PoStnina plačana v gotovini. Leto XVIII. Uredništvo in uprava se na- | hajata v Kranju štev. 173. ■ Telefon štev. 73. Naročnina do konca leta 35 D, ■ polletno 20 D, četrtletno 10 D. j Izhaja vsako soboto j KRANJ. 10. marca 1934. Tednik za gosapodrstvo, socialno m ¿S0 'opise sprejema uredništvo i torka zvečer. Rokopisi se vračajo. — Nefrankirana isma se ne sprejemajo. .j« odgovor priložite znamko j Govorilne ure uredništva S ob ponedeljkih od 10. do 11. ure dopoldne. politiko in prosveto Za pošteno gospodarstvo Kakor smo že poročali, se je začela v našem parlamentu javna razprava o našem bodočem proračunu za I. 1934-35. Kakor je bila prva seja precej dolgočasna, tako so postale naslednje seje vsv. bolj živahne in mestoma celo bur> e Kritiki iz opozicijonalnih vrst (narodni klub, narodni kmečki klub in jug. narod-klub) kakor tudi nekateri iz vladne večine sami, so začeli ostro napadati vlado za njeno dosedanje delo. Predsednik vlade Nikola Uzunovič je vsak čas odgovarja kritikom, v^imenu vlade, ki jo brani. Najtežji napadi letijo na doseda-danjega železniškega ministra Lazo Ra-divojeviča. Napadel ga je najprej bivši železniški minister Andra Stanič, nato pa še člani Jugosl. narodne stranke, ki zahtevajo, da poda Radivojevič ostavko kot minister, skliče posebno anketo in da se izroči sodišču. Poslanci nau očitajo več stvari, rad* katerih trdijo, da je bila država oškodovana za prav težke milijone. Minister Radivojevič je izjavil, da bo podal točno poročilo o svojem delu, ko bo prišlo njegovo ministrstvo v podrobno debato in da se prav nič ne boji kake posebne ankete. K budfetni deb?t; se prav pridno oglašajo tudi slovenski poslanci. Poslanec dr. Rape je napadel v svojem govoru bana dr. Marušiča in Bojevnike, poslanec Rasto Pustoslemšek pa je obširno govoril o pomanjkljivosti v narodni vzgoji sedanje mladine. Glede naše duhovščine je rekel, da je preveč politična. Nikakor se ne more dovoliti, je dejal, da se drže v cerkvi politični govori, da se napadajo državne ustanove ter sramote in zasmehujejo državni funkcionarji. 2al pri nas ni cerkev vedno hram božji, temveč cesto politična arena (oder). V tem pogledu imamo mnogo primerov in če bi g. minister pravde naročil, naj mu okrožna sodišča v dravski banovini pošljejo statistiko po zakonu o zaščiti države in drugih zakonih obtoženih in obsojenih duhovnikov, bi se gotovo zgrozil... Med njegovim govorom je prišlo do ostrega prerekanja med njim in po-slancem-duhovnikorn Alojzijem Pavlicem, ki je odgovarjal na govornikove trditve, nakar mu je poslanec Pustoslemšek očital, da dobiva Pavlic denar od iste vlade, ki jo napada. „Da, res je, dobivam denar, toda za siromake!« je bil točen odgovor poslanca Pavlica. Nekateri poslanci so tudi zahtevali, da bi vlada za veliko noč izpustila dr. Korošca in dr. Mačka. Tem je predsednik vlade odločno odgovoril, da velja zakon zmeraj, torej tud: ob praznikih. Načelna debata o proračunu je bila v nedeljo popoldne zaključena. Za proračun je glasovala vladna večina, proti pa poslanci Nikičevega, Prekovega ter Hodžerovega kluba ter nekaj vladnih poslancev, med njimi tudi bivši minister And li Stanič. Podrobna debata se je pričela v ponedeljek in bo trajala približno do 30. marca. Ker se s proračunom precej mudi, bodo trajale seje v parlamentu najbrž ves dan in vso noč. Sredi marca bo sklicana tudi seja senata, s čemer se bo pričela tudi pred tem foru proračunska debata. Zasedanje obeh skupščin bo zaključeno teden pred veliko nočjo. Resna zadeoa Na zborovanju Zveze mlekarskih zadrug, ki se je vršilo pred kratkim v Kranju, je bil sprejet tudi sklep z katerim se zahteva ustanovitev Državnega gospodarskega sveta. Treba je, da smo si nekoliko najasnem, za kaj se v biv-stvu gre. Le prevečkrat se napravijo na takih in enakih zborovanjih naravnost idealni sklepi, ki pa nimajo drugega uspeha, kot da se nekaj odobri potem pa je \°e končano. Glavni vzrok je v tem, ker se kmetje za taka vprašanja premalo zanimamo in vseskupaj prepuščamo potem samo nekaterim, ki imajo sicer mnogo dobre volje, pa vendar kljub temu ne morejo stvari tako daleč spraviti, da bi končno prišla do rešitve. Zakaj ? Zato, ker mi kmetje vse take načrte premalo podpremo! Mi le to pričakujemo, da če enkrat nekaj resnega povemo, potem naj bi to zadostovalo in to kar želimo naj bi nam kar brez truda bilo dano. Čudno, vsak dan imamo težke trude z naravo, prav ničesar nam ona ne šenka, pa vendar nismo uverjeni, da tudi v drugih stvareh kmet ničesar drugače doseči ne more in dosegel ne bo, kot samo s -trdim delom) ^ Dolgotrajna je naša zahteva po kmetijskih zbornicah. Maloštevilni stanovi so si že zdavnaj priborili svoje stanovske zbornice, le namočnejši, seveda števJično, najmočnejši stan nikakor do nje ne more priti. So pač drugi stanovi primerno izobraženi, dočim kmetje v raznih delih države nimamo enake izobrazbe, zato tudi se ne more uresničiti ta nujna naša zahteva. Vendar pa glavni vzrok to ne bo. Vzrok, da do kmetijske zbornice nemoremo je v nas samih! Še zdaleka ni v naše mišljenje pronicala zavest po tej potrebi, le od časa, kadar se nagromadijo posebne težke razmere na naša ramena, začutimo, da nam nekaj manjka, kjer bi mogli izpregovoriti resno stanovsko besedo tako glasno, da bi jo tudi »gluhi* morali slišati. Pa kakor smo v boju z naravo neutrudljivi in jo dan za dnem zmagujemo, pa v boju za svoje pravice hitro omagamo in se neodstranljivegs truda ustrašimo. In tako se zgodi, da naši prvoboritelji ostanejo brez splošne podpore od nas in tako osamljeni ničasar doseči ne morejo! Oni izgubijo vero v svoje tovariše, nam pa drugega ne preostane, kot da pozabavljamo: »Same besede, pa nič storjenega!" Ker nam torej stanovska zbornica še nebo tako kmalu „ šenka natt, pa prilike v kakršnih živimo nujno narekujejo odpomoč, pa naj ta že bo kakršnakoli. Zato je prišla na dan zahteva po »Gospodarskem svetu", ki naj bi vzel v roke predvsem trgovsko plat našega kmetijstva. Kamorkoli pogledamo vidimo, da se vsaka država uvoza z vsemi močmi brani in torej tudi uvoza naše države, pri tem pa so prizadeti večinoma samo kmetje, ker je naša država kmečka država. Zdi se, da se vse premalo zavedamo tega nadvse važnega vprašanja in tako more tujina najti k nam pot za vsemogoče izdelke, dočim naše blago tam kupca ne more najti, ker so trgovsko-pogodbeni pogoji taki, da bi naši previsni pridelki tam bili še od nas šenkani predragi. Torej za trgovske pogodbe z našo in tujimi državami, bi bilo predvsem potrebno, da