Različne stvari. Kako uravnamo naše nove občine ali soseske? Spisal Podgorski t Bliža se spet deželni zbor. V nekoliko dneh mu se u drugoč odprejo vrata. Dežela ga željno pričakuje, zakaj dela, ko ga čaka, je obilo in prevažnega. Najimenitnejša njega naloga, ko jo bo imel zvršiti, pa brez dvombe bode uredba občin, sosesk ali komunov, kakor jim na Primorskem pravijo, izdelanje in dogotov-ljenje občinske (soseskine ali srenjske) postave. Kako neizrečeno važna je ta postava, ni treba na široko dokazovati. Dovolj bode sklicati se samo na prvi odstavek občinskega zakona od 17. marcija 1849 po vladi samej izdanega, ki se glasi: „Temelj svobodne države j e svobodna občina." In to gotovo po vsej pravici. Občina je šola za samopravje in samosvestje narodno. Tu se učijo ljudje občne svoje zadeve sami ravnati; tu se zbuja in goji tisti občin-stveni duh, ki ne skrbi samo za-se, ki v sreči celote tudi svojo srečo išče; duh, iz kterega izvira tista krepka in žrtvonosna ljubezen do domovine, ki dela narode velike in mogočne. Zatira se in odvrača grda sebičnost, ktera vse sama hoče najbolj vediti in sama vse v rokah imeti, pa nima srca, ko za-se; ktera brez očitnega svojega dobička ne gane ne prsta; a slepiča ne pomisli, da kadar propade obča stvar, zgubljen je tudi poje-dinec ter izdan premagavcovi samovolji. Al kakor je lepo uravnana, krepka občina na korist narodu, ravno tako tudi vladi, ki taki občini lahko zaupa marsiktero opravilo, ktero sama s težavo in z neprimernimi stroški opravlja. Občina bode podlaga, na kterej se osnuje boljša in cenejša deželna in državna uprava. Al preden začnemo govoriti o tem, kako bi se imele ustrojiti nove naše občine, da bodo zadostovale narodnim in državnim potrebam, ozrimo se še malo na naše sedanje občine. Da one, kakoršne so sedaj v djanji bile, niso bile k ničemur, ne državi na korist, ne narodu, o tem menim, da smo vsi ene misli. Ako tedaj najdemo vzroke tej žalostni prikazni, bomo vedili, kakošne naj nove občine ne bodo. So pa ti vzroki po mojem mišljenji posebno sledeči: 1. Preskrbna vladna kuratela. Kakor drugod tako je hotla vlada tudi v občinskih rečeh vse sama misliti in vse sama storiti. Jela se je, brez stalne sisteme, v občinske opravila mešati, račune pregledavati, z dnar-nico gospodariti, celo župane postavljati in odstavljati, in sploh samovoljo na mesto zakona staviti. Tako so se občine, ki v omiki tako niso kaj visoko stale, s časoma odvadile samostojno misliti, in jele so vedno le ukaza čakati. Brez ukaza nič ter nič ni bilo. Postale so mrtve, od samovolje kantonskih gosposk skozi in skozi zaviseče mašine. Zupani so čutili, da so služabniki ne samo kantonskih predstojnikov, temuč še tudi njih pisarjev in bričev. Zatoraj so pa pravi možaki tudi malo veseli bili, ako jih je občina za župane volila, ter so po veČem komaj čakali, da so se tega bremena spet znebili. Da občina do tacih županov ni mogla posebnega zaupanja imeti, je samo po sebi jasno. 2. Občine so imele premalo izvršilne moči in samostojne oblasti. Ako kdo župana ni hotel poslušati, moral ga je ta, ako je hotel kaj opraviti, iti h kantonski gosposki. Ako kdo ni hotel z dobra plačati , kar je bil občini dolžan, moral je župan, če je hotel^ tudi le groš iztirjati, spet k gosposki korakati, izvršila (sekaciona) prosit. Kaj čuda, — da se je mnogoteri župan vsega tega letanja naveličal, ter svojo službo, ki je bila že tako samo breme brez vsake koristi , zanemarjal ? 