INTERVJU Miran Rauter, lastnik in direktor podjetja Hermi str. 2 AKCIJA' novi tednik GOSPODARSTVO Odpovedi v pivovarni prihodnji teden str. 4 NASA TEMA Kdo bo polnil nakupovalni voziček? Mi smo v teh dneh že opravili nakup v trgovini Tuš in izbrane izdelke ob pomoči naših sodelavcev zložili v prtljažnik avtomobila Toyota Aygo, za katerega se pote- lašKo - gujejo vsi »novi in stari« naročniki Novega tednika. Naslednji teden pa začenjamo D- ■ ■ ■ . ■ ■ nagradno igro, ko boste z našo pomočjo voziček in zatem prtljažnik svojega avto- Pitna voda °dslej skrb mobila z izbranimi izdelki brez uporabe svojega mošnjička napolnili vi. str. 10, 44 občine str. 9 Kdo in kaj ubija mlade? str. 12-13 ... s „ J- ' - -C- V J Hht^ il" SI KULTURA V Zaba Greta navdih za staro in mlado str. 14 NA PRAZNIČNEM OBISKU V — Mestni občini Celje str. 28-33 SPORT Kamenik: »Rudar rešila občina in SPINS« str. 17 UGANITE Aygova nagradna fotografija str. 8 Foto: SHERPA 2 AKTUALNO UVODNIK Na preizkušnji Zadnjega športnega tekmovanja moj še ne desetletni sin ni ohranil v lepem spominu. A ne zato, ker ne bi bil zadovoljen z rezultati, marveč zato, ker mu je nekdo že v prvem delu celodnevnega dogajanja spil vso vodo. Naj se sliši še tako čudno - biti žejen preostanek dneva in pri tem še tekmovati ni prav »fajn« niti zdravo. Še bolj neugoden je občutek, da mu je nekdo dejansko brskal po torbi, vzel bidon z vodo, jo izpil in nato prazno steklenico dal nazaj v torbo. A lahko bi bilo še slabše, če bi mu kdo v tisto vodo kaj vsul ali dolil. Posledice bi lahko bile nepredstavljive. Kot je nepredstavljiva agonija staršev, katerih sinovi so v zadnjem letu čudežno izginili in se po dnevih neskončnega iskanja in trpljenja staršev pojavili na gladini Drave ali Ljubljanice. Kaj se je s temi fanti, ki niso bili ravno podivjani pubertetniki, dogajalo, s kom so se pogovarjali, kaj so zaužili in s kakšnim namenom? Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK Vsak od nas lahko sprejme napačno odločitev. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 11 1 22 ШШБ DIEB 91 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK 0* 90 ШШП DIED radio celie Misel tedna Ljudje verjamejo tisto, kar želijo verjeti. (Gaj Julij Cezar) Otroka je treba spodbujati Družine pogrešajo celovito obravnavo otrok s posebnimi potrebami Teorij je veliko. Sovrstniki teh izginulih in na tragičen način preminulih trdijo, da mladi danes niso neumni in da določene psihoaktivne snovi ne vzamejo kar tako in še manj od neznancev. Kot ugotavljamo v Naši temi, sploh ni nujno, da drogo vzamejo zavestno. Z njo je lahko prepojena celo poslovna vizitka. Krožijo tudi teorije o omamljanju z namenom prekupčevanja z notranjimi organi, ki na črnem trgu dosegajo vrtoglave cene. Ne vem, kaj je res. Niti ne morem z minimalno gotovostjo slutiti, kaj bi lahko bilo v ozadju. A me je groza, ko pomislim, kako dejansko lahko nekdo nekomu nekaj izmakne ali - v še slabšem primeru - podtakne. Kaj tistega, ki takšne reči počne, poganja? Kaj je vzgib, ki ga vodi, da nekomu škoduje? Kaj je motiv, namen, cilj? V zadnjih mesecih je tudi vedno več obvestil o tem, kako je kdo vabil kakšnega mladostnika ali otroka v avto. Na srečo smo za zdaj slišali ali brali, da je bil ta otrok dovolj dobro obveščen, da neznancem za nobeno ceno ni zaupal, marveč je čim prej poiskal pomoč pri zaupanja vredni odrasli osebi. In predvsem povedal, kaj se je zgodilo. Nedolgo nazaj so sredi Ljubljane v bel kombi vabili fanta po treningu nogometa. Sredi belega dneva. In prav tako ne prav daleč nazaj v enem podeželskem kraju dekle na poti iz šole. Trgovci z ljudmi? Izbirajo med ranljivimi skupinami, kar so otroci in mladostniki že zato, ker so brez življenjskih izkušenj? Ker sicer vedo, kaj je trgovina z ljudmi, vedo, kaj je prostitucija, slišali so že za trgovino z notranjimi organi, a je vse samo del hollywoodskega filma in ne del njihove realnosti? Kaj lahko naredimo? Starši, učitelji, sorodniki, prijatelji? Kako naj pomagamo? Verjamem, da sta ključna pogovor in zaupanje. Tudi ozave-ščanje, da so vse te temačne plati življenja žal že prisotne tudi tu, na sončni strani Alp. Da so vabila vedno bolj verjetna, da so oblike prepričevanj vedno bolj prepričljive. Vsak od nas lahko sprejme napačno odločitev, ki bo imela grozljive posledice. Odrasli in otroci. Prejšnji mesec je bil v Sloveniji, v Žalcu, prvič intenzivni trening za strokovne delavce na področju dela z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi starši s priznanim ameriškim psihologom Timom Bleeckerjem. Morda njegovo ime nepoznavalcem ne pove veliko, a gre za velik dosežek, saj bodo strokovni delavci z znanjem, ki jim ga je predal, vsak dan ozaveščali starše otrok s posebnimi potrebami. Starši so namreč ravno na tem področju v Sloveniji še vedno premalo ozaveščeni in pogrešajo ravno to, kar Becker uči - celostno obravnavo otrok. »Tako imenovana DIR Flortime terapija, ki jo Bleecker izvaja, je holistična obravnava otroka. Ne osredotoča se samo na eno področje, ampak na celoto. Na otrokove razvojne zaostanke, čustva, dojemanje, senzorične, motorične, govorne težave. Gre za terapijo, ki upošteva odnos med starši in otroki, učitelji in otroki ter terapevti in otroki. Terapevti najprej ugotovimo, na kateri stopnji razvoja je otrok, in Psiholog Tim Bleecker je vrhunski strokovnjak na področju pomoči otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam. V Washingtonu ima že vrsto let DIR Flortime center, katerega osnovno vodilo je odkriti potencial v vsakemu otroku - ne glede na morebitne ovire. glede na to izoblikujemo cilje terapije. Delamo ne samo z otroki, ampak s celotno družino,« pojasnjuje Sabina Korošec Zavšek iz Centra za pomoč otrokom in staršem Žalec, ki je Beckerja v Slovenijo tudi povabila. Tovrstno izobraževanje strokovnih delavcev je bilo do zdaj možno opraviti samo v Washingtonu, Zagrebu ali v Beogradu. Treba je razumeti njihov svet Ko smo Bleeckerja vprašali, kakšna je razlika med dojemanjem skrbi in pomoči družinam z otroki s posebnimi potrebami pri nas in v Ameriki, je dejal, da velikih razlik ni. Povsod smo še v zaostanku pri pravilni pomoči v takšnih primerih. »Otroku in njegovim željam, možnostim je treba slediti. To je bistvo teh terapij. V družbi je na žalost še vedno tako, da otroka s posebnimi potrebami >prisilimo< k učenju, poznavanju nekih stvari, ki jih pravzaprav ne razume, namesto da bi ga spodbujali pri tistem, kar želi, in s tem razvijali tista področja, na katerih je dober. To je ključ in to manjka na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami,« je dejal Bleecker. Treba je razumeti njihov svet, otroke je treba poslušati, strne temelj terapije. Prepogo- Avtizem: država še vedno stori premalo Starši pogosto prepuščeni sami sebi Drugi april je dan ozaveščanja o avtizmu. Avtizem je vseživljenjska razvojna motnja. Glavna področja, pri katerih imajo vsi ljudje z avtizmom težave, se imenujejo na kratko »triada primanjkljajev«. Ta področja so težave s socialno komunikacijo, socialno interakcijo in težave na področju fleksibilnosti mišljenja. Čeprav imajo vse osebe z avtizmom težave na treh glavnih področjih, se le te pri vsakem posamezniku izražajo drugače in njihovo stanje na njih vpliva na drugačne načine. Medtem, ko so nekateri življenje, potrebujejo drugi ljudje z avtizmom sposobni celo življenje strokovno po-živeti relativno vsakdanje moč. Kljub temu, da ljudje o avtizmu zdaj v primerjavi z leti prej vedo več o avtizmu, pa se v Sloveniji na področju pomoči osebam z avtizmom dela še vedno premalo, trdi Sabina Korošec Zavšek. Na to kaže tudi dejstvo, da žalski center poskuša že več mesecev pripraviti srečanje, kjer bi govorili o reševanju težav na področju pomoči osebam z avtizmom. Toda sto je tako, da starši odpeljejo otroke na terapije, v šolo, pridejo domov, kjer pa veliko poslušanja otrok ni več. »To je napaka. Če želijo spremembe, mora tudi terapevt spodbujati starše, jim pomagati. Kadarkoli. In delati tudi skupaj z njimi. Celovito,« še pojasnjuje. Toplina, ljubezen in podpora Ker ima veliko otrok s posebnimi potrebami težave največkrat pri medsebojnih odnosih, je terapija naravnana tudi tako, da spodbuja komunikacijo otrok, razvijanje odnosov, socialnih interakcij, ne le občutek, da nekaj morajo storiti. »Povezava jim veliko pomeni. Potrebujejo toplino, ljubezen in podporo. To opažam med terapijami,« še zaključuje psiholog. Terapija je primerna za vse otroke z razvojnim zaostankom, tudi za tiste, ki imajo motnjo pozornosti in vedenja, ter za otroke z duševnimi in s čustvenimi težavami. Dobrodošla in učinkovita je tudi pri otrocih z avtizmom in njihovih družinah. Te družine so namreč pogosto prepuščene sami sebi, v družbi je sicer vedno več informacij o avtizmu, toda kot ocenjuje Korošec Zav-škova, država na področju pomoči osebam z avtizmom stori še vedno premalo. Avtizem je razvojna motnja z nevrološko--biološko osnovo, ki se pojavi v otroštvu. Kaže se predvsem kot spremenjeno vedenje na področju socialnih odnosov in na področju verbalne in ne-verbalne komunikacije. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA različna ministrstva, ki so vpeta v to področje, na srečanju ne želijo sodelovati. »Zato smo bili primorani takšno srečanje spet prestaviti,« pravi Korošec Zavškova. Starši otrok z avtizmom so pogosto prepuščeni sami sebi in stroškom, ki jih sa-moplačniške terapije prinašajo. »Tudi starši potrebujejo skupine za samopomoč. Težko je, ker jim še vedno vsa okolica sporoča >s teboj je nekaj narobe, da imaš takšnega otroka<. Ni res. Ti starši imajo neznansko veliko vlogo, še posebej, če imajo več otrok. Za vzgojo in ukvarjanje z otrokom z avtizmom gre veliko energije, veliko časa.« Številne aktivnosti za zdravo življenje Danes, v četrtek, je svetovni dan zdravja, namenjen obveščanju o sladkorni bolezni. Geslo Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj nakazuje, da mora biti v preprečevanje, zgodnje odkrivanje in obvladovanje bolezni vpletenih veliko celovitih sistemskih rešitev, različnih sektorjev, različnih virov zdravstvene pomoči, nevladnih organizacij in posameznikov. Bolezen predstavlja v prvi vrsti breme za bolnike in njihove bližnje, je pa tudi velik javnozdravstveni problem. Ta teden je v naši regiji, tudi v Celju, na različnih lokaci- jah, v krajevnih skupnostih, šolah in domovih za upokojence, ogromno aktivnosti, ki so usmerjene v zdravstveno preventivo. Osrednji posvet bo danes v Narodnem domu, kjer bodo ravno o sladkorni bolezni, nestrokovni in strokovni javnosti predavali tudi zdravniki. Vrhunec tedna ozaveščanja o zdravju bo v soboto na Krekovem trgu in v Prešernovi ulici, kjer bo skoraj 50 stojnic različnih društev in organizacij, ki se ukvarjajo z zdravim načinom življenja. V soboto bo ob Šmartinskem jezeru tudi 8. humanitarni tek/hoja Migaj z mano v boju proti debelosti. Izkupiček bo tudi tokrat namenjen za štipendije mladim, ki imajo raka. SŠol Vabljeni: Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 AKTUALNO 3 Ponudbe so predobre, da bi bile resnične Mladi sicer poznajo nekaj oblik trgovine z ljudmi, a menijo, da se dogajajo le drugim in ne v Sloveniji Ob nedavnih izginotjih mladih je marsikdo pomislil tudi na trgovino z ljudmi. V Društvu Ključ, ki osvešča o takšni obliki trgovine, nimajo nobenih informacij o tem, da bi bilo lahko oboje povezano. A opozarjajo, da se lahko v krempljih izkoriščevalcev, ki nas silijo v prostitucijo, kazniva dejanja ali v druge neprijetne odnose, znajde vsakdo ne glede na spol, starost in socialni položaj. Vodja projektov v Društvu Ključ Polona Kovač pojasnjuje, da trgovina z ljudmi vsebuje tri elemente - novačenje, organiziran prevoz do nekega mesta in izkoriščanje. Trgovina z ljudmi lahko deluje mednarodno ali znotraj posamezne države. Opozorilnih znakov, ob katerih lahko mladi pomislijo na trgovino z ljudmi, je več. »Pozorni naj bodo predvsem, kadar se ponudbe za službo zdijo predobre, da