bi tak gospodarski svet imeli! Treba pa je povdariti, da bi v tem gospodarskem svetu nikakor ne smeli imeti besede samo „teoretični", ampak v pjav veliki meri bi morali sodelovati »praktični« strokovnjaki, tnrej mo-žaki-resnični kmetje! Ni potrebno prav posebno poudariti pri tem, kake velike važnosti bi tak »državni kmetij- PROS „Dua bregova" v Ljudskem domu v Kranju V soboto zvečer 24. II. in v nedeljo popoldne 25. II. je skupina Jugoslovanske strokovne zveze postavila na oder Ljudskega doma, poleg nekaterih igralcev, ki jim oder že ni več tako tuj, same mlade moči, ki so se s hvalevredno požrtvovalnostjo lotili Leskov-čeve socialne drame »Dva bregova" — delo, ki bi bilo tudi za izvežbane odre trd oreh! Vsi igravci so svoje vloge prav dobro rešili, da je uprizoritev res izzvenela v trpko izpoved: »Kdor je bil rojen na bregu beračev, naj ne sili na drugi breg, med gospodo!" Macafur, kralj beračev in najboljši poznavalec nepisanih beraških postav, je bil po igri in po zunanjosti verna slika moža, ki mu je beračija poklic in in življenje; le v največjem zanosu, zlasti v tretjem dejanju, se je z glasom hotel napraviti za gosposkega kralja — kakor se znajo napraviti Levar in Skr-binšek v Ljubljani — v kretnjah je pa y £ T H | | le ostal na svojem bregu, v kraljestvu beračev. Sicer je pa svojo igro in svojo beraško druščino dobro vodil. Rona! Kakor je v Macafurju poosebljen obup, da bi se kdo iz bera-škega brega mogel kdaj prikopati do gosposkega kruha, tako je v Roni poosebljeno mlado, nebrzdano hrepenenje, pobegniti iz beznic beračev na drugi breg, kjer šume svilene obleke. Rona je ostala ves čas zvesta temu hrepenenju in z neizprosnim Macafurjem dobro nosila breme cele igre do konca. Ob njenem živahnem, naravnem predstavljanju, ki jo ob vsakem prizoru kaže v drugi luči, pa vendar vedno isto, ne-ugnano Rono, skoraj prezreš enoličnost nekaterih kretenj. Tudi Krištof, berač, ki se je med gospodo povzpel do advokatskega naslova, je dobro podal svojo nehvaležno in neizrazito vlogo. Najbolj nam je bil všeč v prvem, zlasti pa v tretjem dejanju, kjer pride nasprotstvo med njim, ki hoče z neko socialno modrostjo popeljati berače v »boljše življenje", ki jih menda čaka na drugem bregu, in Macafurjem, ki v stari modrosti čuti, da so to le prazne besede, do viška. V drugem dejanju pa je premalo pokazal, da ima le suknjo z gosposkega brega; njegova pijanost, ki naj bi pokazala, da je sicer še ves poln dušev-nosti, ki veje na njegovem domačem bregu, ni bila tako strašna, da bi moral reči: »Takega me ne boste videli nikoli več!» Flore je bil pravi sin ulice, ki se je od žganjarskega berastva povzpel do zločinca. Že njegova toreadorska zunanjost kaže, da mu obrt cvete na obeh bregovih. Kakor je bil dober v posvetovanjih z Macafurjem in nežen v razgovorih z Rono, vendar bi pa morala biti njegova ljubezen do Rone še vse bolj strastna v vsem svojem razvoju, ki se konča z — umorom. Policaj je pa s svojim nastopom podal tako verno sliko malomeščanskega policaja, da si boljše skoraj misliti ne moremo. Zlasti na beraški veselici se je kaj neprisiljeno vživel »v položaj". — Tudi župan nas je presenetil! Takega bahatega oblastneža ni lahko najti na podeželskih odrih. Lep in naraven je bil zlasti njegov nastop z mladim advo-katičem Krištofom. Berači so s svojimi iznajdljivimi uniformami in nakazami — dobro spričevalo za režiserja in maskerje — lepo zaokroževali sliko Macafurja in pokazali pravo življenje na domačem bregu. Le tu in tam, zlasti v tretjem dejanju, so bili tako beraško vsiljivi, da bi kmalu motili glavno dejanje. V splošnem je bila pa igra gotovo ena izmed boljših, režiser je takega dela in takih r esebičnih igravcev lahko vesel. Celotno podobo je motilo prisiljeno posnemanje poklicnih igravcev, zlasti v ponarejanju glasu. Nikdar ne smemo pozabiti, da smo mi »v civilu" mizarji, čevljarji, ključavničarji, delavci vseh mogočih strok in še študentje vseh šol in da imamo z onega brega kvečjemu suknje, gledališki igravec je pa tudi v civilu — igravec, ki dan za dnem živi ponarejeno življenje. Zato se njemu marsikaj posreči, kar se nam ne bo nikoli — niti nam ni potrebno. To sta »dva bregova!" Ljudski igravec je najboljši takrat, kadar je najbolj — ljudski. Tej druščini in njenemu režiserju, ki nam je pokazala „Dva bregova", pa moramo samo čestitati! Kadar bo spet nastopila, jo bomo prišli če pogledat. stran 2 GÔHENJEC< Štev. 6 sko-gospodarski sitei* btl za" naše domače kmetijsko gospodarstvo. Na podlagi dela tacega sveta, bi se naše kmetijstvo moglo primeroma hitro ustaliti in zavzeti prave smernice. Resnejša je ta zadeva, kot si jo mi predstavljamo, samo bati se je, da bo ostalo pri sami resoluciji in bomo ostali tudi to pot kmetje malodušni, kakor smo to že neštetokrat storili in se nismo za najutemeijenejše naše pravice pravočasno pobrigali in — ostali praznih roki Zahtevo po kmetijsko-gospodar-skem svetu moramo vzati za resno in jo posplošiti, ter v boju zato ne smemo odnehati, kakor ne odnehamo obdelovati polja in skrbeti za živino, četudi nimamo nlkakega »papirnatega dobička", ker če drugega nimamo vsaj skromno življenje od tega truda in dela imamo. In da si vsaj to skromne življenje zagotovimo, nam je treba mesta, kjer bomo v trgovini mogli priti na upljivno mesto, da bomo vsaj dolžnosti napram državi mogli zadostiti, da od-prodamo vsaj toliko, kolikor za davke in najnujnejše potrebščine rabimo 1 Če bomo zmagali v tej zahtevi, potem bodimo uverjeni, da smo blizu časa, ko bo naš glas postal ne-preslišen; prihajal bo iz kmetijske zbornice! J. O-k. TEDENSKE NOVICE Župnim uradom sporočamo, da se birmanski listi dobe v tiskarni Tiskovnega društva v Kranju. Prosimo, da nam z dopisnico predhodno sporoče, koliko izvodov bodo rabili. KRUH J K novemu proraCunu. G. Ivan Košnik, gimn. direktor v pokoju iz Kranja piše v »Našem glasu« od 1. marca 1934 pod naslovom »K novemu proračunu« sledeče: Letos bodo plačevale ta davek (to je pridobnino) samo zadruge, ki prodajajo luksuzne predmete n. pr. toaletno milo in alkoholne pijače, drugo leto pridejo na vrsto druge. S plačevanjem pridobnine pridobimo pravico priti pred davčni odbor, dobimo pravico, da se primerja našo obdavčitev 7. obdavčitvijo drugih podobnih podjetij. Pokazalo se bo, da razna podjetja v primeri z našimi obrati in našim prometom plačujejo mnogo prenizek davek. Na nas in naši žilavosti bo, da dosežemo potom reklamacij in intervencij primerno zvišanje pridobnine pri vseh takih podjetjih. Višina pridobnine se bo tedaj po našem delu izdatno zvišala. Z nepre-velikimi žrtvami bomo storili eminentno patrijotično delo. Proračun srezkega cestnega odbora za 1. 