3. Občine so bile u prostoru in prebivavcih premajhne. Bilo je v enem okraji (kantonu) po 20 in več občin. Kočevski okraj jih je imel 30 in kamniški celo 38. Med temi so bile nektere, ki so imele komaj po 200 duš. Take občine so bile prvič neizmerno nerodne za upravo. Misli si človek samo trideset občin v enem okraji. Ako gosposka pokliče župane, tridesetim mora povabila pošiljati, trideset jih mora u kancelije cokljati; ako jim piše, trideset pisem mora odpravljati, in trideset odgovorov pričakovati. Koliko dela, koliko dragega časa se tu potrati! Drugač take občine nimajo ne denarne moči, ne umske; ne denarja za napravo neogibno potrebnih občinskih reči, ne mož za župane pripravnih. Zares ni čuda, ako v takih občinah večkrat nahajamo župane, ki ne znajo ne brati ne pisati. 4. Pomanjkuje občinam našim izobražen j a (omike), in vsled tega občinske in sploh državljanske sam o s ve s ti. Nevednež je slab špekulant. Kar ne daje precej gotovega dobička, to za-nj nima cene. Tako je nevednost tudi nam mnogo kriva, da občinstvo ne napreduje. Ljudje ne zapopadajo njegove važnosti, pa so nekaj nemarni nekaj pa ne vedo, kaj je storiti. Tudi to je nasledek poprejšne vladne sisteme. Zakaj ne v šoli, ne v djanji ni bilo prilike, kjer bi se bil Človek za občinstvo, za državstvo kaj naučil. Zatoraj smo v javnih rečeh tako okorni, da se niti pomočkov, ki nam jih vlada sama ponudi, ne znamo prav poslužiti ter čakamo večkrat križem rok poboljška, kakor da bi kdaj sam od sebe, brez človeške prizadeve, prišel. To so bile na priliko glavne napake, ki so dozdaj vspešen razvitek občinskega življenja zadrževale. Njih tedaj se moramo, kolikor koli mogoče, osvoboditi, ako hočemo, da bo odslej bolje. (Kon. prih.) 5 10 Različne stvari. Kako uravnamo naše nove občine ali soseske? Spisal Podgorski. (Konec.) Nove občine moramo tedaj drugače osnovati. V ta namen bi jaz nas veto val tako-le : a) Občine naj se narede dovolj velike in premožne. Zunaj posebnih in nepremagljivih okoliški, kjer lega in daljava drugače ne dopušča, naj nima nobena občina manj od 4000 (štirih tisoč) duš. Združijo naj se pa v jedno občino take soseske, ki so po legi, po cestah in vodah, po vkupnih zadevah, tudi cerkvenih, in po svoji naravi zvezane in sorodne. Ta so-stava občin je po mojem prevažna ne samo , ker krije v sebi njih materialno moč , ampak tudi ima potem za temelj služiti višjim sodnim in politiškim osnovam. Zatoraj naj se ona ne prepušča samemu naključju, niti naj se ne daje kantonskim gosposkam v roke; marveč naj jo uredi deželni zbor sam po svojem odboru, ali po posebnih, v ta namen sostavljenih komisijah in zaupnih možeh. Pri tem naj se ne gleda na sedanje okrajne ali kantonske meje, temveč naj se občine sestavijo brez obzira na kantone. Zakaj ti tako niso stanovitni, ter jih bo prihodnja organizacija gotovo spet spreminjala. Bolje je tedaj, pa tudi naravneje, da se kantoni ravnajo po občinah, ko občine po kantonih. Al da se pri tej centralizacii samostojnost dosedanjih katastralskih občin — ktere bi jez imenoval soseske — popolnama ne zatare, naj se občinski odborniki izbero tako, da bo imela vsaka veča soseska po jed-nega svojega, Id naj se imenuje s posebnim imenom, na priliko, starašina. Tako bo župan glava občini, starašina pa soseski. Ta bo županove povelja izvrševal, in ob enem na posebne soseskine zadeve pazil. b) Občinam naj se da d o v o 1 j n a izvršilna ob- last. V ta namen naj imajo pravico, da bodo svoje naredbe skozi vse stopnje izvrševale, to je, da bodo smele dolžnikom, ki svoje dolžnosti proti občini ne izpolnijo, premaklino rubiti, in rubljenino na javni dražbi prodati. Potem, da bodo imele oblast tiste, ki občinskih zapoved ne spoštujejo, kaznovati, in to: z dnarji (globo) do 15 gold. ali z ječo do 3 dni ali z občinskim delom^ do 8 dni, in v tistih primerih, v kterih kaz-nenski zakon telesno kazen dopušča, pod tistimi pogoji s šibjem ali palicami do 10 udarcev. Da se vendar v teh rečeh pri naših, ne vselej dosti izobraženih županih odkloni vsaka zla raba, naj se naredbe , po kterih se ima kdo kaznovati ali komu kaj na dražbi prodati, delajo vselej v zboru župana in dveh odbornikov, ki so vsi trije za naredbo odgovorni; potem naj se držite