bi bile lahko resnične,« pravi Kovačeva. Večinoma gre za ponudbe za delo animatorjev, varušk, a tudi modelov za modne agencije v tujini. Pri tem niso jasni pogoji dela, delavnik ni opredeljen, prav tako ni navedeno, kakšno bo plačilo, piše le, da bo odlično. Oglas ne zahteva delovnih izkušenj. Nevarnosti za mlade je najverjetneje še več? Tako je. Nevarnost, ki preti predvsem mladim dekletom, je zaljubljenost. Dekleta se namreč zaljubijo v moškega, tako imenovanega »loverbo-ya«. Njegov glavni namen je, da dekleta zapelje ali zavede in jih nato proda za prisilno prostitucijo ali jih vanjo začne siliti sam. V našem društvu beležimo tudi vedno več primerov deklet in fantov, ki so prisiljeni v prostitucijo, ker so odvisni od drug. Trgovci z Polona Kovač ljudmi torej izkoristijo njihovo ranljivost. So za trgovino z ljudmi bolj dovzetne posebne ciljne skupine mladih? Za vse ljudi velja, da raje verjamemo dobremu kot slabemu in ne preverimo dovolj mamljivih ponudb, ki nam jih obljubljajo drugi. Trgovina z ljudmi se lahko zgodi vsakomur ne glede na spol, starost in socialni položaj. Drži pa, da se v njenih krempljih prej znajdejo ranljivi ljudje. Ranljivi smo lahko, če pobegnemo od doma in nimamo kam, nekdo nam ponudi »pomoč«, v zameno za njo pa zahteva neke storitve. Eden od načinov trgovine z ljudmi, ki so mu izpostavljeni mladi, je na primer siljenje k izvajanju kaznivih dejanj. Mladi šele nabirajo življenjske izkušnje, morda med njimi in starši ni odnosa zaupanja, se ne pogovarjajo ... Mladost je torej sama po sebi dejavnik, ki pomeni večjo ranljivost. Kje in kako potem mladi, ki storilcem nasedejo, največkrat končajo? Največkrat postanejo žrtve trgovine z ljudmi za namene »Mladi včasih ne preverijo dovolj, kam zares gredo, h komu, kaj jih tam čaka, zato jih lahko nekateri izkoristijo,« pravi Polona Kovač iz Društva Ključ. prisilne prostitucije, silijo jih v kazniva dejanja, kot so preprodaja drog, kraja po trgovinah, žeparjenje, beračenje. V Sloveniji so dokaj pogoste tudi prisilne poroke, h katerim so prisiljena predvsem dekleta iz romskih skupnost na območju Ljubljane in Maribora. Kako se lahko takšnim nevarnostim izognemo? Svetujemo, da se ljudje ob mamljivih oglasih pozanimajo, kam in h komu gredo, s kom ... Preveriti morajo pogoje dela, ogledati si morajo pogodbo in jo podpisati. Če se izkaže, da razmere niso takšne, za kakršne je bilo dogovorjeno, se je najbolje takoj umakniti, nikakor ne čakati. Pri moških, ki zapeljujejo mlada dekleta, naj dekleta sprašujejo o nejasnostih. Opozorilni znak je tudi, če opazijo pogojevanje v smislu, če me imaš rada, boš zame storila to in to. Ko jih fantje nato prepričajo v gole posnetke ali posnetke spolnih odnosov, pa se začne drugačno pogojevanje. Takrat izkoriščevalec dekletu zagrozi, da bo, če ne bo počela tega, kar ji naroči, njene posnetke objavil na spletu. Če se dekleta v odnosu počutijo ogroženo, slabo, naj poiščejo pomoč pri odrasli zaupni osebi. Če gre za hujše izkoriščanje, pa absolutno na policiji. Nasploh mladim na dušo polagamo, da niso oni krivi za izkoriščanje. Zanj je vedno kriv izkoriščevalec, trgovec z ljudmi ali nasilnež. Mladi niso krivi, zato je pomembno, da poiščejo pomoč pri nekom odraslem, ki mu zaupajo. Kaj naj storijo mladi, če opazijo, da jih želi nekdo izkoristiti ali da se to dogaja njihovih vrstnikom? Poiščejo naj pomoč. Če le zmorejo, naj se iz takšnih razmer čim prej umaknejo. Kadar pride do psihičnega nasilja, izsiljevanja, je umik zelo težek. Za pomoč lahko zaprosijo učitelja, s katerim se razumejo, svetovalnega delavca, starše, sorodnike, naše društvo. Če gre za stvari, ki so opredeljene kot kazniva dejanja, naj mladi stopijo v stik s policijo in poiščejo pomoč. Če tega ne zmorejo sami, se lahko obrnejo na nas, kjer jim bomo svetovali ali na policijo odšli z njimi. Kakšna so vaša opažanja o osveščenosti mladih o tej problematiki - se zavedajo nevarnosti ali ne? V preteklem letu smo o trgovini z ljudmi predavali približno pet tisoč mladim. Naš cilj je, da bi o tem obveščali vse mlade. Na delavnicah opažamo, da mladi v osnovi vedo, kaj je trgovina z ljudmi, v filmih ali kako drugače so že spoznali vsaj prisilno prostitucijo in beračenje. Ne verjamejo pa nam zares, da se kaj takšnega lahko zgodi tudi njim. Menijo, da se to dogaja nekomu drugemu, na primer odvisnikom, revnim, in nekje drugje, a ne v Sloveniji. Ne verjamejo, da se to, da po- V Društvu Ključ nimajo natančnih podatkov o tem, koliko ljudi je pri nas na leto žrtev trgovine z ljudmi. Imajo le ocene za nekatere oblike trgovine z ljudmi, vendar gre pri tem tako za slovenske državljane kot za tujce. Po oceni nevladnih organizacij naj bi se prisilne poroke zgodile 300 dekletom letno. Prisilna prostitucija se pri nas načeloma dogaja tujim državljankam. »Pri nas je letno izdanih več sto delovnih dovoljenj za eksotične plesalke, kjer lahko sklepamo, da bi bilo več deklet lahko siljenih v prostitucijo. Ko govorimo o gradbenih delavcih, je bilo v zadnjem času izkoriščanih tisoče delavcev. Ne govorimo o le nekaj deset primerih, številke so res visoke, čeprav je bilo lani v Sloveniji prepoznanih približno 40 žrtev trgovine z ljudmi,« je pojasnila Polona Kovač. stanemo čustveno zavedeni, lahko zgodi vsakomur. Ali da lahko vsak od nas sprejme kakšno napačno odločitev, ki lahko za seboj potegne grozljive posledice. Kako naj o tem svojim otrokom svetujejo starši, ki so najbrž prvi, kar se tiče usmerjanja mladih na pravo pot? Mladi lahko preberejo mladinski roman Loverboy, ki je bil dostavljen v vse slovenske osnovne in srednje šole, splošne knjižnice, lahko pogledajo kakšen film na to temo. Po naših izkušnjah je dobro, da starši ne glede na to, da morajo vzgajati otroke in jih kdaj tudi kaznovati, s svojim otrokom ohranijo takšen odnos, da jim lahko otrok pove, kaj ga teži. Pomembno je, da s svojimi otroki ohranijo odnos zaupanja. Tako bodo izvedeli, kaj se dogaja, preden se zgodi kaj hudega, in bodo svojim sinovom in hčeram lahko pomagali. Če se bodo niti med njimi pretrgale, pa lahko nastane resen problem. TINA STRMČNIK Foto: Osebni arhiv NE PREZRITE Tudi trgovino z ljudmi oziroma z organi je javnost povezovala s primeri pogrešanih mladih v Sloveniji. Toda najdbe njihovih trupel, predvsem pa sodne obdukcije so za zdaj pokazale, da to ni bil razlog njihovega izginotja. Ozadje zgodb pogrešanih mladih zdaj odpira vprašanje drog. Pravzaprav nešteto vprašanj. Če so učinki drog krivi za skrivnostna izginotja, samomore - na kakšen način droge mladi zaužijejo oziroma ali so jim podtaknjene? So mladi res tako lahkoverni, da vzamejo neznano drogo od neznancev? Kje je družba padla na izpitu pri preprečevanju takšnih dogodkov? Policiji in javnosti mladi sporočajo, da niso neumni in da se bo policija morala preiskovanja okoliščin teh izginotij lotiti drugače. Droga je naenkrat v očeh javnosti postala serijski ubijalec. Toda ali se ne zdi, da nekaj v tej zgodbi manjka? Storilec. strani 12-13 Socialna zbornica: »Društvo paraplegikov JZ Štajerske podpiramo!« Odziv zbornice na izjavo društva o njenem mnenju, da so projekti društva manj primerni Socialna zbornica Slovenije se je odzvala na komentar Društva paraplegikov JZ Štajerske glede mnenja, da so metode in cilji programa, ki ga društvo izvaja, manj uspešni. Kot smo poročali minuli teden, je takšno mnenje dala zbornica ob prijavi društva na javni razpis za sofinanciranje programov socialnega varstva v letu 2016. Kot manj uspešno je tako ocenila delo društva, ki je v Sloveniji eno najbolj uspešnih in dejavnih predvsem na področju preventive v cestnem prometu. Znano je, da invalidi, člani društva v projektu Vozim, vendar ne hodim, predavajo mladim o varnosti v prometu. Naj spomnimo, da je socialna zbornica takšno mnenje izdala samo na podlagi dokumentacije in ne kakršnega koli obiska društva, kjer bi se njeni predstavniki lahko prepričali o delovanju. Kot so nam odgovorili iz zbornice, je bilo takšno strokovno mnenje izdelano na podlagi ocene razpisanih meril. Pojasnjujejo, da so bili metode dela in cilji ocenjeni zgolj v manjši meri, saj gre le za en vidik pri ocenjevanju vseh meril z razpisa za sofinanciranje socialnovar-stvenih programov. Ocena je bila sprejeta na podlagi predložene razpisne dokumentacije, ogled društva in njegovega delovanja pa nista bila potrebna. V zbornici razlagajo, da obisk društva opravijo samo, kadar je prijava na razpis pomanjkljivo pripravljena. Kljub sicer pozitivnem soglasju takšno mnenje lahko društvo izloči iz pridobivanja državnih sredstev za svoje delovanje. V socialni zbornici odgovarjajo, da je takšna izjava preveč posplošena in da to ne drži. Zaključujejo, da Socialna zbornica Slovenije z izdajo pozitivnega mnenja podpira program Društva paraplegikov JZ štajerske in društvo vidi kot nujno v slovenskem prostoru, saj spada med temeljne pridobitve družbe za integracijo gibalno oviranih oseb v socialno okolje. SŠol Opozorilna stavka v elektrogospodarstvu Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je v ponedeljek začel opozorilno stavkati. Predsednik sindikata Branko Sevčnikar je povedal, da so se za stavko odločili, ker država nima jasne vizije, kaj bi s to panogo počela, poleg tega pogovori z Vlado Republike Slovenije niso bili uspešni. Zgodovina problemov v energetiki je dolga. Sindikat je s stavko leta 2010 in z opozorilno stavko leta 2014 poskušal svoje videnje predstaviti vladi, a do danes najbolj odgovornih ni uspel prepričati, da bi jasno pokazali pot, po kateri bo energetika šla. V sindikatu slovenske energetike že dolga leta opozarjajo, da ima vlada mačehovski odnos do slovenske energetike, saj dopušča, da v tej panogi vlada popoln kaos, v katerem različni lobiji nanadzorovano siroma-šijo premoženje slovenskih državljanov. »S to stavko želimo za slovenske državljane ohraniti javno dobrino, to je dostop do električne energije. Kajti če se bodo zgodili procesi, kot so se v sosednjih državah, bo oskrba za električno energijo zelo motena,« je razložil predsednik stavkovnega odbora in predsednik sindikata delavcev energetike Branko Sevčnikar. Tiha tajkunizacija V ponedeljek se je v večini energetskih podjetij stavka začela z zborom delavcev, ki se ga je udeležilo približno tri tisoč zaposlenih. Kako se bo stavka nadaljevala in kako bo sindikat stopnjeval aktivnosti, je odvisno od odziva vlade. »Upam, da bodo v vladi spregledali in da se bomo za mizo lahko pogovorili, kako bo slovenska energetika videti v prihodnosti,« je dodal Sevčnikar. V sindikatu pa poudarjajo, da posledice stavke v energetiki, ki je naperjena proti vladi, državljani, razen mogoče manjših prekinitev, ne bodo čutili. BGO 4 GOSPODARSTVO Odpovedi v pivovarni prihodnji teden Da so na seznamu presežkov, že ve 30 zaposlenih - Poleg odpravnine varovani kategoriji tudi odškodnina Napetost v Pivovarni Laško vedno bolj narašča. Seznam z imeni tistih, ki jih bodo odpustili, je že narejen, kdo je na njem, uprava še ne želi javno razkriti. Kot je znano, bo službo izgubilo približno 60 ljudi (prav toliko jih bodo odpustili tudi v Pivovarni Union), sedemnajst jih je že ali še bo dobilo novega delodajalca, dvajset ljudi čaka premestitev na drugo delovno mesto znotraj podjetja. Pravzaprav o tem, da so na seznamu presežnih delavcev, že ve polovica tistih, ki naj bi dobili odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za tako imenovano varovano kategorijo, v katero poleg invalidov sodijo tudi tisti, ki imajo do upokojitve manj kot pet let, in predstavniki delavcev. Uprava je morala namreč v skladu z zakonodajo od njih dobiti pisni odgovor o tem, ali se strinjajo z odpovedjo ali ne. Predsednik sindikata Andrej Škorja je povedal, da je večina pristala na odpoved, zavrnilo pa jo je nekaj tistih, ki imajo status invalida. Bojijo se namreč, ali bodo sploh še kje lahko na- šli zaposlitev. Predstavnikom sindikata in sveta delavcev je za odpuščene, ki sodijo v varovano kategorijo, uspelo poleg