1934-35. Pretekli teden v sredo 21. febr. se je vršila proračunska seja okrajnega cestnega odbora, na kateri je bil sprejet proračun za leto 1934/35, ki je te dni razgrnjen javnosti na vpogled. Glavni obHsi obračuna izgledajo takole: Izdatki: Prvo po- glavje: vzdrževanje banovinskih cest 1.) upravni in pisarniški strošfA Din 30.160*—; 2.) izdatki za pomožno osob-je Din 428.040'— Drugo poglavje: vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam : upravni in materijalni stroški Din 9.666*— Tretje poglavje : rekonstrukcija in gradnja banovinskih cest in mostov Din 1,196.504*56 Četrto poglavje: srezki cestni odbor, čisti stroški za vzdrževanje in subvencioniranje cest Din 6*600*—; srezka cestna uprava Din 76.129*—; prispevek in podpora za občinske ceste Din 19*280*— Amortizacija in stroški posojil Din 210*366*— Gradbeni skladi Din 100.000*— Četrto poglavje skupaj Din 412.375*— Skupni proračunski izdatki znašajo Dinara 3,045.585*56. Pokritje: Vzdrževanje cest in objektov, dohodki pri banovinskih cestah Din 90.000*— pri dovoznih cestah Din 1500'—; prispevek banovine za vzdrževanje banovinskih cest Din 1,337010'—, dovoznih cest Din 2722*—; prispevek železniške uprave za dovozne ceste Din 2.722*— skupaj Dinara 1,433.984*— Nove gradbe in preureditve : prispevek banovine Din 623.252*28, občin in drugih interesentov Din 6.500'— najetje posojila Din 384.052*22, je skupaj Din 1,013.804*56. Dohodki iz naložene glavnice Din 11.000*—; donos srezke cestne doklade Din 586.797*— Skupni dohodki Din 3,045.585*56*—. To so, kot rečeno, le glavni obrisi proračuna, podrobnosti ni zlasti nove zgradbe in popravila, ki so na vidiku, bomo še privbčili prihodnjič. Hotel »Jelen*' prodan". Renomi-rani kranjski hotel »Jelen" je od g. Za-breta Ivana, tovarnarja in posestnika v Bobovku pred kratkim kupila .Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Kranju". V torek popoldne je hranihiični odbor pregledal ves hot6l in tudi poslopje na dvorišču ter kupljeno posest takorekoč prevzel v svoje roke. S to kupčijo je pokazala »Hranilnica in posojilnica" svojo solidnost in moč, da zasluži polno zaupanje svojih klijentov. obenem pa je jako v varno in rentabilno naložila zaupane ji prihranke in ljudsko premoženje. Zavodu je treba le čestitati, ker je prišel v posest tako lepe in popolnoma nove stavbe v Kranju in na najprometnejši točki mesta. Občni zbor S.P.D. Kranj se vrši v torek, dne 13. t. m. ob 20. uri v re stavracijskih prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Člani udeležite se polnoštevilno! Rezultat dražbe lovišč. V pon-deljek 26. febr. so bila na okrajnem na-čelstvu izdražena in oddana v zakup tale lovišča: kranjsko lovišče je izdra-žil veletrgovec g. Savnik Ivan za Din 3.100'—; Lovišče občine sv. Jošt je iz-dražil g. Šmid Pavel za Din 5'200'—; lovišče občine Šenčur so izdražili g. Boh, gostilničar in njegova družba za Din 8.000'— Koliko so v Kranju popili. V drugi številki »Gorenjca" smo poročali koliko so popile v 1. 1933 okoliške občine. Danes obljavljamo podatke za Kranj. Na kranjskem mestnem teritoriju je lani obratovalo 41 gostilen in trgovin z vinom. Te so na drobno potočile 186.759 litrov vina, trije obrati izmed njih pa še poleg tega na debelo 8.873 litrov, da je skupen konzum znašal 195.632 1. Največ se je potočilo v enem obratu lani 27.476 litrov, najmanj pa 181 litrov. Pivo ste je točilo v 31 obratih. Popilo se je 57.683 litrov piva. Največji konzum enega obrata je znašal 12.350 lit. najmanjši pa 25 litrov. Za čašo vinca rujnega . . . najbolj plača staro zlato, cekine, krone itd. ali pa predela po naročilu prva zla-a tarska delavnica na Gorenjskem B. Rangus, Kranj, zaloga vseh vrst ur. N H K L O Vlom v občinsko pisarno. Ker našo občinsko javnost zanima, kako je z onim denarjem, ki je bil ukraden iz občinske pisarne, naj izve o poteku sledeče: Res je, da je denar pred božičem iz miznice v pisarni izginil. Poleg občinskega denarja, kolekov in drugih vrednosti je bilo v njej še nekaj tujega denarja, tako da znaša škoda okrog Din 4500 —. O storilcu ni nobenega sledu. Vse skrbno prizadevanje orožništva je bilo brezuspešno. Brezuspešno tudi poizvedovanje vloma v mlekarski zadrugi ki se je izvršil le malo pred tem na prav enak način. Mnogi so si delali skrbi, kako bo zdaj, Kako naj bo? Denarja ni! Že 21. februarja je o tem razpravljal občinski odborna svoji seji in z večino glasov sklenil, da ono škodo, ki je prizadet« občini, t. j. okrog 2500 Din, trpi občina sama, ker ni mogoče nikogar dolžiti, da bi bil vzrok, da je vlomilec našel tako čedno vsoto v miznici. Kdo si je tudi mislil, da bo ravno ono usodno noč kdo vdrl v pisarno, saj za denar pač nihče ni mogel vedeti!? Niso otroci v pisarni, da bi denar komu kazali ali o njem komu govoril ali ga pred kom šteli! Pač nesreča! Sklep odbora pa ni bil vsem po volji. Pritožili so se na okrajno načelstvo. 25. februarja je to neljubo, sporno zadevo občinski odbor ponovno rešetal. Zopet je z večino glasov odločil isto kot prvikrat, da namreč delno škodo krije občina, o ostalem denarju pa se ni nič gotovega sklenilo. Tako je zaenkrat ta zadeva v tej obliki rešena. Če pa se izvrši naknadno še kakšna izprememba, bomo poročali! Ako hočete za velikonočne praznike elegantne trpežne čevlje, obiščite dom. tvrdko Franc Strniša v Kranju ki Vam nudi trpežno obutev ročnega izdelka za mal denar. Popravljamo vso staro obutev hitro in pocenil Obiščite nas! Umetna gnojila in semena: lucerna, detellno seme, travna semena so prispela in se dobe pri Kmetijski okraj, zadrugi v Kranju Stražišče. Nedeljsko gostovanje 1 Narodnega gledališča v Šmartinskem domu se je sijajno obneslo v vsakem ozira. Pri nabito polni dvorani — bilo je občinstva precej preko 400 — so igralci Narodnega gledališča nastopili od začetka z neko tesnobo in bojaznijo, ali bo navzoče občinstvo razumelo pomen igre. Pa so takoj sami začutili, da je bila ta bojazen odveč, kar se je pokazalo tudi pri nadaljnem nastopanju in razvoju dejanja. Za njihov sijajen uspeh so želi igravci veliko pohvale. Tudi oprema odra je bila okusna, poskrbel jo je g. režiser Bratko Kreft. G. Ciril »Navček* je osobje Narodnega gledališča v gostilni Josipa Benedik, »Pukla*, spravil v prav dobro razpoloženje, zadonela je naša slovenska pesem in le prehitro je minul čas, da so se morali igravci