dve knjigi, jedna za izvrhe, druga za kazni, v ktero se ima kazen ali izvrha, potem ime stranke in razlog na kratko vpisati, ter po županu in prisednih dveh odbornikih podpisati. Ako kteri odbornik v kazen ali prodajo ne privoli, naj podpisu doda, da ni privolil, kar ga odveze od odgovornosti. Ako se kaka kazen ali izvrha v knjigo ne bi vpisala, ali ko bi se kdo iz hudobije obsodil, naj se župan in sokrivi pri-sedniki kaznijo. Tako naj izvršuje občina tudi poravnave, ki se pri njej naredijo. Da bo pa občina imela potrebne organe ali orodje za svoje opravila, naj si drži vsaka svojega pisarja ali tajnika, potem po jednega ali več pandurov, ki smejo oroženi biti. Nadalje naj bodo občinskim županom žandarji neposredno poslužni; tudi naj jim bo dopuščeno devati svoje kažnjenike v ječo okrajne gosposke, kjer jih okrajni ječar prevzame, in redi kakor druge jetnike! Zunaj tega naj bo vsaki občinec pod kazen vezan, na županov poklic občini za vzdržanje javnega reda in varnosti na pomoč biti. c) Ker naši ljudje dozdaj niso imeli ne vaje ne poduka v občinskih rečeh, naj da deželni zbor po odboru na deželne stroške izdelati knjigo o občinski upravi, v kteri se razloži po domače vse, kar je ob-čincom in občinskim upravnikom vediti treba. Potem naj se u občinsko upravo vpelje javnost (očitnost) v naj obširnejši meri. Javnost naj bo učiteljica in nadgledovavka občinskega življenja. Zatoraj naj se vsaka občinska seja naprej oznani celi občini, ne samo odbornikom, in sejni dan naj se ustanovi tako, da ljudstvo lahko zraven poj de. V sejah naj se obravnuje vselej v jeziku ljudstvu umevnem; v tem jeziku naj bivajo tudi vsi zapisi, dopisi, odpisi, razglasi itd. Zatoraj naj se že v občinski postavi ustanovi, da je opravilni jezik v občinah tisti, ki je večini prebivavcov materni. Zakaj brez te ustanove javnost ne pomaga nič , in marsikter pošten in previden odbornik bi v seji moral molčati in dolgi čas prodajati, ker tujega jezika ne bi razumel. d) Imajo se osnovati okrajne občine (Bezirks-gemeinden), ki bodo določevale o zadevah, ki se tičejo več občin jednega okraja ali jedne strani, na priliko, o cestah, mostovih, občekoristnin napravah itd. To je tem potrebneje, ker bi morale drugače kantonske gosposke te opravila prevzeti, pa bi jele kmalo v občinsko auto-nomijo segati, ter jo spodkopavati. Posebno pa se ima okrajnim občinam izročiti vodba volitve za deželni zbor. Vsaka taka občina naj bode volitna okolica za jednega ali več deželnih poslan-cov; njega poglavarstvo pa bi ravnalo volitev. Zakaj dokler se bo vlada po svojih možeh v volitve mešala, ustava ne postane resnica. Kajti ustava ima ta pomen, da se postavodavstvo deli med vlado in narod tako, 11 da je ravnovažje njune moči pravi uzor ustavnega življenja. Al če iz volitev izidejo možje , ki niso prava narodna volja, ne narodni izraz, prašamo: kje bodo narodni zastopniki? kje ravnovažje med dvema postavodavnima močema? Temveč bi vlada bilanajedni in drugi strani in gotov je — ustavni absolutizem. Vladi sami, ako želi pravo ustavnost, kar po velikodušni obljubi Njih Veličanstva ni najmanj dvomiti, mora do tega biti, da se pogoji ustavnega življenja krepko in životno razvijo, zakaj ustava le na videz ne okrepi Avstrije. To so moje misli, kako bi se z ozirom na osnovo, po državnem svetovavstvu izdelano, in na občinski zakon od 17. marca 1849 dale napraviti samostojne in za delovanje pripravne občine. Ne zamujajmo zdaj lepe prilike, ki daje lep kos naše prihodnje osode v naše roke. Zakaj take prenaprave se ne delajo vsako leto. Ne strašimo se, če bodo prav stroški za zdaj nekoliko veči. Prihodnost nam jih, ako Bog da, dvoje in troje povrne. V naših rokah je zdaj prvi začetek samopravnega življenja. Zatoraj si živo predočimo pregovor svojih južnih bratov: „Bog veli čoveku: pomozi si sam, i ja ču ti pomoči."