odpravnine izpogajati še odškodnino. Vsak, ki bo odšel iz pivovarne, bo za leto dela v podjetju dobil pol me- Nekateri že pri novem delodajalcu Po napovedih Andreja Škorje bo kadrovska služba tistim, ki so na seznamu presežkov, prihodnji teden Nizozemski Heineken, ki ima v lasti skoraj 98 odstotkov Pivovarne Laško, namerava izključiti male delničarje. O tem bo odločala skupščina pivovarne, ki se bo sestala 11. aprila. Heineken bo za delnico ponudil 25,56 evra. Takšna je bila cena za delnico tudi v prevzemni ponudbi. Po izključitvi malih delničarjev bodo lastniki delnice pivovarne umaknili z borze. sečne plače. Kolikšne bodo odškodnine, ni javno znano, a se že nekaj časa ve, da znesek, ki ga bo novi lastnik Heineken namenil programu odpuščanja v Laškem in Ljubljani, ni majhen. Znaša namreč kar 6,5 milijona evrov. že začela vročati odpovedi pogodb o zaposlitvi. Za večino bo odpovedni rok 80 dni. Potem ko bodo izročene odpovedi, naj bi uprava tudi razkrila, na katera nova delovna mesta bo premestila dvajset ljudi. Lansko poslovanje podjetja ECE najboljše doslej Celjski ponudnik električne energije in energentov ECE, ki se je lani združil s sorodnim podjetjem Elek-tro Gorenjska, je danes drugi največji dobavitelj energije v Sloveniji z največjim številom kupcev. Kot pravi direktor Mitja Terče, so izkušnje pol leta po združitvi zelo dobre, saj jim je že uspelo znižati stroške poslovanja. Uvajajo tudi prve novosti na področju storitev. Ena takšnih je spletna trgovina, v kateri ECE ponuja energetsko učinkovite aparate, od pralnih strojev do računalnikov. Za zdaj je v ponudbi sto izdelkov, čez leto naj bi jih bilo že tisoč. »V veliko gospodinjstvih uporabljajo stare in energetsko potratne naprave, zato smo se kot ambasador skrbnej-šega ravnanja z energijo odločili, da jim v novi spletni trgovini ponudimo izdelke najvarčnejših energijskih razredov,« pojasnjuje Mitja Terče. Redni plačniki njihovih storitev jih bodo lahko kupili na 12 obrokov brez obresti, obveznosti pa bodo lahko poravnavali kar na računu za elektriko. V ECE so lani zelo dobro poslovali, Mitja Terče pravi, da najbolje doslej. Ustvarili so 144 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,7 milijona evrov čistega dobička. Rast so dosegli na vseh področjih, tako pri prodaji električne energije in zemeljskega plina kot pri prodaji lesnih peletov. Še boljše rezultate pričakujejo letos, saj naj bi promet povečali na 150 milijonov evrov in dobiček na 3 milijone evrov. JI ECE je hčerinsko podjetje Elektra Celje, kjer se bo 1. maja zamenjalo vodstvo. Nadzorni svet je za novega predsednika uprave s 4-letnim mandatom imenoval Borisa Kupca, ki v celjski družbi dela že več kot 30 let. Klančnikovo premoženje v stečajno maso? Kmalu bodo pretekla že tri leta, odkar se je začel stečaj družbe Tehnopo-lis, ki je hotela v Celju na območju Stare cinkarne postaviti sodobno tehnološko mesto, vendar je megalomanski projekt zaradi pomanjkanja finančnih sredstev propadel. Družba nima veliko premoženja, stečajno maso sestavljajo le pisarniški prostori in nekaj zemljišč. Stečajni upravitelj Rok Sodin je do zdaj pripravil že tri javne dražbe, na katerih je prodal komaj 11 poslovnih prostorov, med njimi tudi konferenčni center. Kdo je kupec, še ne želi razkriti, ker kupoprodaj- na pogodba še ni pravnomočna, pravi le, da gre za mlado hitro rastoče slovensko podjetje. Predvidoma še ta mesec bo Sodin začel zbirati zavezujoče ponudbe še za preostale pisarniške prostore. Zaradi slabe dosedanje prodaje je ceno za kvadratni meter s 600 znižal na 500 evrov. Upniki so v stečaju Tehnopolisa prijavili za skoraj 18 milijonov evrov terjatev, vendar jih je upravitelj priznal le za 6,3 milijona evrov. Med večjimi upniki so država, banke in nekaj podjetij. Čeprav je stečajni upravitelj večino terjatev prerekal, najbrž tudi večine tistih, ki jih je Vodenje Thermane prevzela Mojca Leskovar V dosedanji zgodovini tretja ženska na čelu laškega zdravilišča - Lanski prihodki višji od predlanskih, a nižji v primerjavi s prejšnjimi leti Pri tem so 1. aprila k novemu delodajalcu že šli tisti, ki so bili zaposleni v menzi in ki so skrbeli za čiščenje. Kuhinjo je pivovarna prepustila ljubljanskemu podjetju Slorest, ki ima podružnico tudi na Lju-bečni, novi delodajalec čistilk je podjetje Aktiva čiščenje, ki je prav tako iz Ljubljane. Poleg menze in čiščenja pod okriljem pivovarne ne bo več tudi vratarske službe in službe, ki je skrbela za vodovod. Nadzirali bodo izplačila »Čeprav nam je hudo za vsakogar, ki bo moral zapustiti podjetje, smo zadovoljni, da nam je uspelo izpoga-jati vsaj dobre odpravnine in odškodnine. Upravi smo že napovedali, da bomo budno spremljali vsako izplačilo,« pravi Škorja. In dodaja, da tudi tistim, ki bodo ostali v pivovarni, ne bo lahko. Ne vedo namreč, kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih in letih, saj zmanjšanje števila zaposlenih ni edini ukrep, ki ga je pri racionalizaciji poslovanja obeh pivovarn predvidel novi lastnik. JANJA INTIHAR Andrej Bošnjak je po malo manj kot treh letih zapustil laško Thermano. Vodenje družbe je 1. aprila prevzela Mojca Leskovar, ki je v zdravilišču zaposlena že od leta 1995 in je v tem času opravljala številne vodstvene funkcije. Po besedah predsednika nadzornega sveta Damjana Beliča so se z Bošnjakom, ki je v Laško prišel julija 2013 kot krizni mene-džer in zamenjal dolgoletnega direktorja Romana Matka, razšli sporazumno. Mojca Leskovar je v 160-le-tni zgodovini tretja ženska, ki je prevzela krmilo zdravilišča. Prva, ki je vodila podjetje, je bila Marina Senčar, nekaj časa je bila vršilka dolžnosti direktorice Cvetka Jurak. Nadzorni svet je Leskovarjevi že konec leta 2013 ponudil funkcijo članice uprave Thermane, a je ponudbo zavrnila. Svoje odločitve takrat uradno ni pojasnila, o tem, zakaj je zdaj sprejela funkcijo predsednice, pa pravi: »Če ti ponudijo vodenje podjetja, kot je Thermana, ki šteje kar 470 sodelavcev, je to zagotovo izraz zaupanja in potrditve dosedanjega dela. In ta izziv sem z veseljem sprejela.« Leskovarjeva pomembnejših kadrovskih sprememb ne načrtuje, saj je, kot pravi, vodstvena ekipa odlična in ji zaupa, prav tako tudi niso predvidene spremembe pri poslovanju podjetja. Thermana je namreč do leta 2023 zavezana k uresničevanju načrta finančnega prestrukturiranja. Leto 2015 dobro Thermana je od oktobra 2014 v prisilni poravnavi, ki je postala pravnomočna de- »Izziv sem z veseljem sprejela,« pravi nova predsednica uprave Thermane Mojca Leskovar. cembra lani. Takrat je skoraj 100-odstotna lastnica tudi uradno postala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je velik del svojih terjatev pretvorila v kapital. S tem so se obveznosti zdravilišča do finančnih upnikov s 36 milijonov evrov znižale na približno 17 milijonov evrov. Kot pravijo v Laškem, so lani poslovali dobro. Ustvarili so 19,6 milijona evrov prihodkov, kar je za 6 odstotkov več kot leta 2014, dobiček je znašal 760 tisoč evrov. Zabeležili so malo več kot 170 tisoč nočitev, pri tem se je število nočitev domačih gostov povečalo za odstotek, tujih gostov pa kar za 8 odstotkov. V primerjavi z letom 2014 so v Thermani res dosegli rast, vendar je treba vedeti, da so leta 2011 prihodki družbe znašali skoraj 25 milijonov evrov, leto kasneje dobrih 22 milijonov, lani pa je družba ustvarila 18,4 milijona evrov prihodkov. JANJA INTIHAR Foto: arhiv Thermane priznal, ne bo mogel poplačati. Poplačilo bo odvisno tudi od tega, kako uspešno bo sodišče pri izterjavi dveh milijonov evrov odškodnine, ki jo Tehnopolis zahteva od nekdanjega direktorja Borisa Klančnika. Tožba je bila vložena tik pred stečajem, sodišče je sklep sprejelo že konec lanskega marca. Kot je povedal Sodin, trenutno tečejo izvršilni postopki, vendar je upanja, da bi dobili denar, zelo malo. Zato si prizadeva, da bi Klančnikovo osebno premoženje postalo del stečajne mase Tehnopolisa. JI Unior lani zmanjšal zadolženost Zreškemu Uniorju je tudi lani uspelo izpolniti obveznosti iz generalne pogodbe o finančnem prestrukturiranju, ki jo je julija 2013 sklenil z dvanajstimi bankami. Svojo zadolženost do bank je zmanjšal za 7,5 milijona evrov. Po še nerevidiranih podatkih je Unior lani ustvaril malo manj kot 160 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot v letu 2014. Čisti dobiček je bil od predlanskega višji za kar 63 odstotkov in je znašal 3,6 milijona evrov. V primerjavi z letom 2013 je napredek še očitnejši, pravi predsednik uprave Darko Hrastnik, saj so dosegli za približno 7 milijonov evrov boljši poslovni izid, v primerjavi z letom 2012, ko so imeli visoko izgubo, so poslovni izid izboljšali za skoraj 19 milijonov evrov. Uniorju je lani uspelo redno izpolnjevati vse obveznosti do zaposlenih, poslovnih partnerjev in bank. Likvidnost podjetja se je izboljšala, saj je podjetje zmanjšalo zaostanke pri plačilih dobaviteljem. Za 7,5 milijona evrov je zmanjšalo tudi svoje obveznosti do bank. Unior, ki je močno zadolžen, mora do leta 2019 svoj dolg prepoloviti oziroma ga zmanjšati na 71 milijonov evrov. S prihranki pri poslovanju bo poslovnim bankam in SID banki vrnil 42,5 milijona evrov, malo manj kot 29 milijonov evrov pa naj bi zagotovil s prodajo Term Zreče in smučarskih centrov na Rogli in Krvavcu. Prodaja turističnega dela zreškega podjetje trenutno miruje. Konec leta 2014 so jo začasno ustavili, ker niso dobili nobene ponudbe. JI GOSPODARSTVO 5 Boljša ponudba in manj stroškov Podjetje EEA Medved iz Laškega, ki je odprlo novo trgovino v Podšmihelu, deluje že tri desetletja Z odprtja nove trgovine EEA Medved v Podšmihelu v Laškem Družba EEA Medved je na sedežu podjetja v Podšmihelu v Laškem odprla novo trgovino, s čimer je vzpostavila celovito ponudbo in združila skladiščne ter prodajne prostore in znižala stroške poslovanja. Podjetje, ki se sicer pretežno ukvarja z elektromehaniko, elektro in s strojnimi inštalacijami ter stacionarnimi aku baterijami, del svojih prihodkov ustvari tudi na tujih trgih. »S preselitvijo trgovine iz središča Laškega smo želeli združiti proizvodne in prodajne skladiščne prostore ter vzpostaviti celovito ponudbo v Podšmihelu, kjer je sedež podjetja. Naši izdelki v proizvodnih skladiščih so namreč prav tako lahko zanimivi za kupce,« je ob ob odprtju trgovine povedal Daniel Medved, direktor podjetja. Pred tem je bila trgovina na Aškerčevem trgu, kjer so se po direktorjevih besedah začeli stroški zelo povečevati, tudi zaradi sistema parkiranja v središču Laškega. Nova trgovina je večja od prejšnje približno za polovico, sicer pa pri novi naložbi, kot je še povedal Medved, ni šlo za velik znesek zaradi že zgrajenih prostorov na sedežu podjetja. »Ureditev prostorov in izpad zaradi selitve seveda tudi nekaj staneta, vse to pa ocenjujem na približno deset tisoč evrov,« vrednost naložbe ocenjuje Medved. V novo odprti trgovini v Podšmihelu tudi niso na 'J novo zaposlovali, ampak so vzpostavili bolj učinkovito organizacijo dela, tako da zaenkrat ostajajo pri 28 zaposlenih. V novi trgovini bodo razširili prodajni program z izdelki s področja razsvetljave, kot so na primer sijalke in stikala, s področja vzdrževanja strojev in podobno, predvsem z izdelki za individualne uporabnike. Velik del prodajnega programa sicer obsega tudi inštalacijski material za stanovanjske hiše in poslovne stavbe. Trgovina kot dopolnilna dejavnost Trgovina sicer predstavlja le desetino dejavnosti pod- jetja EEA Medved. Ključne, s katerimi ustvari največ prihodkov, so elektromehanika, elektro in strojne inštalacije ter t. i. aku servis, kar pomeni, da zaposleni servisirajo stacionarne baterije, ki so nameščene v energetskih objektih. S to dejavnostjo se ukvarjajo od leta 1992, ko je podjetje EEA Medved prevzelo podjetje, ki je šlo v stečaj. Podjetje deluje tudi na področju fotovoltaike, začetek katere sega v leta največjega vzpona te panoge. Pri tem je EEA Medved v sodelovanju s tujimi podjetji bilo mon-tažer in izvajalec