odpeljati. Pri odhodu so rekli: še in še pridemo k vam in med vas, saj je vse tako domače, tako prisrčno in fletno. — Vsi smo ene misli: Narodno gledališče je nase slovensko gledališče in z največjim veseljem se bodo igralci odzvali kjer jih bo naše ljudstvo povabilo. Mi smo vaši in vi naši, tako smo govorili. — Za nas velja: še na veselo in prisrčno svidenje. Poizkusite tudi drugi, ne bo vam žal! Od oblasti dovoljena društva, ki bi želela gostovati v Smartinskem domu v Stražišču, naj se obrnejo tozadevno na zadrugo Ljudski dom. Naše ljudstvo je željno primerne in večkratne duševne hrane, katero more dobiti le pri lepih prireditvah. Oblast bo to upoštevala in bo ljudstvo imelo lahko mnogo dobre duševne hrane. „Roksi" v Škofji Loki. Preteklo nedeljo smo na našem odru videli prisrčno komedijo »Roksi", ki so jo igrali člani športnega klub »Sora". Delce je tako prisrčno in ljubko, tako amerikan-sko duhovito in pestro, da je mestno izobraženstvo naravnost uživalo nad dovtipi, ki so jih kresali igravci. Režiser g. dr. Kocijančič je zamislil uprizoritev prav posrečeno že ob izbiranju oseb, prav tako pa v strnjenju scene in dejanja. Scena je bila prava novost: razkošna meščanska soba, ki je z velikima obločnicama na sredi ob stopnicah dihala tako veselje, kot ga je izžarevala igra sama. Glavno vlogo je imela gdč. Azbič Francka, ki je s to vlogo stopila iz diletantke v pravo ljudsko igravko: toliko naivnosti, otroško dekliškega veselja, navihanosti in prebrisanosti doživeti in resnično podati se pravi približati se že kar umetniškemu poklicnemu igravcu. Njena mama, ga. Groharjeva, in sestra, gdč. Rugar Ivanka, sta bili sicer njeni nasprotnici in se morali pokazati v jezi in nervoznosti in oblastnosti, a nista prav nič zaostajali za Roksi, dasi jih je ob koncu prebri-sanka zmagala z očetovo pomočjo. Oče g. Guzelja je bila vloga, kot smo jih malo videli v njegovi kreaciji. In g. Finžgar France, ljubimec male Roksi, se je tudi vživel v vlogo, dasi mu je mestoma zmanjkalo niti in bi želeli več tesnega soživljenja med njim in ljubimko. In končno odvetnik g. Omana Tine-ta — majhna, a karakterno podana vloga. Tako so dosegli naši igravci uspeh, kot ga letos še niso. Dasi bi potek prvega dejanja želeli videti odločnejšega, drugega v hitrejšem tempu, tretjega še malce živahnejšega, vendar moramo vsem iz srca čestitati k tako izredno dobri uprizoritvi. Knjige in revije O. Romuald (1721), »Slovenski pa- sijon". Po besedilu škofjeloške pasijon-ske procesije predelal in za naše odre priredil g. Ni ko Kure t. Glasbene vlož- ke uredil msgr. Stanko Premrl. Izdala »Založba ljudskih iger" v Kranju (Ljudske igre, 5. z v.), 1934. Cena Din 20*—, za naročnike rednih izdanj vsak nadaljni izvod Din 15*—. Povsod po katoliškem svetu otima-jo pozabljenju stare gledališke tekste, ki v njih odkrivajo dolgo skrite lepote. Slovenci smo revni na takih tekstih. Najstarejši ohranjeni gledališki tekst v slovenščini je rokopis škofjeloške pasi-jonske procesije iz leta 1721. Ta tekst je napravila »Založba ljudskih iger* dostopnega v priredbi N. Kureta našim odrom. Marsikatere značilne poteze stare pobožnosti se drže tega svojevrstnega pasijona, ki ga pred vsemi drugimi priporočamo za uprizoritev. Saj je ves naš in domač, iz slovenske duše vzra-stel. Izdaja vsebuje bogat uvod in zelo natančna in izčrpna navodila za uprizoritev, ki našim režiserjem in preprostim odrom odvzemajo najhujše skrbi. Uprizoritev tega pasijona se pripravlja, kolikor nam je znano, na Gorenjskem v Kamni gorici, na Dolenjskem pa v Cerkljah ob Krki. Štev. 6 »GORENJEC« Strap 3 Načrt proračuna za mesto Kranj I. RAZHODKI. Iznos pozicij Iznos partij Din Din a) osebni razhodkl: I. Prejemki občinskih uslužbencev: 1. Občno upravno oblastvo: Tajnik 36.000 Blagajnik 4.000 Služitelj 14.400 2 pom. uradnika 48.600 obč. ekonom 16.800 monter 24.000 143.800 2. Osebna in imovinska varnost: redarji 60 600 60.600 5. Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: živinozdravnik 24.000 živinooglednik 5 200 konjač 1.200 30.400 6. Narodno zdravje: babica (2) mrliški oglednik 4.800 200 5.000 7. Socialno skrbstvo: bol. zavarovanje uslužb. pokoj. zav. uslužb. 23,800 9.720 33.520 9, Občinsko gospodarstvo: Upravitelj obč. imovine klavnica tehtničar 12.600 3.000 15.600 2. Pokojnine: milostnina G. I. 7.200 7.200 6. Posebne nagrade in doklade: nagrade nagrada knjižničarju Nar. čitalnice 15000 12.000 27.000 Osebni razhodki skupaj b) materialni razhodki: 7. Občno upravno oblastvo: Razhedki za vse stroke službe: 1. potni in prevozni str. 2 000 2. pisarniški materijal 6.000 3. kurjava pisarn 4.000 4. razsvetljava pisarn 900 5. Čiščenje pisarn 2.400 6. Služb, list in samouprava 1000 7. poštne, telegr., telef. pristojbine 1000 9. stroški nabora 600 10. članarina za žup. zvezo 600 11. vzdrž. pokop, (mrtvašnice) 300 voj. zadeve, knjige, tiskovine in drugo . 3 000 8. Osebna in imovinska varnost; 1. vzdržev. sr. načelstva 2. vzdrževanje policije 3. prispevek gas. društvom 4. javna razsvetljava 5. odgonstvo 6. požarni ogledi 9. Narodna prosveta: Vzdrževanje šole: 1. v Kranju (osn. šola) 2. Tekstilna šola (najemn.) 13. Sokolsko letno telo-vadišče 14. podpora sokol, četam 15. drugim kulturnim ustanovam (knjižnica) 16. gledališču Nar. Čital. 17. dijaške podpore (Dijaški kuhinji) Glasbena šola 19. podpora »Korotanu« 20. Narodni strok, zvezi, podružnica Kranj 21. podpora Strelski druž. 22. podpora »Svobodi« 23. podp. Gost. zadrugi za prireditev servirnega teč. J 24. prispevek k stroškom ob blagoslov, nove lestve Odnos 12.000 10.000 10.000 60.000 500 600 105.080 40.000 2.000 10.000 5.000 5.000 7.000 14.500 3.000 2.000 1.000 2.000 2.000 2.000 323.120 21.800 93 100 145.080 55.500 315.480 Prenos . . . 11. Gradbena stroka: 1. vzdrževanje in poprava občinskih cest 2. kidanje snega 3. delni prispevek za napravo novega reg. načrta 4. vzdrževanje živinskega trga in razkuževanje 6. vzdrževanje drž. ceste vzdrž. mostu.