V rdečem ^rafu"  Rcman lz sovjetsJtoga kmetskega življenja ¦ Ukrajina! Pred boljševizmom je bila neizčrpna ruska žitnica, a danes v njej umira od gladu najbednejši, popolnorna brezpravni, a vendar najštevilnejši razred ruskega naroda: potlačena, ponlžana, prezrena kmetska raja. Kar koli ta raja pridela, mora izročiti državl, a za plačilo dobi bon (izkaznico), s katero ne more kupiti nitl krompirja. ker ga nl v boljševiških živllskih kleteh. niti kosa obleke, čeravno je kupec na pol nag, ker so boljševiške manufakturne trgovine prazne, nitl koščka dobrega, zdravega meaa, ker ga boljševiške mesnice ne morejo in ne smejo datl. V hiši, kl je nekdaj bila bogata in srečna, je sedaj vse pusto, prazno, golo. Boljševiki so vse odnesli in odvedli: denar, konje, govedo, vozove, zrnje in — hčere. Toda ostala je vera v Boga, globoko zasidrana v srca in duše teh trpinov. Z rac!:tvijo na nstib umiraio. Ostalo je upanje v odrcsenje. To jih vodi in poživlja. Ono jih podžiga, da se često odlo^ijo za brezupna junaška dejauja. Ti trpini so junaki! Junak je starl AJeksej, jn. nak njegov sin Fedor, JunaJi jetičnl mladenič P»ter Krilov, junakinja njegova sestra Nata&u Juriai je vsak Ukrajinec. ker bo ne boji trpljenja ln 8mrd za svojo veliko domovino ¦— Ukrajino. Ali so tlačitelji kmetskega ljudstva delavci? — Ne! Tudl ti so često popolnoma brezpravnl. Tlačljo ga zJočLnei Ln delavski izrodlci, kakor je ftubin, ki zaradi dveh — treh pridržanih rib 8 samokresom ubij« očote revnih, izstradanih dnižin. Tlači ga odpadniškl kmetskl sin Klaua. Revolucija, država, boljx^vizera nsj W nadora<5stili Boga, dušo, družino! Usodna slepota. kl je v živIjenju doživela poraz! Klaus, ld je v diiigih. slučajih s topovskirni streli uničil c^-le pokrajine, se zdrzne, ko pride pred Balto. ker je v tej vasi njogova rojstna hiša. tu so njegovi star51, brat in daklica, ki jo je'nekdaj ljubil. Ramo izrodkl, ki bo trenutno zadušili glas vesti, zagovarjajo bol.i.*evizap cijo človoštva, brezbožno in br- -T~u?insko živlicnje, naravni zakon pa govori o V.¦¦¦¦m, o duši, o domovini... 1. Vroče julijsko sonce je sipalo svoje žarke na mirno Dnjestrovo gladino, katero so tu in tam preeekali divji vrtinci. Obali velike reke sta se vse bolj oddaljevali druga od druge in širili stmgo, da bi velika množina vode imela čim več prostora in bi se Jažje valila v bližnje morje. Ona t&nka, sivkasta črta v daljavi, bi-ez dreves in valovitosti, je Roraunija, žitorodna zemlja Besarabije; pred vojnc je bila ruska, a danes je to zemlja, v kateri eo ljudje svobodni in srečni, ker ne čutijo boljševiškega jarma. A ta, iz naplavljenega peska nastala obala, porasla z vrbami, ki s svojimi vejami aegajo v vodo, jo zaustavljajo v teku ter tvorijo majhne vrtince, je zemlja tlačanstva, groze in smrti. To je del rdečega boljševiškega carstva, ki ne pozna Boga, ne duše, ne družine in ne prizna posameznika, ternveč človeško maso (množino), ki mora dihati, misliti, delati po komandi pe§čice zločinskih izrodkov. Ukrajina pripada Zvezi sovjctskih republik, ki io vodi in strahuje nekronani rdeči car po svojih hlapčevskih rdečih sodrugih. Ob obali na ruski strani plava dvajset težkih ribiških ladij. V vsaki sedita po dva moža. Ladjese bližajo kraju, ki služi za pristanišče ribiške vasi Balta. Vas BaJta, ki šteje kakih dvesto lesenih hiš, je ¦'A dobrih pet sto metrov oddaljena od reke. Koče x> si precei podobne. Le ena je nekoliko večja — erkvica. Njen zvonik se za nekaj metrov dviga nad ^trehe kcx5 in kraljuje nad okolico. Okrog vasi se na vse strani razprostira ravnina. Na eni strani sega do reke, na drugih straneh •^a se izsrablia v daljavi, ki ae ie zdela brezkončna. Med hišami in okrog vasi stoiijo visoke jablane, ki go kakor kaki nepremični stražarji. To po edina drevesa. Vsa ravan je bila enolična, brez drcves. Kamor se ozre oko, povsod vidi samo obširna polja. Ladie so ?e polagoma bližale pristan'RČu. Okrog nj?h se je naglo sukal motorni čoln z mitraljezo na prednjem koncu in posadko štirih mož, ki so imeli puške pripravljene za strel. Ta varnostna priprava je zato, da katera ladja ne bi poskusila pobegniti. Druga obala je namreč bila romunska. Bližina meje bi morda zapeljala može na tej ali oni ladji in bi naglo odveslali proti drugemu bregu — v svobodo. Spočetka so se taki poskusi češče ponavljali, a bili so brezuspešni. Takoj so zaregljale mitraljeze in sejale smrt, a ladje teh