projektov. »V zadnjem času je na tem področju povpraševanje po manjših fotovoltaičnih sistemih, zato so del naše ponudbe tudi tehnične rešitve za izvedbo teh sistemov,« je še povedal Medved. Poleg omenjenega v podjetju tudi vzdržujejo vodovodna črpališča Pivovarne Laško, prav tako strojne inštalacije v podjetjih, kot so Juteks Žalec, Odelo, Steklarna Hrastnik ... Prav tako vzdržujejo tudi javno razsvetljavo v Laškem, Podčetrtku, Mozirju, Zasavju, Rogaški Slatini . V letih »debelih krav« so poskusno polnili zemeljski plin v vozila, viličarje, vendar te dejavnosti niso razvijali zaradi gospodarske in finančne krize v letu 2008. je bila tokratna organizacija sejmov precejšen izziv, je povedal izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otore-pec. Kljub temu jim je v Celje tokrat uspelo privabiti zavidljivo število razstavljavcev, ki bodo javnosti predstavili najboljše v svoji ponudbi. Obiskovalci bodo lahko izbirali med ponudbo več kot 540 najboljših blagovnih znamk iz 29 držav. »Štiridnevno sejemsko dogajanje bodo zaznamovali novosti, koristne informacije in predvsem znanje, v prvi vrsti za strokovno javnost, a tudi za osveščeno splošno javnost, ki se zaveda pomena učinkovitega upravljanja z energijo in ustreznega vzdrževanja za doseganje prihrankov,« je še dejal Otorepec. Častni pokrovitelj letošnjih sejmov je ministrstvo za infrastrukturo. Sejem bo uradno odprl minister dr. Peter Gašperšič. Primeri dobrih praks in brezplačna svetovanja Sejemsko dogajanje bo sooblikovala vrsta strokovnih posvetov, predavanj in okroglih miz. Tako bo med drugim tudi razprava o priložnostih in pasteh energetske sanacije javnih stavb s poudarkom na energetskem pogodbeništvu V zadnjem času na področju energetike sodelujejo z avstrijskim podjetjem v Franciji. Projekte na področju kotlogradnje kot del zelene energije so razvijali tudi s Kiv Vransko, a so zaradi stečaja tega podjetja morali prilagoditi razvojne načrte. Stabilno poslovanje Kot je še povedal Daniel Medved, prihodki na letni ravni nekoliko nihajo, saj so odvisni od projektov in investicij, praviloma pa v podjetju letno ustvarijo približno 2 milijona evrov prihodkov, od tega približno 15 odstotkov na tujih trgih. Z enim od vodilnih slovenskih monterjev delajo v Rusiji, montažna dela so izvajali tudi že na Kostariki. Lansko poslovanje je bilo stabilno, ustvarili so približno deset tisoč evrov dobička, ki bi lahko bil večji, a so morali odpisati nekatere terjatve zaradi nikoli poplačanih obveznosti kupcev, na primer Kiva in podobnih podjetij. Do krize so v podjetju EEA Medved lahko več vlagali v razvoj in inovacije, zdaj je tega manj, približno dva do tri odstotke prihodkov. V prihodnost gledajo z optimizmom, pri poslovanju se poskušajo še bolj osredotočiti na tuje trge, razvijati nove projekte, še naprej bodo pomlajevali kader. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA in izzivih, ki jih to prinaša za lokalne skupnosti. Organiziran bo tudi posvet E-mobil-nost, kjer želijo organizatorji to področje osvetliti predvsem z vidika vpliva množične uporabe električnih vozil na elektroenergetsko infrastrukturo in vzorce porabe električne energije. Ob koncu sejma bo tudi okrogla miza o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Vse dni sejma bodo obiskovalci lahko dobili tudi brezplačna individualna energetska svetovanja. Poklici prihodnosti V okviru sejma bodo tudi letos pripravili državno tekmo- Daniel Medved, direktor družinskega podjetja EEA Medved Podjetje EEA Medved je začelo delovati 1. aprila 1985, od takrat je nenehno raslo tako po obsegu dejavnosti kot po številu zaposlenih. »Kolikor je mogoče, poskušamo vlagati v zadovoljstvo zaposlenih, saj se zavedamo, da so človeški viri velik kapital podjetja, zato zaposlenim omogočamo izobraževanja in strokovna izpopolnjevanja,« pravi Daniel Medved, direktor podjetja. Sicer pa je to družinsko podjetje, v katerem delajo še žena, hči in sin. »Njim in zaposlenim gre tudi zahvala, da nam je uspelo prebroditi tudi padce v poslovanju, zlasti v času finančne in gospodarske krize, ki nas je precej >udarila<.« vanje dijakov srednjih poklicnih šol, ki se šolajo za poklic inštalater strojnih inštalacij. Kot je povedal Danilo Brdnik, podpredsednik sekcije inšta-laterjev energetikov Maribor bo letos sodelovalo rekordno število ekip: »Pravočasno se je na tekmovanje prijavilo osem srednjih šol iz celotne Slovenije, njihove izdelke pa si bo mogoče ogledali v sejemski dvorani K.« Ob tem je Brdnik dejal še, da želi, da bi se sejma v čim večjem številu udeležili mladi, ki se šele odločajo za poklicno pot. Na obeh sejmih bodo predstavljeni poklici prihodnosti, ki so tudi relativno dobro plačani. LK, foto: LK Strokovna sejma za vse Na sejmih Energetika in Terotech-vzdrževanje vse o najsodobnejših trendih za učinkovito rabo energije Celjsko sejmišče bo prihodnji teden središče energetike in industrijskega vzdrževanja. Od 12. do 15. aprila bosta namreč odprta mednarodna strokovna sejma Energetika in Ter-motech-vzdrževanje. Oba sejma, ki ju družba Celjski sejem organizira vsaki dve leti, sta najpomembnejša strokovna sejma za industrijo, poslovanje in dom v širši regiji. Čeprav naj bi za področje uspešno panogo, sta pomanj- industrije ter gospodinjstev za energetike veljalo, da gre za kanje naložbene dejavnosti nove naložbe močno načela finančno močno in poslovno v gradbeništvu in previdnost njeno stabilnost. Prav zato ELJSKI SEJEM / CELJE SHOWGROUND, 12.-15. APRIL 2016 iednarodfia sejma / Internationa i F; 8 ENERGETIKA/E 7. TEROTECH- 3 'Maliterffiv-pni; Dogajanje na letošnjih sejmih sta predstavila izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec in podpredsednik sekcije inštalaterjev energetikov Maribor Danilo Brdnik. Kot glavno novost je Otorepec izpostavil Energofest za druženje po uradnem delovnem času sejmov. »S tem bomo poskrbeli za podaljšanje druženja na sejmišču tudi po uradnem delovnem času sejmov. Po formalnih pogovorih na razstavnih prostorih se bodo lahko razstavljavci in obiskovalci še bolj sproščeno pogovorili in zabavali ob dobri hrani in pijači,« je pojasnil Otorepec. ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN 6 IZ NAŠIH KRAJEV Od junija pitna voda skrb občine V sporazumu o razvezi ostaja še odprto vprašanje prenosa zemljišč in stavb s Pivovarne Laško na občino LAŠKO - Po pričakovanju je bilo največ časa na zadnji seji občinskega sveta namenjenega prenehanju koncesijske pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, ki jo je doslej opravljala Pivovarna Laško. Zaradi spremembe lastništva je pivovarna občini predlagala sporazumno razvezo koncesijske pogodbe. Da bi občina imela pravno podlago za odvzem koncesije, so svetniki po hitrem postopku sprejeli odlok, ki med drugim določa, da koncesija za oskrbo s pitno vodo Pivovarni Laško poteče 1. junija, izvajanje te službe pa se do takrat prenese na režijski obrat občine in potem del tudi na Komunalo Laško. Svetniki so po hitrem postopku sprejeli tudi nov odlok, ki določa izvajanje oskrbe s pitno vodo po novi ureditvi. V okviru obravnave gospodarskega načrta Komunale Laško za leto 2016 je občinski svet dal soglasje temu javnemu podjetju, da se lahko zadolži do višine 250 tisoč evrov za vzposta- vitev ustrezne infrastrukture za izvajanje dejavnosti vodo-oskrbe. Finančne posledice sporazuma Medsebojna razmerja ob prenehanju koncesije bosta občina in pivovarna uredili s pogodbo o sporazumni razvezi. Ta med drugim določa, kot je pojasnil Andrej Kaluža, vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor, da se delavci v enoti Vodovod Pivovarne Laško prezaposlijo v Komunalo Laško, gre za osem delavcev, in da bosta obe strani sklenili najemno pogodbo, po kateri bo komunala do konca prihodnjega leta lahko uporabljala sedanje prostore enote vodovod iz laške pivovarne. Sporazum je predvideval tudi brezplačen prenos zemljišč in stavb za izvajanje vodooskrbe na občino. A pri tem se je zapletlo. Pivovarna vztraja, da brezplačen prenos ni mogoč. Finančne posledice tega prenosa pa so najbolj zmotile svetnike. »S Pivovarno Laško nas glede lastniških razmerij čaka še kar dober mesec pogajanj, da bomo uredili ta odprta vprašanja,« je po seji povedal župan Franc Zdolšek. Po nekaterih neuradnih podatkih, kot smo lahko slišali v razpravi na občinskem svetu, naj bi vrednost nepremičnin Pivovarne Laško, za katere je predvideno, da naj bi prešle na občino Laško, znašala približno 350 tisoč evrov. Franc Zdolšek te številke, ki naj bi bi bila rezultat cenitev, ki so jih naredili v pivovarni, ni želel komentirati in pojasnil, da je način prenosa nepremičnin stvar pogajanj. Laški župan pričakuje, da bodo medsebojna razmerja s Pivovarno Laško uredili do konca prihodnjega meseca in o tem pripravili ustrezen sporazum, ki naj bi ga potem na majski seji obravnaval laški občinski svet. Tudi o dvorani Tri lilije V okviru obravnave načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem v letu 2016 so se svetniki posvetili tudi prihodnji lastniški strukturi dvorane Tri lilije. Pivovarna Laško je občini predlagala, da bi nanjo prenesla 80-odstotni lastniški delež dvorane. Kot je opozoril Marko Šantej, svetnik stranke Mlada moč Občine Laško, se formulacija o brezplačnem prenosu lepo sliši, a večinsko lastništvo dvorane prinaša tudi določene stroške. Zato je navedel tudi člen zakona o stvarnem premoženju države, po katerem »se takšno premoženje lahko pridobi brezplačno, razen če bi povzročilo nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve«. »Preden glasujemo, ali naj se lastniški delež dvorane prenese na občino ali ne, je dobro, da imamo okvirne podatke, saj bo to spet dodaten strošek za občinski proračun,« je še poudaril Šantej. Svetniki so na koncu sprejeli sklep, da dvorano Tri lilije zaenkrat izvzamejo iz načrta o ravnanju z nepremičnim premoženjem in bodo o tem odločali kasneje. ROBERT GORJANC Podjetniški projekti, ki so v druž interesu benem ŠOŠTANJ - Podjetniški center Pristop je v Muzeju usnjarstva v Šoštanju gostil posvet in nato delavnico z naslovom Oblikujmo nove družbeno odgovorne podjetniške projekte v Saša regiji. Srečanje so organizatorji pripravili z namenom, da bi tudi šaleško regijo seznanili s potencialom razvoja podjetij s pozitivnim vplivom na družbo, ki jih imenujemo tudi socialna podjetja. Podjetniški center Pristop Šoštanj je mala podjetniška skupnost. Trenutno je to mreža osmih posameznikov, ki poskušajo uvajati vsebine in programe za podporo novemu podjetništvu. Podjetniško misel želijo združiti z družbenim, s socialnim učinkom na lokalno skupnost. »Socialno podjetništvo skozi svoj poslovni model rešuje problematiko v družbenem interesu,« je razložil socialno podjetništvo vodja Podjetniškega centra Pristop Franci Pečnik. Socialno podjetništvo spodbuja medgeneracijsko sodelovanje, rešuje okoljsko problematiko in si prizadeva za trajno zaposlovanje najranljivejših skupin. Takšna podjetja v širši Šaleški in Savinjski regiji so, a si Pečnik želi, da bi jih bilo več. »Šaleški konec je vezan na velike sisteme, kot so recimo Gorenje, Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj. Tu je takšno socialno podjetništvo novost.