čez Savo 7. kanaliziianje 8. Vodovodnemu odboru: a) redni prispevek b) za amortizac. fond c) za primanjkljaj 1933 12. Kmetijstvo, živinoreja in premovanje 13. Narodno zdravje: 1. novo kopališče, nakup sveta 2. najemnina poliklinike 3. zdravila in cepiva 4. prispevek Protituber-kulozni ligi 5. naprava jav. stranišča 14. Socialno skrbstvo: 1. prispevek ubožnemu skladu 2. bednostni sklad Dravske banovine 4. podpore brezposelnim 5. podpore dobredelnim društvom Rdeči križ Iznos pozicij Iznos partij Din Din 315.480 100X00 10.000 50.000 3.000 2.537 2.500 30.000 198.037 31.275 5550 11.000 gozdarstvo: 500 15 000 3.600 1.000 2 000 25 000 61.470 10 000 10 000 2.000 1.000 15. Trgovina, industrija, obrt in turizem : 1. prispevek obrtnim nadaljevalnim šolam trgovskim šolam 2. pospeševanje tujskega prometa (SPD) 3. čiščenje in olepšava kraja ter ohranitev domačih spomenikov 12.000 10.000 2.000 5 000 16. Občinsko gospodarstvo: 1. vzdrževanje in obdelovanje občinskih zemljišč, Šmarjetna gora 5.000 Stari drevored 2.000 2. Vzdrževanje poslopij: 3. Davki 4. Zavarovalnina 5. Vzdrževanje občinske tehtnice: a) v Kokriškem predm. b) pri kolodvoru ribarska taksa 17. Dotacije, podpore, štipendije in subvencije: dotacija in pokritje presežka razhodkov med dohodki : 2. Kopališča: obresti od zaprošenega jposojila^Din 700.000-—, odnosno (pripravljalna dela za novo kopališče 3. klavnice: vzdrževanje 4. avtobusna podjetja, najemnina;kontrole sodov 18. nepričakovani razhodki: 1. Kredit za nezadostno preliminirane materijalne 70.000 15.000 4.800 47.825 500 46.600 84.470 29 000 7.000 59 100 25.0C0 10 000 5.000 5.000 3.633 114.733 89.800 Odnos 926.445 Prenos razhodke po vseh strokah proračuna 2. kredit za nepričakovane materijalne razhodke po vseh strokah proračuna Materijalni razhodki skupaj Razhodki skupaj II. DOHODKI, b) dohodki: Redni dohodki. 1. Občinska doklada: Na vse državne neposredne davke 35% od predpisa 1 271.73844 Din 2. Občinske trošarine: 1- od 100 1 vina . . . po Din 2. od 100 1 vinskega mošta po 1 Din 3. od 100 1 piva po 1 D 4. od hI stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka po Din 6. od goveda nad 1 letom po 25 ■— Din 7. od goveda pod 1 letom po 15*— Din 8. od prašiča po 15'— 9. od drobnice po 5*— 10. od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov po 20 — 3. Občinske takse: od 1. pa do 23. 24. Sejmnina 25. Tržnina (in tržna davščina) * * 26. Stojnice na Gl. trgu 27. Tehtarina 12.000 — 21.000—, 19.000 28. Kopališke takse Klavnica 7% obresti od drž. in-vestic. posojila obresti priv. agrarne banke 4. Odkupnina za osebno delo (drž, nameščencev) 5. Druge davščine: 3. Vodarina 6. Dohodek od posestev: 3. Zakupnina lova 2. Najemnina poslopij 3. Zakupnina ribolova 9, Razni dohodki nepričakovani : 1. razni dohodki Dohodki skupaj Rekapituiacija. A. Razhodki skupaj dinarjev B. Dohodki skupaj dinarjev Primanjkljaj Iznos pozicij Iznos partij Din Din 926.445 30.000 30000 60.000 986.445 1.309.565 445.108 250.000 - 60 000 90.000 * 61 000 461.000 30 000 30.000 17.500 52.000 5.000 33.100 * 10.000 40.000 875 300 158.775 15.000 15.000 S 90.000 90.000 3.100 38.200 16.817 57.917 5.000 5.000 1,262.800 1,309.565 1,262.800 Din 46.765 ki se pokrije s prostovoljnimi prispevki industrije in predvidenimi večjimi dohodki iz občinske doklade na državne davke. ar Stran 4 KOUOR Kouorskf obCInshl preračun Gospoda Golmajer Vinko, posestnik in bivši župan in Praprotnik Franc, pos. in bivši obe. blagajnik v Kovorju sta po svojem pravnem zastopniku dr. Sa-jevicu, odvetniku v Kranju z ozirom na naš članek z dne 17. febr. sporočila, da ni resnično, da bi bila prejšnja občinska uprava sestavila proračun za leto 1933 napačno, Češ, da je bil pravilen, ker ga je potrdila kraljevska banska uprava v Ljubljani ter da znesek Din 20.236 ni bil napačno vpostavljen v proračun za leto 1933 in da ni resnično, da prejšnja občinska uprava tega zneska ni dobila in da bo morala nova občinska uprava poiskati krjtja za pri-mankljaj v znesku Din 20.236*—. K tem trditvam smo prejeli sledeče poročilo: Bivša občinska uprava v Kovorju je vstavila v proračun za leto 1933 za vodovod znesek Din 20.236"—, katerega naj bi prejela iz 6l%nih doklad na neposredne davke iz leta 1931 od vasi Kovor, Žvirče in Hudo. Ta proračunska postavka se more le tako razumeti, da naj bi bila občinska uprava nameravala prejeti znesek Din 20.236"— šele v letu 1933 ter bi s tem zneskom pokrila vodovodni sklad in s tem uravnovesila proračun. Kraljevska banska uprava je je občinski proračun tudi v tem smislu potrdila. iz vložne knjižice Mestne hranilnice v Kranju št. 36.295 je razvidno, da je občinska uprava v Kovorju vložila dne 5. dec. 1931 znesek Din 4000"—, dne 11. I. 1932 znesek Din 6000—, in 8. II. 1932 znesek Din 10.000 ter je stanje te vložne knjižice znašalo dne 31. XII. 1932 20.968 Din 70 para. Ta znesek tvori vodovodni sklad za vasi Kovor, Žvirče in Hudo ter je bil s tem zneskom proračunani znesek Din 20.236 pokrit že le(a 1932. Bivša občinska uprava ni v letu 1933 več pobirala doklad iz leta 1931, ker so bile te doklade že do konca leta 1932 pobrane. Znesek Din 20.236"— je bivša občinska uprava torej napačno vstavila v proračun za leto 1933 ter ni v kritje te postavke pobrala nikakih doklad, vsled česar je bila ta postavka defektiv-na in ni odgovarjala dejanskemu stanju. Če bi bila občinska uprava pravilno sestavila proračun za leto 1933, bi bile morale znašati doklad* za leto 1933 58 procentov, ne pa 38 procentov. Sedanja občinska uprava bo mogla to napako odpraviti le na ta način, da bo morata predpisati 67 procentno doklado, če pa prejšnja občinska uprava ne bi bila napravila te napake, bi občinska doklad za leto 1934/35 znašala največ 50 procentov. Gg. Golmajer in Praprotnik se o resničnosti teh dejstev vsak čas lahko prepričata na županstvu v Kovorju in pri kraljevi banski upravi v Ljubljani. Prav pa bi bilo, če bi gg. Golmajer in Praprotnik tudi nam pojasnila, zakaj občinska uprava za leto 1931 ni napravila nobenega obračuna ter da sta obračun za leto 1932 sestavila šele na ukaz sreskega načelstva. S pojasnilom o proračunski postavki Din 20.236 pa vsekakor nista imela sreče. GOSPODARSTVO GHS1LSKI VESTNIH Z izrednimi simpatijami motrimo človekoljubna stremljenja našega gasilstva, ki je postalo z novim zakonom o gasilstvu še važnejši faktor, kakor je bilo dosedaj. Zato smo pripravljeni pod zgorajšnjo stalno rubriko prinašati vsa važnejša poročila, ki se tičejo gasilstva samega ali njenih članov. Iz poročila o Kranjskem gasilnem društvu v zadnji številki našega lista morejo naši bralci sklepati, da so v krog naših informatorjev že vstopili najboljši poznavalci gasilstva v Kranju. Vabimo še ostale prijatelje gasistva, zlasti iz dežele, da nam sproti poročajo o vseh dogodkih, veselih in žalostnih, ki so za gasilska društva važni in koristni. Gasilsko družine u Kranju je dobilo z odlokom Kr. banske uprave Dravske banovine od 16. I. 1934, na svojo prošnjo, v kateri navaja, da ima precej dolga, podporo v znesku Din 15.000"—. Mestna občina