nesrečnikov so same odplule proti Črnemu morju s trupli svojih gospodarjev na dnu. Nobena ladja ni smela zaostati za drugimi, da bi se morda ne skrila med gostimi vejami, ki so segale daleč nad vodo in tam ostala do noči, ko bi lastniki mogli nalovljene ribe skrivaj iztovoriti in jih spraviti na svoje domove. Nobena košara, polna rib, ni bila niti za ribiče same, niti za vaško državno skladišče, temveč za delavce v Jaski, kjer so topilnice in livarne jekla. Tam nenehoma izdelujejo lokomotive, topove, stroje, kmetijsko orodje, kakor je določeno v petletnem načrtu. Ta načrt, kakor trdijo voditelji Zveze sovjetskih republik, bo pripomogel do tega, da bo v rdeči Rusiji vsega v izobilju in da bo zavladala družabna sreča, ki jo s tako trdovratnostjo iščejo boljševiški apostoli. Ladje so medtem dospele do pristanišča in so zavile proti obrežju. Vrstile so se tesno druga za dm^o. Možie so molče veslali in ubito strmeli pred se. Bili so ko kolesa velikega stroja, ki se istočasno zavrtijo, ko en gib spravi stroj v pogon. Delali so brez lastne volje kot roboti. A vendar se ti ribiči kakor tudi kmetje v Baltl in ostali prebivalci obširne ravnine, ki se imenuje Ukrajina, niso odrekli misli, da se bodo nekega dne iztrgali iz tega suženjstva. Že dve desetletji ječijo pod boljševiškira jarmom. Garajo ko živine. Njihovi želodci so dan za dnem prazni, ker dobijo za težavno delo, ki ga vršijc na reki, samo za prgišče v vodi kuhane moke in suhega sočivja, kar pojedo že zjutraj pred odhodom. Skoraj vsak izmed njih ima v vasi ženo in deco, ki ravno tako stradajo in so na pol nagi ko oni. A to zato, ker hrano, obleko, obuvalo in drugo dobivajo iz sovjetskega skladišča, ki je ali prazno, ali pa noče dati za bone, ki jih oni dobivajo od načelnika v zameno za svoj ribolov. Ljudski komisar v Odesi, v velikem pristaniškem mestu ob Črnem morju, je poobiastil predsednika vaškega sovjeta v Balti, da do spomladi sme daiati ribičem za plač'1o bone in maihen del irjihovega lova. Ker pa je medtem kuga uničila skoraj vso zovejo živino in mesa ni bilo mogoče dobiti, je nrišla dniga naredba. da se moraio vse dnjestrske ribe od- premiti v Jasko. Delavci, ki že itak niraajo dovolj kruha, ker je bila prejšnja žetev zelo slaba, ne sraejo trpeti še v mesu pomanjkanja. Ker ni drugega mesa, morajo dobiti ribe v izobilju. Glavno je, da oni imajo dovolj hrane, da bo tako mogoče izvesti petletni načrt. A ti ribici, ščetina3tih bradi golih ncg, pra\i sužnji komunističnega sveta — kar so splošno tndi vsi drugi delavci — ti ribiči, ki zakrivajo svoja izmozgana telesa z raztrganimi ruskimi bluzami, mislijo na stare čaise, ko so bili srečni v krogu žen in otrok in niso vedeli, kaj je glad, ker so se smeli po mili volji najesti mehkega ribjega mesa in belega kruha. V starih, srečnih časih je pri vsaki hiši v kotu velike sobe stala sveta podoba in pred njo je visela mala svetilka. Zdaj je drugače. Svetil^a je upisnila, sveta podoba izginila. Sveta podoba, ki bi jo boljševiški priganjači našli v hiši, bi bila zadosten vzrok, da bi Gregor Šubin, predsednik vaškega sovjeta noslal poglavarja družine v odeške zapore z obtcžbo, da je v svoji fiiši skrival znak praznoverja. Zato oni, ki verujejo v Boga, skrivajo svojo vero v globino srca, a njihove ustnice so med molitvijo nepremične. Ukrajinske ribiče in kmete poživlja upanje, da bodo nekega dne izgnani njihovi boljševiški tlačitelji in tedaj ss bo v njihovo domovino vrnila svoboda vere, dela in življenja. Moč njihovih nasprotnikov je sicer velika, tcda kaj to pomeni pred Bogom, ki je vsemcgoeen! .. . * Možje v motornem eo'nu imajo na svojih kanah rdrčo z\rezdo. Glasno govorijo, se smejejo, kadijo. pojejo. Boljševik, ki drži krmilo, je sam Gregor Subin, bivši pristaniški delavec iz Odese, že od začetka revolueije član komunistične stranke. Bil je možicelj potisnjenih ramen, zabuhlega, rdečega obraza, hladnega, drvjega pogleda. Na vesti je imel celo vrsto umorov. Pristaše bivših belih je na hitro roko spravil na drugi svet. Brez sodnega postopanja jih je po streljal s samokresora kar na ulici ali na njibovih domovih. Že od začetka boljševiškega prevrata je Šubin strahoval Balto. S svojo krvoločnostio je v prebi- valcih vzbudil tak strah. da kdor ga od daleč vidi, se skrije v najtemneiši kot svoje ko<5e. Pred njim vsl  beže: možje, zene in deca. On ve za to bi je ponosen  na strah, ki ga povzroča. (Daijo aiedi)