« Vseeno je bilo na posvetu približno 40 udeležencev, ki jih je zanimala podjetniška novost. Sledile so delavnice, kjer so najprej predstavili različne tipe takšnih podjetij, pregledali zakonodajo, ki pokriva to področje, in razpis, ki bo omogočal takšnim podjetjem, da se sofinancirajo z državnim denarjem, ter po pogovoru s posamezniki naredili nekaj osnutkov tem. »Ena skupina si je zamislila medgeneracijski center oziroma učno kmetijo, na kateri bi predajali znanja naših babic, druga skupina si je zamislila učni center, ki bi bil nekakšen »coworking« prostor različnih obrtniških znanj, medtem ko je tretja skupina združila turizem in kulturno dediščino. Na naslednji delavnici bomo ideje dokončali,« je zaključil Franci Pečnik, ki je bil z odzivom posameznikov zelo zadovoljen. BGO Dr. Alojz Šteiner in mag. Viki Krajnc sta v približno uri in pol pogovora temeljito razčlenila razvojno pot in trenutno stanje v Slovenskih vojski, in sicer četrt stoletja po osamosvojiti. O preobrazbi Slovenske vojske CELJE - V Osrednji knjižnici Celje je bila v okviru letošnjega obeleževanja 25-letnice samostojne Slovenije, ob sodelovanju celjskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, predstavitev knjige Slovenska vojska med tranzicijo in osamosvojitvijo. Avtor knjige je dr. Alojz Šteiner, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske (2009-12). V knjigi je avtor opravil temeljito in kritično analizo razvoja Slovenske vojske od začetkov osamosvojitve do danes, njene vpetosti v zavezniško obrambno strukturo, prav tako tudi vzrokov, zakaj je trenutno naša vojska v stanju, da ji tudi predsednik države kot njen vrhovni poveljnik namenja slabo oceno. Alojz Šteiner je ob predstavitvi dejal, da knjiga ne prinaša konkretnih receptov, kako priti iz nastalega položaja, prepričan pa je, da je nujno, da v vrhu vojske najprej opravijo temeljito analizo obstoječega stanja, ki ni bila narejena že nekaj let. Kot največjo grožnjo za varnost države danes vidi mednarodni terorizem, obramba pred to nevarnostjo pa je tudi za vojsko eden največjih izzivov. RG, foto: GrupA Nova pretovorna pošta CELJE - Jutri, 8. aprila, bo slovesno odprtje nove pretovorne pošte, ki je bila zgrajena v industrijski coni Gaji. Za 3,5 milijona evrov vredno gradnjo regijskega centra se je Pošta Slovenije odločila zaradi razbremenitve poštnih logističnih centrov v Ljubljani in Mariboru. Podobni pretovorni pošti imajo že v Kopru in Novi Gorici, še letos naj bi jo odprli tudi v Novem mestu. Med drugim gre za posledico hitrega povečevanja števila paketnih pošiljk, ki zavzamejo več prostora. Povečanje teh je tudi posledica spremenjenih potrošniških navad, in sicer zaradi povečanja sple- tne in kataloške prodaje. To zahteva reorganizacijo dela Pošte Slovenije. Novi prostori v Celju so namenjeni sprejemu, odpravi in dostavi pisemskih in paketnih pošiljk ter kratkotrajnemu skladiščenju prevoznih enot, omenjajo pri pošti. BJ Foto: GrupA Veliko so postorili LJUBNO - Občinski svet je na zadnji seji potrdil zaključni račun občinskega proračuna za lani. Leto 2015 je bilo za Ljubno pomembno po naložbeni plati, saj je bilo kar štirideset odstotkov proračuna namenjenega za različne, tudi dolgo pričakovane naložbe. Med njimi je najbolj odmevala gradnja nove smučarske skakalnice, za katero je občina najela pol milijona evrov posojila. Za pocenitev stroškov prevoza šolarjev k pouku je občina prav tako najela posojilo za nakup kombija, ki je stal 28 tisoč evrov. Ljubno je bilo pred tem med redkimi slovenskimi občinami brez dolgoročnih posojil. Po novem znaša njegov dolg na prebivalca približno dvesto evrov. Poleg tega je občina med drugim opravila modernizacijo ceste na Mrzli vrh, zgradila gasilski dom v Rad-mirju in končala gradnjo kanalizacije v Radmirju ter Juvanju. Občina Ljubno je imela v lanskem proračunskem letu dva rebalansa. Po zaključnem računu je imela lani 2,8 milijona evrov prihodkov in približno dvesto tisoč več odhodkov. BJ Obnova ceste črno na belem ŠMARJE PRI JELŠAH - Župan Stanislav Šket in direktor podjetja GAAL gradnje Albin Leskovšek sta podpisala pogodbo o prvem delu obnove lokalne ceste Mestinje-Lemberg-Nova vas. Obnova zajema približno dva kilometra dolg odsek od novega mostu v poslovno-proizvodni coni Mestinje do razcepa Sladka Gora-Lemberg. Dela naj bi bila končana do konca novembra. Po tej cesti večkrat na dan vozi šolski avtobus, tam je velik delež regionalnega, tudi tovornega prometa. Podjetje GAAL gradnje je oddalo najugodnejšo ponudbo, dela bo izvedlo za malo manj kot pol milijona evrov. Na javni razpis je sicer prispelo 18 ponudb. Vse so bile nižje od projektantske ocene, ki je znašala skoraj 800 tisoč evrov. Občina bo preostanek denarja namenila za posodobitev projektne dokumentacije za drugi del obnove - gre za dvokilometrski odsek od razcepa do Nove vasi. TS IZ NAŠIH KRAJEV 7 Na Ruse ne bodo pozabili Cvetoča leta rasti ruskega trga so mimo, kar zahteva svoje prilagoditve Posvet je vodila Aleksandra Barič iz britansko-slovenske gospodarske zbornice, ob njej so Branko Kidrič, Damjan Merc, Saša Kopinč in Judita Železnik. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je poudaril, da Slovenija kljub upadu obiska gostov iz Ruske federacije še vedno skrbi za promocijo na tamkajšnjem trgu. »Med drugim gre za oglaševanje na eni od ruskih televizij, že v prihodnjih tednih bo sledila promocija v Moskvi.« ROGAŠKA SLATINA -Kljub temu da se v tej turistični destinaciji soočajo z močnim upadom obiska gostov iz Ruske federacije, med drugim še vedno stavijo na to ciljno skupino. »Še vedno verjamemo v rusko zgodbo, vanjo smo vložili preveč, da bi zdaj kar dvignili roke,« smo med drugim slišali na posvetu, ki ga je o povezovanju turizma in gospodarstva pred dnevi pripravila britan-sko-slovenska gospodarska zbornica. Pred 30 leti, torej v času nekdanje Jugoslavije, je bilo skoraj bogokletno, da bi se v Rogaški Slatini karkoli dogajalo izven zdraviliškega jedra, je pojasnil tamkajšnji župan mag. Branko Kidrič. Samostojna občina pa je začela spodbujati širjenje ponudbe na podeželje. Rogaška Slatina po Kidričevih besedah sicer nikoli ni bila usmerjena v masovni turizem, ampak v takšnega na višji ravni, čemur želi slediti tudi v prihodnje. Sam se že vrsto let zavzema za infrastrukturno in hortikul-turno urejenost kraja. Naloge občine vidi tudi v spodbujanju promocije, prireditev in ustvarjanja novih produktov na podeželju. Znano je, da je več hotelov v Rogaški Slatini v preteklosti dobilo nove lastnike, tudi tujce. »Ni pomembno, kdo je lastnik hotelov v kraju, le da ima vizijo razvoja in da je pripravljen sodelovati pri promociji celotne destinacije, kar trenutno ob razdrobljenem lastništvu ni najbolj preprosto,« je pojasnil slatinski župan. A je dodal, da se s podobnimi težavami soočajo tudi v pri- merljivih občinah. Pohvalil pa je prostorske pogoje, ki so v domeni lokalne skupnosti: »Infrastrukturo smo uredili za prihodnjih 20 let, v mislih imam sprehajalne cone, urejena krožišča, 20 kilometrov kolesarskih stez, obnovo zdraviliškega parka, pravkar tudi obnavljamo park ob paviljonu Tempelj ... To kaže, da se občina zaveda pomena turizma, a ne le v besedah, ampak tudi v dejanih.« Paradna konja voda in medicina Eden od hotelov, ki je pred časom prešel v ruske roke, je tudi Grand hotel Rogaška, s katerim zdaj upravlja družba SLKI. Pomočnik direktorja tega hotela Damjan Merc meni, da je Rogaška Slatina znana predvsem po svoji mineralni vodi in medicinskemu turizmu, na obeh omenjenih temeljih pa mora še graditi svojo prepoznavnost na slovenskem in tujem turističnem zemljevidu. Merc je priznal, da nihče ni pričakoval tako občutne spremembe strukture med tujimi gosti. Poudaril je, da so Rusi zelo dobri gosti, saj v Rogaški Slatini ostanejo dolgo časa, približno 14 dni, in zelo veliko potrošijo za svoje zdravje ter dobro počutje. »Voda jim pomaga in starši že svoje petletne otroke navajajo na pitje, na inhalacije, masaže in podobno,« je dejal Merc. V Grand hotelu Rogaška se po besedah sogovornika zavedajo, da je najdražja prazna soba, zato se trudijo tudi za večjo prisotnost na domačem trgu, kjer se prilagajajo s cenovno politiko, med drugim sodelujejo s spletnimi portali Kuponko in Ena na dan. V času velikonočnih praznikov so zabeležili porast obiska Italijanov, bolj pa ciljajo tudi na nemški in avstrijski trg. Sami krojijo svojo usodo Da so bile tako spremembe lastništva hotelov kot spremenjena struktura tujih gostov za družbo, kjer je zaposlena, velika preizkušnja, je povedala Judita Železnik, ki v podjetju Afrodita skrbi za tržno komuniciranje. »Vzpostavili »Rogaška Slatina je v letu 2015 v primerjavi z letom prej zabeležila 30-odstotni upad turistov iz Ruske federacije,« je pojasnil direktor tamkajšnjega zavoda za turizem in kulturo Saša Kopinč. smo svojo lastno strategijo, s katero nismo več tako močno vezani na sam kraj in na izročilo zdravilišča, temveč iščemo svoje poslovne priložnosti.« Teh po njenih besedah ni brez precejšnjega investiranja. Če je Aftodita tako leta 1970 imela kozmetični salon, velik nekaj kvadratnih metrov, se lahko danes na primer pohvali z lepotnimi centri, ki imajo površino več kot 500 kvadratnih metrov. V podjetju so se posvetili tudi turizmu in tako nagovarjajo lokalno, slovensko in širšo javnost. »Kljub temu da je gostov iz Ruske federacije manj, smo se povezali s poslovnimi partnerji in poiskali slovenske goste, ki danes v skupinah prihajajo na obiske. Dobro sodelujemo s hotelirji v kraju in z drugimi zdravilišči po državi,« je povedala. Po njenih besedah v podjetju ne skrivajo interesov do premožnejših Italijanov, ki so nekoč že bolj množino zahajali v Rogaško, danes pa se tja vračajo. TINA STRMČNIK Foto: TS Posojilo za šolo in cesto VOJNIK - Občina se je odločila, da bo najela brezobrestno posojilo, ki je povezano z 21. členom Zakona o financiranju občin. Gre za zadolževanje v državnem proračunu. Posojilo z odplačilno dobo devetih let bo občina namenila za ureditev mansarde šole v Novi Cerkvi in za del asfaltiranja občinskih cest. Za ureditev šolske mansarde v Novi Cerkvi, kar je nujno zaradi pomanjkanja prostora, se bo občina zadolžila v višini 85 tisoč evrov. Za del letošnjih asfaltiranj bo namenila 50 tisoč evrov posojila. Občinski svet je sprejel odločitev o tej zadolžitvi na zadnji seji občinskega sveta. Plazova vse bolj ogrožata VOJNIK - Plazova nad cesto v Bovšah vedno bolj ogrožata okolico. Občina se za zahtevno sanacijo plazov, ki sta že močno poškodovala tudi cestišče, pogaja z ministrstvom za okolje in prostor. Gre za plazova ob cesti Ljubečna-Bovše-Dramlje. Stanje v Bovšah je vedno slabše, saj so se začele med drugim pojavljati še poškodbe stavb. Ocena, koliko bo stala sanacija plazov vključno z rekonstrukcijo pol kilometra ceste, je zaradi višine zneska presenetila. Po prvi oceni je občina računala, da bo sanacija stala približno tristo tisoč evrov, vendar je projektant izračunal dvakrat višji znesek. Natančnejša cena bo znana po izvedbi javnega razpisa za izvajalca. BJ Utrinek s čistilne akcije v Ulici Milčinskega 1-4 v Celju. »Spet nam je uspelo polepšati okolico bloka s pomočjo Simbia in Mestne četrti Gaberje,« je po akciji povedal eden od organizatorjev akcije Jasim Fazlić. V prvih dneh pomladi čistilne akcije CELJE - Minuli konec tedna so bile v številnih krajih po naši regiji čistilne akcije. V Celju so že po tradiciji v petek čistili okolico v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v soboto pa v krajevnih in četrtnih skupnostih. Lepo vreme je bilo naklonjeno približno 500 prostovoljcem, ki so se udeležili čistilnih akcij v Celju. Poleg Savinjskega nabrežja in okolice Šmartinskega jezera so čistili še zelenice, pešpoti, javne površine in javne poti po naseljih ter lokalnih cestah in tudi gozdove. »Največ nesnage nastaja na otroškem igrišču, ker starši ne pazijo na otroke, ki mečejo odpadke od hrane, prav tako tudi za športniki ostajajo pločevinke piva, veliko odpadkov je tudi pred pošto,« je o stanju okolja v Mestni skupnosti Karla Destovnika - Kajuha povedal predsednik Alojz Melavc. RG, foto: GrupA 8 IZ NAŠIH KRAJEV V Andražu nad Polzelo so obeležili 72. obletnico strmogla-vljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno. K spominski plošči sta venec položila ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley in predsednik republike Borut Pahor. Zbrane je nagovorila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Polzelo sta v spomin na osem padlih vojakov preleteli tudi dve ameriški vojaški letali F-16. Predsednik Pahor se je v sodobne učinke. Poudaril govoru zavzel za nadaljnje vsestransko sodelovanje z ZDA. Slovensko-ameriško prijateljstvo in zavezništvo po njegovih besedah ne sega samo v čas druge svetovne vojne, ampak ima tudi zelo je, da brez sodelovanja in dialoga med narodi ni mogoče najti dobrih rešitev, in dodal: »Praznik slovensko--ameriškega prijateljstva in zavezništva ni zapisan v mednarodni pogodbi, ni zaukazan s kakšnim zakonom ali predpisom, ampak je zapisan v naših srcih.« Ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley je v govoru dejal, da spominsko obeležje v Andražu nad Polzelo ni samo opomnik na žrtve iz zgodovine, temveč tudi opomnik nadaljnji skupni zavezanosti miru, človekovim pravicam in mirnemu reševanju konfliktov ter viziji celovite in svobodne Evrope. Temelji ameriško-slovenske- Denar na Lipo ter v Kompole ŠTORE - Občinski svet se je na zadnji seji strinjal, da občina najame posojilo, ki ji pripada po 23. členu Zakona o financiranju občin. Gre za brezobrestno posojilo, z devetletnim odplačilom ter enoletnim moratorijem. Na podlagi Zakona o financiranju proračunov pripada Štoram letos 37 tisoč evrov nepovratnih ter 56 tisoč evrov povratnih sredstev. Z nepovratnimi sredstvi bo Občina Štore poskrbela za rekonstrukcijo dela Kovinarske ulice na območju pri nekdanji srednji šoli. Odgovor, da je njena vloga popolna, je občina že prejela. Za najem posojila je ministrstvo od občine zahtevalo soglasje občinskega sveta. S pomočjo posojila bo občina opravila rekonstrukcijo zgornje ceste v Kompolah. Za obe naložbi so se odločili po prednostnem vrstnem redu, ki ga je pripravil odbor za komunalo. Podobna zneska kot letos pripadata Štoram po 23. členu tudi za leto 2017. BJ Dan, zapisan v srcih Ob spominu na strmoglavljenje ameriškega bombnika pred 72 leti sta nebo nad Polzelo preletela ameriška lovca F-16 ga prijateljstva in vojaškega zavezništva so se po njegovih besedah začeli med drugo svetovno vojno, se nadaljevali po njej, okrepili po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato, zdaj pa se nadaljujejo v okviru globalnih prizadevanj v boju proti Islamski državi. Izrazil je prepričanje, da se skupaj lahko spopademo s prav vsakim izzivom, če ostanemo zvesti svojim vrednotam. LK, foto: TT VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10, 3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/vtvstudioslo ^naTVIZ^" kontaktna oddaja z narodnozabavno glasbo v četrtek, 7. 4. 2016, ob 20.00 uri Ansambel Zarja Grajski kvintet Jodlar Lojz Vabljeni k ogledu! AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: Dr. Maja Makovec Brenčič in državna sekretarka dr. Andreja Barle Lakota sta v Šentjurju predstavili ključne poudarke nove finančne perspektive. Tako je več kot 16 milijonov evrov namenjenih razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja. V prvi vrsti gre za dodatne kvalifikacije in za izobraževanje že zaposlenih ljudi s ciljem povečanja njihovih strokovnih in praktičnih znanj. Ministrica pobude načelno podprla Kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje preizkusila avtomobil Toyota Aygo? a) pod slapom Rinka b) pri slapu Gračnica □ sem naročnik c) na avtopoligonu AMZS Vransko Dsem občasni bralec Novega tednika Obkrožite pravilni odgovor in nam ga do 25. aprila pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 28. aprila in mu podarili brisalce Bosch. Nagrado podarja podjetje Carglass, Mariborska cesta 166, Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ŠENTJUR - Šolski center Šentjur je pred dnevi prvič gostil ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič. V nadaljevanju delovnega obiska se je ministrica z ravnatelji šol občine Šentjur in Dobje sestala na Ponikvi. Nekdanja kmetijska šola je bila pod taktirko Gustava Ipavca leta 1909 ustanovljena kot prva šola s slovenskim učnim jezikom v Habsburški monarhiji. Ponovni razcvet je doživela z razpisom višješolskega študijskega programa. Direktor šolskega centra mag. Branko Šket in rav- natelj srednje poklicne in strokovne šole mag. Janez Vodopivc sta predstavila ustanovo, njene prednosti v lokalnem okolju in načrte ter vizije. Kot je povedal Šket, si prizadevajo zaokrožiti šolsko posestvo, študijski program pa bi radi tako nadgradili kot razširili. Med drugim si že več let prizadevajo pridobiti program veterinarskega tehnika. Med investicijami so tudi tokrat ministrico spomnili na telovadnico, ki jim jo država in občina obljubljata že leta. Ministrica se glede pobud sicer ni konkretneje izrekla, jih je pa vsaj načeloma podprla. Zaradi nezanemarljivih finančnih omejitev tako na državni kot lokalni ravni o kakšnih večjih investicijah v šolstvu trenutno ni govora. Na srečanju v nadaljevanju z ravnatelji na Ponikvi so govorili o aktualnih vprašanjih izobraževalnega sistema, izbirnih učnih vsebinah in možnostih višanja kakovosti izobraževanja. Med drugim so ugotavljali, da bo v prihodnje sistem izbirnih predmetov treba konkretneje povezati z obveznim delom, saj danes učenci in dijaki zaradi njega ne napredujejo prav posebej. Prav tako bo treba bolj poudariti razvoj motoričnih sposobnosti. StO IZ NAŠIH KRAJEV 9 LUČE, LJUBNO - Nesoglasje zaradi plovnega režima na reki Savinji, ki je nastalo med tema občinama, bodo skušali rešiti. Ljubno je namreč oktobra sprejelo nov odlok o plovnem režimu in pravilnik o vstopnih ter izstopnih mestih za plovbo. Sporni odlok in pravilnik sosednjo občino toliko motita, da omenja kot skrajni ukrep presojo ljubenskih pravnih aktov na ustavnem sodišču. Športna plovba na območju teh dveh občin je namreč zelo razvita in jo ponuja kar pet ponudnikov tako z območja ljubenske kot lučke občine. Pri tem se pojavljajo različni interesi, med njimi še posebej finančni. Na drugi strani »brega« so ribiči z ribiško družino na Ljubnem, ki so se za sprejem novega ljubenskega odloka zelo zavzemali. V civilni iniciativi, ki povezuje domače rekreativne kajakaše, menijo, da nov ljubenski odlok favorizira ribiče in zapostavlja ponudnike športne plovbe ter rekreativce. Občina Ljubno odgovarja, da je na reki želela ustvariti več reda. Sporni odlok naj bi pred sprejemom pregledala ministrstvo za infrastrukturo in medobčinski inšpektorat. Ljubno se je zgledovalo po podobnem odloku iz Posočja, kjer je športna plovba veliko bolj razvita. En odlok zastarel, drug pomanjkljiv Gre za dolgoletni problem, saj je (do)sedanji odlok iz časa nekdanje skupne zgornjesavinj-ske občine zastarel. V Lučah namreč še vedno velja star »mozirski« odlok in na Ljubnem nov odlok, ki je bil objavljen v uradnem listu. Pri tem prihaja do čudnega položaja, saj gre približno pol kilometra meje med občinama po sredini reke. Tam je po novem nastala pravna praznina, saj ljubenski odlok določa prvo vstopno mesto približno kilometer od občinske meje. Na lučki strani, kjer velja star odlok, ni predvideno plačevanje dovolilnic, na ljubenski po novem je. Domače rekreativce tako razbur- Severno od Celja naj ne bi hudo trpeli Dars novico o trimesečni preusmeritvi tovornega prometa z avtoceste zanika Savinja pri Lučah. Lučane in Ljubence trenutno reka bolj razdvaja, kot povezuje. Bo na njej dovolj prostora tako za kajakaše, kanuiste in raftarje kot tudi za ribiče? Bo treba na ustavno sodišče? Nesoglasje zaradi športne plovbe bodo skušali rešiti ja tudi ljubenska odločitev, da naj bi za svojo sprostitev na reki plačevali dovolilnice. Pojavljajo se tudi druga odprta vprašanja. Na Ljubnem so se pripravljali na sprejem spornega novega odloka vrsto let. Namera Ljubnega po takšnem odloku je vzbudila razburjenje na luški strani in na strani ljubenskih ponudnikov športne plovbe že leta 2011. Po lanskem sprejetju novega odloka mu Lučani zdaj očitajo nezakonitost. Za ureditev plovnega režima na celinskih vodah se morajo s pomočjo mednarodnih sporazumov zavzemati celo sosednje države, med sosednjima občinama Ljubno in Luče pa se to ni zgodilo. V Lučah se sklicujejo na naš zakon. »Plovni režim na posamezni celinski vodi, ki povezuje dve ali več lokalnih skupnosti, urejajo lokalne skupnosti sporazumno,« se sklicujejo na določbo Zakona o plovbi po celinskih vodah. Naknadno usklajevanje? O ljubenskem »soliranju« je bila pred nekaj dnevi razprava na seji občinskega sveta v Lu-čah. Ena od možnosti je bila, da Občina Luče vloži zahtevo za presojo zakonitosti ljubenske-ga odloka na ustavno sodišče, in druga, da se občini končno uskladita. Svetniki so se odločili za to možnost. S posebnim sklepom so tako Občino Ljubno pozvali, naj se z Lučami poveže za čimprejšnji začetek sprejemanja skupnega odloka o plovnem režimu na reki, kar naj bi storila še v tem mesecu. Z zahtevo ustavnemu sodišču bodo Luče tako še počakale. »Odprta vprašanja moramo skupaj razrešiti,« odgovarja župan Luč Ciril Rosc, ki je prepričan, da se bo to tudi zgodilo. »Verjamem, da bomo skupaj lahko oblikovali besedilo, ki bo zadovoljilo obe strani in vodilo k temu, kar si najbolj želimo. To je ureditev vseh odnosov na in ob reki Savinji,« je po lučki seji Lučanom ponudil roko župan Ljubnega Franjo Naraločnik. BRANE JERANKO, foto: BJ VOJNIK, LJUBLJANA - V vojniški občini in drugih občinah ob regionalni cesti med Tepanjem, Slovenskimi Konjicami, Vojnikom in Celjem je močno odjeknila novica, da naj bi bil tovorni promet z avtoceste kar za tri mesece preusmerjen na regionalno cesto. To naj bi se zgodilo v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo na vrsti obnova enega od predorov. V Darsu novico o preusmeritvi odločno zanikajo, vendar občanom ob regionalni cesti vseeno ne bo ravno lahko ... V krajih ob tej regionalni cesti občanom že zdaj popuščajo živci. Zaenkrat je promet z avtoceste preusmerjen »le« za nekaj ur, ko pride na štajerski avtocesti do prometne nesreče in jo posledično zaprejo. Podobno je bilo na primer zadnji petek, ko se je iz Celja proti Vojniku počasi pomikala kolona vozil, ki se je večkrat ustavila. V takšnih primerih se vozniki s stranskih cest na glavno skoraj ne morejo vključiti, pešci, med katerimi so otroci in starejši ljudje, jo prečkajo z veliko težavo in velikim tveganjem. Med temi večurnimi preusmeritvami z avtoceste je življenje v občinah ob regi-onalki skoraj ohromljeno. »Cesta v našem delu nima niti metra pločnika,« opozarja vojniški župan Branko Petre in dodaja, da bo morala država na tem območju več vlagati. Tudi cestišče je v slabem stanju. Župan prav tako izraža mnenje občanov, da bi tudi med krajšimi preusmeritvami prometa z avtoceste na regionalko državni organi tovorni promet lahko zadržali na avtocesti. Občani se zaradi tresljajev seveda bojijo za svoje stavbe, v ospredju je tudi onesnaževanje okolja. Kaj je res? Novica o morebitni trimesečni preusmeritvi tovornega prometa z avtoceste na regionalno cesto, kar naj bi se zgodilo prihodnje leto, je občane zato močno razburila. O njej so tako pred dvema tednoma razpravljali na seji vojniškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer je predstavnik policije povedal, da je za tovornjake dvosmerni promet skozi predore, ki niso temu ustrezno grajeni, nemogoč. Zato naj bi bil obvoz po regionalni cesti skozi Vojnik edini mogoč. Svet za preventivo je sprejel sklep, da naj bi začeli pogovore z Darsom in ministrstvom za promet o zadržanju tovornega prometa na avtocesti. V petek so o morebitni trimesečni preusmeritvi prometa razpravljali še na občinskem svetu Vojnika, kjer so župana s sklepom pooblastili za pogovore z njima. Novico o trimesečni preusmeritvi prometa smo preverili še pri Darsu. »V času obnove predorov in vozišča ne bodo preusmerjena na državno cesto niti tovorna niti osebna vozila,« smo prejeli uradni odgovor Darsa, ki pripominja, da bo promet speljan dvosmerno, in sicer skozi drugo cev predora. »Preusmeritev bo mogoča le v primeru morebitnega izrednega dogodka,« dodaja Dars, ki dopušča možnost, da bodo uporabniki avtocesto zapustili na lastno željo. »V Darsu bomo v največji možni meri poskrbeli, da vsaj tovorna vozila avtoceste ne bodo zapuščala,« pravijo v tej družbi. Med izrednimi dogodki naj bi jih zadržali na avtocesti, obljubljajo. BRANE JERANKO Z