v Kranju je prošnjo toplo priporočala in tudi navedla, da je društvene knjige in poslovanje tako točno pregledala, kakor vsako leto in je s tem potrdila resničnost prošnje in tako pripomogla društvu do izdatne podpore. Ker predvideva tudi letošnji proračun kranjske občine gasilnemu društvu podporo od Din 10.000"-in poleg tega še prispevek k stroškom prireditve povodom blagoslovljenja no- ve lestve, o kateri je naš list že poročal, v zneseku Din 2.000"—, bo društvo prejelo tako iz samo javnih sredstev v kratkem času lepo vsoto Din 27.000 — in se bo lahko precej opomoglo. Opozarjamo tudi podeželska gasilska društva, da pravočasno v slučaju potrebe prosijo bansko upravo za podporo, saj je znano, da banska uprava rada podpira ta društva, ki vršijo v obče tako požrtvovalno in nesebično svoje človekoljubno delo. Seveda morajo biti prošnje tako dobro in tudi resnično utemeljene, kakor je bila prošnja kranjskega gasilnega društva. Gasilec g. Ivan Rakovec iz Kranja je dobil glasom odloka Kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. I. 1934 mesečno podporo Din 600"-za čas od 1. VIII. 1933 do konca leta 1934, ker se je v izvrševanju gasilskega poklica tako poškodoval, da je za delo nezmožen. Njegovo prošnjo je podpirala tudi Mestna občina, ki je vse njegove navedbe kot resnične potrdila. Ker se dostikrat dogodi, da se kak gasilec ponesreči pri izvrševanju težkega in nevarnega gasilskega dela, ne da bi dobil kak nadomestek za izgubo, opozarjamo zlasti vse gasilce na deželi, du so v takem slučaju upravičeni zaprositi pri banski upravi za podporo. Seveda morajo tako točno in resnično dokazati, da so bili poškodovani le pri izvrševanju gasilskega poslovanja, kakor je to dokazal g. Rakovec. Intijsu okrajaa zadrugi i Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko, motorje in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah. Kmetovalci, bodite člani te zadruge i Knjigarna Ilirija Kranj Glavni tr»i priporoča nakup knjig, šolskih In pisarniških potrebščin. — Prodaja na debelo In na drobno Zahteve naših lesnih Izooznlhou Dne 24. januarja t. 1. se je vršila v Ljubljani seja Osrednje lesne sekcije pri Zvezi trgovskih združenj. Na tej seji je tajnik Zveze g. Kaiser podrobno orisal položaj naše izvozne lesne trgovine. V zadnjem času so se vršili med zastopniki lesne trgovine Jugoslavije, Avstrije in Italije skupni sestanki, da bi se dosegel sporazum med glavnimi državami izvoznicami lesa v Srednji Evropi, in sicer v pogledu izvoza mehkega lesa v Italijo. Predstavniki italjanske industrije so na teh sestankih povdar-jali nujno potrebo ureditev italjanskoga tržišča mehkega lesa. Po teh razgovorih je prišlo do revizije jugoslovansko-italjanske trgovinske pogodbe, katera nas je neprijetno iznenadila. Italija namerava poviSati uvozno carino na les devetkratno, tako da bi znašala od 1 tone 90 lir. Ako bi se ta namera italjanske vlade izvedla, bo to porazno delovalo na naš lesni izvoz v Italijo in to tem bolj ker nasprotno Avstrija uživa na italjanskem lesnem tržišču velike bonitete, katerih naša lesna trgovina nima. Avstro-italjanska lesna konvencija s preferenčno carino bo v precejšnji meri škodovala našemu izvozu v Italijo, posebno še ker Avstrija poleg tega uživa še ugodnosti v tarifi, ki je nad 200 lir pri vagonu nižja od naše. Za uspešno razvijanje našega lesnega izvoza je najbolj važno, da se vpostavi izvozna organizacija, kakor se to že več časa zahteva in razpravlja na vseh internacionalnih lesnih konferencah. Treba je torej nujnih ukrepov, da se čimprej ustanovi tudi pri nas izvozna organizacija po predlogih, ki se obravnavajo vprav sedaj v ministrstvu za šume in rude. Po poročilu g. Kaiserja se je razvila živahna debata, pri kateri so se podrobneje obravnavala posamezna vprašanja, ki zadenejo naš lesni izvoz. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahtevajo sledeči ukrepi v interesu pokrepitve naše lesne izvozne trgovine: Z ozirom na sedanji mednarodni položaj v lesni trgovini je nujno potrebno takojšnje osnovanje avtonomne avtoritativne izvozne organizacije, ki naj bi usposabljala naše lesno gospodarstvo za prevzem mednarodnih obvez. Da se omili položaj naše lesne trgovine in industrije, je potrebno, da stopi ministrstvo za promet po generalni direkciji državnih železnic nujno v zvezo z upravo italjanskih državnih žeieznic in izposluje, da se tudi za naš lesni izvoz doseže znižana zvezna tarifa iste konstrukcije, kakor je pogojena z Avstrijo. Naša lesna trgovina in industri ja je v popolni propasti, ter pod pritiskom težkih razmer reducira svoje obrate do skrajnosti. Vsaka delavnost je radi obstoječih denarnih razmer povsem nemogoča. Krediti so usahnili, dolgovi groze podjetjem s propas-tjo, a na drugi strani rastejo obresti. Izvoz lesa iz naše države je poleg tega obremenjen s številnimi različnimi taksami in pristojbinami; med njimi obremenjujejo izvoz zlasti pristojbine za potrdilo o izvoru, za zavarovanje valute, izvozna uverenja, carinsko manipulacijo, cestne izredne doklade itd. Naša železniška tarifa ze prevoz lesa v ničemur ne odgovarja sedanjim cenam lesa in znaša tovornina do 100% vrednosti blaga. Z ozirom na to je nujno potrebno, da se izvede revizija vseh pristojbin, ki obremenjujejo izvoz ter da se lesna trgovina zaščiti, kakor so zaščiteni drugi stanovi. Mnogo težkoč v izvozu povzročajo lesni trgovini devizni predpisi. Način obračunavanja valute je v veliko škodo izzvoznikom in s tom celokupnemu našemu lesnemu gospodarstvu. Izvoz v Italijo se obračunava z uradnim 28.5% premijem, kar pa ni v skladu z dejanskim tečajem dinarja v inozemstvu. To povzroča izgubo našim izvoznikom in prihaja v korist italijanskim kupcem, ki prihajajo k nsm in nabavljajo valuto po dejanskem tečaju v inozemstvu. Lesno trgovstvo odločno in ponovno zahteva, da se obračunavanje valute vrši po dejanskem tečaju. Vsem tem mnogim težkočam, s katerim se bori naša lesna trgovina, pa se pridružuje že postopanje državnih gozdnih podjetij, ki so svojo ogromno eksploatacijo in izvozom ško dujejo interesom zasebne lesne trgovine in industrije. Prekomerna eks-ploatacija državnih gozdov po državnih podjetih in velik izvoz znatno omejujeta zasebni izvoz; zato je solidarna zahteva vse lesne trgovine in industrije, da se eksploatacija, kakor tudi izvoz lesa po državnih lesnih podjetjih omeji tako, da ne bo oškodovana lesna trgovina zaščiti, kakor so zaščiteni drugi stanovi. Mnogo težkoč v izvozu povzročajo lesni trgovini devizni