novimi kolesi po mestu VELENJE - Brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo mestnih koles Bicy, ki uspešno deluje že od leta 2012 in omogoča izposojo koles v Velenju in Šoštanju, sta občini v preteklih dveh letih nadgradili z novimi postajami. Sistem je Mestna občina Velenje nadgradila s štirimi novimi postajami, ki so v Sončnem parku, pri mestnem štadionu in v naseljih Selo in Gorica. Tako imajo trenutno v Velenju 9 postaj in 41 mestnih koles. V letu 2014 se je v sistem Bicy vključila tudi Občina Šoštanj, kjer je vzpostavljen sistem izposoje 20 mestnih koles s štirimi postajami. V sistem se je v letu 2015 registriralo 381 novih uporabnikov, skupaj je tako registriranih več kot 2 tisoč uporabnikov. Od začetka delovanja sistema Bicy so si kolesa izposodili več kot 84-tisočkrat. Mestna občina Velenje je za vzdrževanje in nakup dodatnih koles v sistemu Bicy v preteklem letu namenila 14 tisoč evrov. Ker so sistem izposoje koles v zadnjih letih nadgradili, so svetniki in svetnice na zadnji seji mestnega sveta Mestne občine Velenje sprejeli predlog sklepa o spremembi splošnih pogojev z manjšimi dopolnitvami. BgO Nov predsednik KORK ŠTORE - Novi predsednik mlade krajevne organizacije Rdečega križa je postal Stanislav Štefanec. Kot edini kandidat je zamenjal dosedanjega predsednika Janija Jurkoška, ki se mu je končal štiriletni mandat. Na občnem zboru krajevne organizacije pred nekaj dnevi so bili v nov odbor potrjeni Jani Jurkošek, Jožica Krajnc, Marija Lamut, Albin Skok, Ivanka Tofant, Marija Plavčak, Stanislav Štefanec, Breda Zorc in Žiga Korent. V nadzornem odboru so Danica Pisanec, Dušan Antlej in Emil Kačičnik. BJ Ob prazniku Mestne občine Celje vas Pokrajinski muzej Celje vabi na brezplačno otroško delavnico PANJSKE KONČNICE (POSLIKAVA ki bo v nedeljo, 10. aprila 2016, ob 15. uri v Stari grofiji (Muzejski trg 1, Celje). Primerna je za otroke od 6 do 15 let. Prijave sprejemamo do 8. 4. 2016. T: 03 428 09 62, M: 031 612 618 ali E: muzej@pokmuz-ce.si, W: www.pokmuz-ce.si Parcele je težko prodati NAZARJE - Občina želi prodati deset parcel za gradnjo družinskih hiš v občinskem središču in v Šmartnem ob Dreti. Za sedem parcel v Šmartnem je objavila razpis pred nekaj tedni, vendar ni bilo nobenega interesenta. Za parcele na obeh območjih je občina začela pripravljati načrte že pred enajstimi leti, še pred gospodarsko krizo, ko je povpraševanje presegalo ponudbo. Komunalno opremljene parcele so bile za prodajo na trgu pripravljene šele, ko se je začela splošna gospodarska kriza, in jih doslej še ni bilo mogoče prodati. Javno zbiranje ponudb za prodajo parcel na obeh območjih je občina objavila že lani, vendar ji je uspelo prodati samo eno parcelo. Na razpisih je znašala izhodiščna cena kvadratnega metra zemljišča v občinskem središču 39 evrov in v Šmartnem ob Dreti 32. Na območju Za samostanom v Nazarjah je poleg parcel v občinski lasti še več zasebnih. Občina namerava razpis ponoviti. BJ 10 IZ NAŠIH KRAJEV tusklub mrneš& Do polnega \ 13 •^rJ^—^ • v v--- M OZ I Cna Je vaš hladilnik prazen? brez mošnjička Napolnite ga brezplačno! -0-CT Vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje PRAVILA NAGRADNE IGRE • Nagradno igro organizirata Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, v sodelovanju s podjetjem Engrotuš, d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, ki zagotovi nagrado. Akontacijo dohodnine za nagrado obračuna in plača Engrotuš d.o.o. • Nagradna igra poteka v Supermarketu Planeta Tuš Celje. Nagradna igra poteka od 13. aprila do 15. junija 2016. • V nagradni igri sodelujejo vsi pravilno izpolnjeni in frankirani nagradni kuponi, poslani na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje. • V radijskem žrebanju se izžreba en nagrajenec (v primeru, da le-ta ni dosegljiv, pa še rezerva). Za voziček dobrot se izžrebani poteguje le v primeru, da je v času klica ekipe NT&RC dosegljiv na telefonski številki, napisani na kuponu. Velja le sodelovanje tistega, ki je napisan na kuponu, prenos na druge osebe ni mogoč. • V radijsko žrebanje je vključen vsak, ki pošlje pravilno izpolnjen kupon (ime, priimek, naslov, telefon -stacionarni ali gsm, kjer je dosegljiv, davčno številko, člansko številko TUŠ KLUBA, naročniško številko Novega tednika (v primeru, če je naročnik), lastnoročni podpis) v roku, določenem vsak teden v Novem tedniku. Brez vseh podatkov na kuponu ni mogoče sodelovati v nagradni igri. • Vsak nagrajenec lahko v nagradni igri sodeluje samo enkrat. • Nagrajenec po telefonu usmerja "nakupovalko" ekipe NT&RC, ki zanj nabira izdelke na policah trgovine TUŠ. • Nagrajenec lahko izbira samo med živili (razen alkoholnih pijač), in sicer vedno samo po en izdelek (primer: 1x moka, 1x testenine, 1x klobasa). Čas, ki je za to določen, so 3 minute. • Pri tem "nakupovalka" ekipe NT&RC pomaga izžrebancu tako, da mu pove, v katerem delu trgovine se trenutno nahaja. Izžrebanec jo lahko sam usmeri k živilom, ki jih želi. • Joker - vsakokrat ima eno od živil znak jokerja in če ga nagrajenec izbere, prejme tri takšne izdelke. • Po končanem teku naključno izbran obiskovalec v Supermarketu Planeta Tuš Celje izžreba eno od treh kuvert. V eni se skriva dodatna minuta, v drugi joker, tretja kuverta je prazna. • Voziček z izdelki mora nagrajenec prevzeti v Planetu Tuš Celje še isti dan do 21. ure. Pri tem mora imeti nagrajenec s sabo osebni dokument in davčno številko zaradi akontacije dohodnine. • S podpisom kupona sodelujoči soglaša, da organizatorja, NT&RC, d.o.o., in Engrotuš, d.o.o., objavita njegove osebne podatke in fotografije. Nagrajenec se strinja, da se dogodek zabeleži s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku. • Zamenjava izdelkov ali njihovo unovčenje ni mogoče. • Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre, v njej ne smejo sodelovati. Več informacij najdete na www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. • Sodelovanje v tej nagradni igri se šteje za osebno privolitev posameznika v skladu z ZVOP-1, da organizator igre hrani podatke sodelujočega in jih obdeluje ter uporablja za namene izvajanja te nagradne igre, za obveščanje nagrajenca o prejetju nagrade ter načinu prevzema nagrade. Sodelujoči v nagradni igri se strinja, da se zbrani osebni podatki posredujejo Engrotušu d.o.o. in NT & RC d.o.o., ki tako zbrane podatke obdelujeta in uporabljata za namen ciljnega komuniciranja na e-poštni naslov ali mobilno telefonsko številko sodelujočega in ga obveščata o akcijah in ugodnostih podjetja Engrotuš d.o.o. in NT & RC d.o.o ter uporabljata njegove kontakte tudi za druge oblike neposrednega trženja. Pridobljene osebne podatke bosta organizatorja te nagradne igre skrbno varovala in uporabljala v skladu z ZVOP-1 ter samo za namen, za katerega so bili pridobljeni, in jih ne bosta posredovala tretjim osebam. Dokumentacija v zvezi z nagrajenci (osebni podatki, potrdilo o izročitvi nagrade, zapisnik o predaji nagrade) se bo hranila skladno z ZVOP-1 ter z davčnimi in računovodskimi predpisi. Sodelujočim v nagradni igri so skladno z ZVOP-1 zagotovljene pravice do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje. Sodelujoči v nagradni igri lahko kadar koli pisno zahtevajo, da se njihovi podatki začasno ali trajno prenehajo uporabljati za namene neposrednega trženja. Zahteva se pošlje pisno na naslov Engrotuš d. o. o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje in na NT & RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje. Najkasneje v 15-ih dneh po prejemu zahteve se bodo osebni podatki udeleženca prenehali uporabljati za namene neposrednega trženja, v nadaljnjih 5-ih dneh pa bo udeleženec o tem tudi obveščen. V zvezi z izvedbo zahteve udeleženec ne nosi nobenih stroškov. Ostale dokumentacije v zvezi z izvedbo nagradne igre organizator ne hrani. KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: novi tednik radio celie uo poinega Naročniška številka No' Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Ob Hudi Jami Teharski park pozabljen? Civilna pobuda za dokončanje ureditve spominskega parka na Teharjah CELJE - Civilna pobuda, Teharje muzej genocida in katarze, se je v torek odzvala na odločitev ministrstva za delo, ki je objavilo razpis za začetek ureditvenih del v Hudi Jami, kjer so posmrtni ostanki žrtev povojnih pobojev. Te bodo po načrtu ministrstva prepeljali v grobnico v Maribor, kjer bo poskrbljeno za dostojen pokop žrtev. Franc Zabukovšek iz civilne pobude meni, da bi s tako zamišljenim projektom v Hudi Jami spominski park na Teharjah še naprej ostajal pozabljen in neurejen. Kot je povedal Janez Lampret, ki je po Zabukovškovih besedah eden najbolj zaslužnih za spominski park na Teharjah, je tam od štirih predvidenih korakov ureditve po načrtih arhitekta dr. Marka Mušiča zaenkrat narejen le en delni korak. »Stanje na Tehar-jah je bolj podobno zmazku, ki ničemur ne služi,« je kritičen Lampret. Zgodovinar dr. Milko Mi-kola je opozoril, da na mestu spominskega parka na Teharjah ni nobene oznake, ki bi govorila o tem, da so bili tam povojni poboji, v katerih je umrlo od štiri do pet tisoč ljudi, pretežno pripadnikov domobrancev. »Spominski park Teharje se je že toliko utrdil v zavesti ljudi, da bi moral postati simbol vsega zla, ki se je po vojni zgodilo v Sloveniji. Na tem mestu je že postavljen spomenik, manjka samo še grobnica, kamor bi prepeljali posmrtne ostanke zlasti iz Hude Jame,« pravi Mikola. Poleg ustreznih oznak in imen bi morali izdati tudi brošuro, ki bi verodostojno prikazala tedanje dogodke, in pripraviti vodenje po parku, za kar bi moral po besedah Milka Mi-kole skrbeti Muzej novejše zgodovine Celje. Zamisli, da bi na Teharjah uredili kostnico s posmrtnimi ostanki žrtev povojnih pobojev, nasprotuje Roman Leljak, tudi član Društva Huda Jama, ki je s svojimi članki in knjigami konec osemdesetih let prejšnjega stoletja prvi odkrival povojne dogodke na tem območju. »Teharsko taborišče je za vsako ceno treba urediti. Osebno imam pomisleke glede grobnice: zavedati se moramo, da je pod spomenikom vsaj deset do petnajst metrov smeti. Posmrtnih ostankov nazaj na smeti ne smemo voziti,« je prepričan Leljak. V Sloveniji je sicer evidentiranih šeststo grobišč povojnih pobojev. ROBERT GORJANC, foto: RG Predstavitev stališč Civilne pobude Teharje, Muzej genocida in katarze: z leve, Franc Zabukovšek, Janez Lampret, dr. Milko Mikola, Alenka Pustinek in Stanko Kračun. Pred sezono blagoslov traktorjev V Andražu nad Polzelo so se na prvo nedeljo v aprilu od blizu in daleč zbrali kmetje s svojimi traktorji. Poseben odbor andraške župnije je namreč s polzelsko občino ob začetku prvih spomladanskih opravil na poljih pripravil blagoslov traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije ter traktoristov. Zbrani so pod vodstvom patra prof. dr. Metoda Benedikta iz Celja in domačega župnika Jožeta Kovačca prosili svetega Izidorja, zaščitnika traktoristov oziroma poljedelcev in kmetov, za zaščito in varnost pri delu. Tudi tokrat brez politike ni šlo. Najprej je zbrane v imenu organizatorja pozdravil polzelski župan Jože Kužnik, nato pa še predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Slednji je bil precej kritičen do vladajoče garniture in je poudaril, da bi morali davke za podjetnike in obrtnike zmanjšati. LK, foto: TT Po sveti maši v andraški cerkvi sv. Nikolaja je pater Metod Benedik na parkirišču blagoslovil še traktorje. KRONIKA 11 Storilec umora ostal za zapahi Otroka sta na varnem 39-letni Z. L., ki je minuli petek na avtobusni postaji na Mariborski cesti ob Citycentru Celje z nožem umoril 33-letno nekdanjo partnerko, ostaja v priporu. Mladoletna otroka, eden je od obeh, drugi je samo od pokojne, sta trenutno nastanjena na varni lokaciji, oskrbo zanju pa je prevzel eden od centrov za socialno delo z ljubljanskega območja. 