predpisi. Način obračunavanja valute je v veliko škodo izvoznikom in s tem celokupnemu našemu lesnemu gospodarstvu. Izvoz v Italijo se obračunava z uradnim 28"5% premijom, kar pa ni v skladu z dejanskim tečajem dinarja v inozemstvu. To povzroča izgubo našim izvoznikom in prihaja v korist italijanskim kupcem, ki prihajajo k nam in nabavljajo valuto po dejanskem tečaju v inozemstvu. Lesno trgovsko odločno in ponovno zahteva, da se obračunavanje vrši po dejanskem tečaju. Vsem tem mnogim težkočam, s katerimi se bori naša lesna trgovina, pa se pridružuje že postopanje državnih gozdnih podjetij, ki s svojo ogromno eksploatacijo in izvozom škodujejo interesom zasebne lesne trgovine in industrije. Prekomerna eksploataci-državnih gozdov po državnih podjetjih in velik izvoz znatno omejujnta zasebni izvoz; zato te solidarna zahteva vse lesne trgovine in industrije, da se eksploatacija kakor tudi izvoz lesa po državnih lesnih podjetjih omeji tako, da ne bo oškodovana zasebna lesna trgovina in industrija. Statistične podatke o razvoju naše lesne trgovine, od katere odvisi obstoj naše lesne trgovine, od katere odvisi obstoj tisočev našega ljudstva, bomo I. LEVI ČNIK URAR KRANJ - JESENICE Največja zaloga ur, zlatnine, srebrnine in draguljev. Krasna izbira krstnih, birmanskih in poročnih daril. Vsa popravila, urarska in zlatarska, se izvršujejo solidno in najceneje. Štev, 6 »GORENJEC« Stran 5 priobčili v prihodnjih številkah. Tudi bomo detajlneje orisali položaj našega lesnega gospodarstva. Kontingent lesa za izvoz v Francijo 1. 1934 Po poročilih centralne industrijske korporacije v Beogradu so pri zunanjem ministrstvu podvzeti koraki, da se pri francoski vladi isposluje povišanje normalnega lesnega izvoznega kontingenta za leto 1934 in sicer za 10%. Bilanca narodne banke Narodna banka je objavila svojo bilanco in račun zgube in dobička za leto 1933. V računu zgube in dobička so najbolj interesantni podatki o upravnih stroških, sumljivih terjatvah, in obrestih meničnih posojil. Te postavke so tudi v preteklem letu dale povod mnogobrojnim komentarjem. Sumljive terjatve znašajo za preteklo leto 631 milijonov, medtem ko so znašale v letu 1932 50'8 miljonov. Že v preteklem letu je bilo v razpravi, da se ta odpis sumljivih terjatev pokrije iz dobička Narodne banke ter s tem ustvari možnost znižanja obrestne mere. Upravni odbor Narodne banke pa se je postavil na stališče akcijonerjev ter odredil, da se izplača dividenda delničarjem po Din 3001— od delnice, kar znaša 10% obrestovanje. Sumljive terjatve in teh odpisi tvorijo posebno poglavje v delu Narodne banke, ki prav zaprav ne bi smela imeti zgube v meničnem potfetju. Danes je prisiljeno celokupno gospodarstvo, kakor tudi država, da vrši odpise v svojem poslovanju, medtem ko uprava Narodne banke noče pokriti teh odpisov iz postavke dobička. Država se mora vprav radi teh odpisov zadovoljiti z minimalnim deležem na dobičku, ki znaša za leto 1934 samo 4 9 milijonov Din. Naše gospodarstvo je prisiljeno plačevati visoke obresti Narodni banki, da morejo njeni delničarji prejeti neizpremenjeno 10%-no dividendo 1 Višina odpisa, teh sumljivih terjatev iz meničnih posojil kakor tudi odpadajoči delež države od dividend Narodne banke izkazuje v zadnjih letih sledečo sliko: delež drž. odpisi sumlj. divedenda na dobičku terjatev 1927 424 50 400 1928 44-6 3-7 400 1929 423 97 400 1930 38-7 6-9 400 1931 564 11-3 400 1932 42 508 300 1933 48 63-1 300 Prihod od obresti za menična posojila je izkazan v preteklem letu z Din 122.63 milj. Narodna banka je faktično prejela od našega gospodarstva na obrestih 160 milj. Din. Naša vlada vsestransko in z vsemi mogočimi sredstvi dela za olajšanje težkih gospodarskih razmer. V ta namen je izdala razne zakonske odredbe in uredbe, v prvi vrsti pa deluje na to, da se zniža obrestna mera. Vlada je tudi pozvala Narodno banko, da končno vendarle zniža obrestno mero. Zadevno so se vodili razgovori med finančnim ministrstvom in upravo Narodne banke, a brez uspeha, ker obrestna mera Narodne banke ostane Se nadalje 7*5% oziroma 9% in je poleg Rusije najvišja. Te visoke obresti plačujejo pravzaprav ustanove in podjetja, katera so zapadla v težkoče in se bore za svojo likvidnost in jim je morala vlada priskočiti na pomoč. Narodna banka je ponovno pokazala, da je ustanovljena v prvi vrsti za to, da ščiti in dela za interese delničarjev, ker se je njena uprava tudi v teko- čem letu odločila za neizpremenjeno di-videndo in z ozirom na to da je odklonila znižanje obrestne mere. V gospodarskih krogih se zadnji čas pojavlja zahteva, da se današnji sistem Narodne banke ukine, ker je v nasprotstvu z in-tencijami vlade. Žitni trg: Povpraševanje po pšenici in koruzi je zelo živahno. S 16. Hi. se zviša voznina in vsled tega se hočejo kupci še pravočasno založiti z blagom V splošnem se pričakuje zvišanje cen. Stara koruza je skoraj čisto razprodana. Krompir: Cene so nespremenjene. Kupci so se prilično z blagom založili in je zadnje dni povp.aševanje manjše. Kakor hitro bo povpraševanje za semenskim krompirjem ponehalo, je mogoče, da bodo cene popustile. Za roza krompir so kupčije v nadalje nestalne. Kmetijska okrajna zadruga v Kranju je od januarje t. 1. do danes odposlala 67 vagonov gorenjskega krom~ pirja. Priznati se mora, da je ta zadruga koristna, ker skrbi za to, da kmet lahko proda svoje pridelke in dobi gotovino, katero rabi zopet za nabavo gospodarskih potrebščin in za plačilo davkov. Koliko glav živine je imela Rusija pred vojno (1914) in koliko jih ima danes Sovjetska Rusija. Živina 1914: 1933: Torej manj: Številke v miljonih. Konji . . 35,100 16,600 18,500 Kr. in voli 58,900 38,600 20,300 Ov.inkoz 115,200 50,600 64,600 Prašiči . 20,300 12,200 8,100 Stalin, gosdodar Rusije zna potemtakem dobro gospodariti. Ni čuda, da so se ponekod pojavili ljudožrci, ki vsled lahote jedo človeško meso. To je pač zasluga toliko opevanega in nadvse poveličevanega »komunizma«. 200'—, tucat svilenih srajc za Din 120*—, električne žarnice pa po Din 2'—. V začetku decembra se je pojavila na laških tržiščih velika množina japonskega fižola, zlasti „mandaloni". Ta fižol je bil znatno cenejši nego jugoslovanski in poljski „mandaloni". Fižol je dospel v novih vrečah, popolnoma suh in brez primesi drugih vrst, tak, da tudi po kakovosti ne more z njim konkurirati noben drug fižol. Novica o prihodu japonskega fižola v Trst je vzbudila med našimi producenti seveda pravo senzacijo, saj je Italija važen odjemalec našega fižola. Pa tudi na radijskem trgu je pripravila Japonska revolucijo. V Genovo je prispel transport aparatov po 120 lir, v Antwerpen pa transport žarnic za te aparate po 50 centimov. Vrednost denarja Japonska neuarnost Zdaj se pričenja tudi v Evropi pojavljati japonski dumping. Zlasti industrija hudo trpi radi japonske konkurence. V južni Ameriki, v južni Afriki, v holandsko-indijskih kolonijah, v Kairu in v zadnjem času celo na Dunaju so Japonci postavili svoje eksportne centrale, ki s posebnimi domačimi svetovavci vodijo boj proti evropski industriji. Padec denarne vrednosti in nizke mezde so najvažnejši činitelji, ki se nanje naslanja japonska izvozna politika. Vrhu tega dovoljuje japonska vlada izvoznikom še posebne izvozne kredite in izvozne premije, da omogoči kupčijo na svetovnem trgu. Pred kratkim je dospel transport japonskega blaga v Zadar, ki so ga tamkajšnji veletrgovci v kratkem času prevzeli. Po vesteh iz Šibenika se trgovci boje, da ne bi japonsko blago prodrlo na trg z dumping-cenami. O organizaciji japonske industrije, ki dela zadnji čas velike skrbi evropskim državam, bomo še poročali v prihodnjih številkah našega lista. Za danes omenjamo še to, da Japonci prodajajo kolesa po Din Moderno tiskarsko podjetje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni. iskarna Tisk. društva t Kranju MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 parM. Najmanjši znesek pri teh oglasih je 6 Din. — Oglas se plača pri predaji naročila. Za odgovor treba priložiti 2 Din v znamkah. VRTNE OGRAJE kakor vsa v stroko spadajoča dela solidno in poceni — Čamernik, ključavničar, Cerklje. LEPO STAVBIŠČE v posredni sredini mesta Kranja naprodaj, tudi za hranilne knjižice Mestne hranilnice v Kranju. Naslov v upravi Gorenjca. ŠOFERJA sprejmem v stalno službo — Ivan Prešern, tov. čevljev, Kranj Janko T(ant J(ranj Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo. Telefonšt. 65 — Brzojavi: RAN T KRANJ NAPRODAJ IMAM ca 2000 kg sladkega sena. A. Indihar, Rakovica. KUPIM KOZO, belo, mlekarico. I. Grmek, Kranj. Jugoslovanske borze za devize so notirale dne 8. III. 1934 za 1 francoski frank Din 226 1 angleški funt „ 175— 1 ameriški dolar „ 3415 1 italijansko liro „ 294 1 Češko krono „ 143 1 nemško marko 13 60 1 švicarski frank „ 11*18 1 belgijski frank „ 8 — 1 holandski goldinar „ 23*10 Rvstrijski šiling pa je notiral v priv. prometu Din 8*90. Z 28-6% n»-Nar. banke 290 224*87 4388 377 1*83 1747 14*30 10 28 29 68 V tem tednu je lira nekoliko popustila. Vzrok leži v tem, ker industrija zahteva padec valute po čehoslovaškem vzorcu. Zdi se, da se takega padca italijanska vlada ne bo poslužila, pač pa bo pustila padati liro od toCke do toC-ke na tak naCin, da bo padec Cim manj viden. Kupujemo krompir od svojih članov od velikosti kokošjega jajca naprej, vsako množino in plačamo takoj v gotovini. Kmet. okr. zadruga Kranj - Sk. Loka Gizela Oroselj-Vrečar modistinja — Kranj nudi veliko izbiro damskih in otroških klobukov, športnih čepic, raznih nakitov itd. po zadnji novosti. Žalni klobuki na zalogi. Sprejemam popravila. Postrežba točna in solidna! Vsakovrstne deželne pridelke kupuje vedno po najviSjih dnevnih cenah in prodaja prvovrstno bana-Sko moko, otrobe in druge mlevske izdelke Gorjanc Kranj Usnjarska in čevljarska zadruga J{und r.5.50.5. v Jrffču priporoča sledeče lastne in zato najcenejSe izdelke: ovčine v raznih barvah kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Posetiie nas I Če rabite lepih, okusnih pletenin, pridite pogledat k nami Največjo izbiro modnih pletenin za dame, gospode in deco lastnega izdelka v prznano lepi izvedbi Vam nudi ugodno prva kranjska pletilnica Kranj na Roženvenskem klancu v lastni trgovini Podružnica trgovine na Stari pošti Obleke in druge novitete tudi po meril Stran 6 Nadaljnji ukrepi pocenitev oblačil Za ženske - najboljše: lepi, najfinejše izdelani damski plašči Din 190-, 240-, 290"-, 340-, 390-, 490* , 500- Moáie obleke Din 180—790 Za áQCku Din 160-590 Moderne hlače Din 70-*60 Hepremočljf?! Huberta« plašči Din 270—320 Cene sirovi .am so na svetovnem tržišču občutno porasle, toda to ne vpliva na nafte nai-nere. 8 podvojenimi silami delamo n» to, da vse sloje naroda dobro in poceni oblečemo. Letni plaščkl Din 120—140 Obleke za dečke Din 60—150 Mornarske obleke za otroke Din 90-170 Huberta* plašči za otroke Din 160 Naš ponos fe sezije: Kompletna volnena obleka za gospoda že za . . Din 180» Kompletna obleka za otroka že za.........Din 60- Za vso družino dobite lepo obleko poceni pri TIVAR OBLAČILA Kmetovalci! Kakovost vaših pridelkov izboljšate z uporabo superfosfata znamke Hrastnik, ki ga proizvaja domača i Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. Hrastnik 3E (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne "loge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. m ZA VELIKO NOC moške srajce - kravate - nogavice - naramnice - ovratniki - čevlji damsko svileno perilo - nogavice - rokavice - torbice - šali - čevlji Moške srajce: Delavske z ovratnikom Din 20*-, boljše Din 24'-, fine bele pisane Din 26'-Bele brez ovratnika Din 33'-, boljše Din 40'-, najfinejše Din 49-Boljše: 1 ovratnik, dvoj. manšete Din 39*-, gladke popelinaste, 2 ovratnika Din 55* Fine iz svil. popelina, 2 ovrat., črtasti vzorci Din 65*-, 75'-Krasne iz pravih angleških popelinov od Din 90"- do 180"-Sportne z žepi in samoveznico Din 30-, 48"-, 54'-Najfinejše, mrežasto tkane, vzorčaste Din 120*- IZREDNH PRILIKA 1 300 srajc iz finega popelina in cefirja z 2 ovrat., dvojnimi manšetami. lepi vzorci, radi opustitve kvalitet samo po Din 65'- _____ Spodnje hlače: delavske, dolge, gladke Din 13'-; črtaste Din 18*-, 22*-; fine bele s portami, dolge Din 30-. 36x kratke Din 22-, 26'-__ Kravate: svilene, v lepih vzorcih Din 10-, 12*-, 15*-, 25'-, 30'-, 35'-Naramnice: že po Din 10-, 15-, 20-, 25- Nogavice: gladke enobarvne Din 3-, 5*-; melirane Din 6*-, 8*-; vzorčaste, s svilo mešane. Din 7-. 9 ; iz najfinejšega flora Din 12'-______ I\'jtr»ch-> ttt\n- irirn • za delavnik, črtaste Din 6 50, 7-50; s svilo 9*50, 17'-; Udi 11 MU IIUlHVTlt. iz dobrega flora Din 8-. 10-, 15'-, 18-, 25*-svilene. moderne Din 1Q--, 18x 24'-. 27--. 35-; UF Din 48-, 51'-_ Drnnske rokavice: rumene ali barvaste, modne Din 10'-, 15'-, 18-_ Damsko svileno perilo: Kombineže Din 35*-, 45-, 55-; svilene reform hlačke, vse številke Din 18'-, 25"- Kupujte samo čevlje domačega izdelka! Ivan Savnik - Kranj Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.