33-letnica naj bi imela še tretjega otroka, ki živi v Dominikanski republiki, katere državljanka je bila tudi sama. Petkov umor velja za enega najbrutalnejših v zadnjih letih na našem območju. Kljub hitri zdravniški pomoči reševalcev je ženska, zatem ko jo je 39-letnik napadel, na kraju dogodka umrla. »Umor se je zgodil bliskovito. Ko sta nekdanja partnerja zapuščala trgovski center, kjer sta se sestala zaradi urejanja stikov v zvezi z njunim mladoletnim otrokom, ki je bil na srečanju tudi ves čas prisoten,« je v začetku tedna pojasnil vodja celjskih kriminalistov Damjan Turk. Nasilen že v preteklosti Po približno uri druženja sta se bivša partnerja skupaj z mladoletnim otrokom napotila do bližnje avtobusne postaje, kjer je med njima očitno prišlo do spora. »Osumljeni je pri tem stopil do svojega osebnega avtomobila, ki ga je imel parkiranega v bližini, iz njega vzel preklopni nož, stopil do žrtve in jo večkrat zabodel v različne predele telesa,« je še dodal Turk in potrdil, da je umor videl tudi otrok, ki je v tistem času sedel v avtomobilu. Tako je torej resničen podatek, da se je storilec po dogodku odpeljal proti Slovenski Bistrici, vmes poklical policijo in se z otrokom predal tamkajšnjim policistom. Zaradi umora mu grozi najmanj 15 let zapora. Preiskava za celjske kriminaliste pa še vedno ni končana, saj še vedno zbirajo informacije in dokaze. Pri tem je Turk dodal, da je bil moški do 33-letnice nasilen že v preteklosti. Zaradi nasilja v družini so ga ovadili že leta 2011, takrat je bil tudi pravnomočno obsojen na pogojno kazen. Predlani so ga zaradi nasilja spet ovadili, vendar ni znano, ali se je ta primer na sodišču že končal. Lani pozimi je 33-letnica partnerja zapustila in odšla živet v Medvode, vendar je bil 39-letnik ljubosumen. Ravno ljubosumje je tudi motiv za njegovo dejanje, je še dodal Turk. SŠol Kar nekaj časa so kriminalisti v petek iskali sledi in dokaze na kraju umora ob Mariborski cesti. Nadzor nad delom CSD Velenje ni pokazal nepravilnosti Strokovni delavci pri odvzemu otrok niso kršili pravil Socialna inšpekcija je opravila izredni nadzor nad delom Centra za socialno delo Velenje v primeru odvzema dveh mladoletnih otrok staršema pokojne Lidije Škratek, ki je umrla decembra lani. Na brutalen način jo je v Velenju takrat umoril izvenzakonski partner Romeo Bajde, ki je zaradi dejanja še vedno v priporu. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v zvezi s tem primerom zahtevala podrobno poročilo, po pregledu rezultatov inšpekcijskega nadzora pa povedala: »Odločitev CSD Velenje je bila strokovna. Razumem čustven odziv javnosti, vendar včasih prehitro sodimo.« Razlog za odvzem otroka nista bili niti starost starih staršev niti prostorska stiska. Naj spomnimo, da je CSD Velenje v sredo minuli teden otroka namestil v rejniško družino. Tja ju je odpeljal kar iz vrtca, ki sta ga obiskovala na območju Slovenj Gradca. Otroka, stara tri leta in pet let, sta bila po umoru matere nastanjena pri njenih starših na območju Pameč pri Slovenj Gradcu. Neprimerna? Velenjski center za socialno delo je presodil, da sta stara starša neprimerna za vzgojo otrok, in na podlagi odločbe otroka posledično nastanil pri rejniški družini. Primer je še toliko bolj odmeval, ker naj po mnenju javnosti delavci CSD Velenje stara starša kot potencialna rejnika ocenili domnevno nestrokovno. A zdaj se je izkazalo, da očitno le ni bilo tako. Center za socialno delo je družino otrok spremljal že dlje časa, tudi zaradi nasilja v družini njune pokojne mame in njenega partnerja. Ženska se je namreč pred lanskim tragičnim dogodkom že večkrat obrnila na policijo, kar pomeni, da policija posredno o tem obvesti tudi center za socialno delo. Kot dodajajo na ministrstvu, pa je velenjski CSD družino spremljal oziroma sodeloval z njo že pred rojstvom otrok. Naj spomnimo, da je imela zdaj pokojna 33-letnica še dva otroka, skrbništvu zanju pa je že pred leti dobil njen nekdanji partner. Otroka je CSD Velenje namestil pri starih starših, saj v takšnih primerih strokovni delavci centra vedno iščejo nastanitev v okolju, ki je z otroki sorodstveno povezano. Center pri tem tudi preverja, ali je družina sposobna tudi v finančnem smislu poskrbeti za otroka. Podlaga za odvzem otroka so bili členi Zakona o splošnem upravnem postopku, ki govorijo o tem, da se takšna odločba lahko izda, če je to v otrokovo korist oziroma če nekdo zanemari otrokovo varstvo in vzgojo. Center naj bi sprva sodeloval s starima staršema, nato pa, kot navaja ministrstvo, sodelovanje tudi zaradi njiju, ki nista soglašala z rejništvom, ni bilo več mogoče. Nevestno delo? Kje točno in pri kakšni družini sta otroka zdaj nameščena, v centru ne povedo, le to omenjajo, da je treba najprej poskrbeti za uspešen fizičen in tudi psihičen razvoj otrok. In da sta otroka ob namestitvi v rejniško družino ostala skupaj. Temu mora namreč center slediti, torej da ju ne loči. Stara starša sta že poiskala tudi pravno pomoč, njun odvetnik Velimir Cugmas poudarja, da sta bila otroka odvzeta protipravno. Omenja tudi, da je pri delovanju centra mogoče zaznati tudi sum kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Bajde, oče otrok, ima - ne glede na to, da je v zaporu - še vedno roditeljske pravice, a zadržane, center za socialno delo pa bo moral slediti odločitvi sodišča, ki mu lahko te pravice tudi odreče, kar se verjetno ne bo zgodilo. To pomeni, da bo imel pravico otroka videvati kljub tragediji, ki jo je povzročil. SŠol Zgorel na travniku V soboto popoldne se je v Vodicah pri Kalobju zgodila tragična nesreča pri delu. Med sežiganjem suhe trave na travniku je ogenj zajel 67-letnega domačina, ki je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju umrl. Policisti okoliščine dogodka še zbirajo, o primeru bodo obvestili tudi okrožno državno tožilstvo. Zbudila in okradla Policisti iščejo neznanca, ki sta konec tedna na bencinskem servisu avtocestnega počivališča Tepanje okradla tujega državljana. Medtem ko je ta počival v vozilu, sta mu potrkala na okno avtomobilskih vrat, ga zamotila in mu pri tem ukradla denarnico z dokumenti, bančno kartico in več kot tisoč evrov gotovine. Policisti spet v Makedonijo Slovenska policija je v Makedonijo poslala že četrto skupino s sedmimi policisti in policistko za izvajanje skupnega nadzora pri prehajanju državne meje v okviru skupnega ukrepanja pri upravljanju toka povečanega števila migrantov. Tudi v tokratni skupini je policist celjske policijske uprave, in sicer Boštjan Žula, sicer zaposlen na Policijski postaji v Žalcu. Tako kot predhodne skupine bodo slovenski policisti delo opravljali na območju Postaje mejne policije Bogorodica. Po potrebi bodo makedonskim policistom pomagali v začasnem prehodnem centru Gevgelija, kjer poteka sistem registracije migrantov. Nihče od policistov, ki so se že vrnili nazaj s takšne misije, do zdaj ni bil kakorkoli poškodovan ali izpostavljen pri takšnem delu. Tokratna skupina bo v Makedoniji do 29. aprila. VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba жа prijavo okvar: ОЗ/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. 12 NAŠA TEMA »Drogo jim je nekdo podtaknil!« Tako menijo mladi, s katerimi smo se pogovarjali - Čas je, da jim prisluhnejo vsi. Tudi policija. Nihče, ampak res nihče od 50 mladih, dijakov in študentov, s katerimi smo se pogovarjali ob pripravi tega članka, ne verjame, da bi kdorkoli od tistih, ki so sprva izginili, nato pa so njihova trupla našli v rekah, vzel samoiniciativno kakršno koli drogo, ki bi lahko povzročila učinke, ki so jih vodili v smrt. Niti odvisniki, zdravljeni odvisniki in preprodajalci drog, s katerimi smo navezali stik. Njihove identitete ne bomo izdali. Gre za mlade, ki nikoli niso poskusili droge ali jo poskusijo občasno, in tudi za ljudi, ki imajo za seboj peklensko izkušnjo z drogami. Predvsem slednji vedo, kakšno tveganje je, če zaužijejo neznano mamilo. Vsi so nam povedali svoje ga je bila tem posameznikom mnenje, ki je enotno: če so sledi droge v truplih, je tem osebam moral nekdo drogo podtakniti. »Policija naj začne razmišljati in preiskovati dejansko ozadje teh primerov, predvsem pa način, na katere- droga podtaknjena,« je sporočilo mladih policiji. Najstniki so nam sami povedali, da je sistem v državi zanje »prelu-knjičast«, saj se prevečkrat in z veliko lahkoto na trg da vnesti nove droge. Problem je, da mladi nimajo prave prihodnosti »Z našimi dijaki se na razrednih urah veliko pogovarjamo o drogah in drugih pasteh, ki prežijo na mlade. Izginotja v zadnjem času pa bodo povod za to, da bomo za prve letnike pripravili še posebna predavanja. Nekateri pridejo s podeželja v večje mesto in se morda ne znajdejo najbolje, zato se jih da hitro zapeljati,« pravi Igor Lupše, ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC. Sicer pa je prepričan, da večina mladih veliko ve o pasteh, ki prežijo nanje. »Problem je vsa ta neperspektivnost. Ko je naša generacija končala šolo, je vedela, da bo skoraj zanesljivo dobila službo. Danes mladi že vnaprej vedo, da bo to težko. Ko slišim očitke, da so šole slabe, sem jezen, ker to ne drži. Če se naši mladi lahko zaposlijo v tujini, bi se lahko tudi pri nas. Naloga države oziroma ministrstev za gospodarstvo in izobraževanje je, da bi izdelala projekcijo, kakšen kader rabimo, da ne bi izobraževali mladih le za brezposelne. Tako pa nimajo prave prihodnost in tudi zato prihaja do številnih zlorab droge in popivanja,« meni Lupše. »Vsi ne morejo biti podjetniki. Država mora ustvariti vsaj pogoje za odpiranje delovnih mest,« je prepričan. »Dejstvo je, da je do droge zelo lahko priti. Vodstvom šol in tudi staršem se mnogokrat niti ne sanja, kaj mladi počnemo. Ni nujno, da prideš domov dve uri kasneje, ko se pouk konča, ali ko je predviden avtobusni prevoz, če si iz oddaljenega kraja. Drogo lahko dobiš tudi med odmori ali če je vmes kakšna ura prosta,« nam je povedal dijak tretjega letnika ene celjskih srednjih šol. »Drogo pred šolami pre-prodajajo nekoliko starejši posamezniki. Ne bi rekel, da so dijaki. Vidimo jih. V neposredni bližini šole,« ga je dopolnil sošolec. Pri tem se šola trudi mladim že v času, ko so še dijaki, zagotoviti kasnejše zaposlitve. Tako se jih bo po šolanju nekaj lahko zaposlilo v podjetjih, kot so Avtotehnika, Andraž, Fantazija, Pišek. Če pride do težav pri katerem od dijakov, Lupše meni, da morajo učitelji vedno odzvati se. »Krivi smo, če tega ne storimo. Četudi je še tako slabo, je treba iskati rešitev, najslabše je pustiti stvari in se ne ukvarjati z njimi. Najmanj, kar lahko storimo, je to, da pokličemo starše, ki se sestanejo z razrednikom, s svetovalno delavko, in tudi kakšna vzgojna kazen v obliki družbeno koristnega dela lahko pomaga.« TC »Enako kot je treba šoli zaupati pri njenem delu, velja tudi za kriminaliste, ki jim je treba zaupati pri njihovem delu.« Zbežale bi »Če je kdo lahkoveren pri kupovanju droge, so to predvsem dijaki prvih letnikov. Tako opažamo. Prav divji so včasih. Ti največkrat drogo tudi kupijo, a je res, da je nekateri nato ne upajo poskusiti, kaj naredijo z njo, ni jasno,« sta nam zaupala druga mlada sogovornika. Pogovarjali smo se tudi s skupino mlajših deklet. S cigaretami v rokah so čakale pred eno izmed šol v Celju. »Če bi prišli zdaj do vas s tabletami ali le z džojnti, bi kupile?« smo jih vprašali. »Ne. Ker vas ne poznamo, ne bi tega naredile. Se je že zgodilo enkrat podobno in smo šle. Pravzaprav zbežale,« so nam odgovorile. »Zakaj?« smo jih še vprašali. »Zato, ker nas je bilo strah.« Dejale so, da jim kajenje ma-rihuane ni tuje, ampak je nikoli ne vzamejo od nekoga, ki ga ne poznajo. »Gledamo na to, da tega, ki prinese marihuano, poznamo in da jo morda že dlje časa kadi. Tako nekako veš, da je džojnt dober,« so še pojasnile. »Če pa je že v skupini katera, ki marihuane slučajno ne kadi, zna kdaj tudi >zateži-ti<, da je >zdaj dovolj< in naj ne kadimo več.« Postal bi agresiven Ali so pozorne na to, da jim kdo v pijačo ne podtakne droge? »Na ulici, tudi kdaj na kakšnem >žuru< ali ob obisku kakšnega lokala nikoli ne pijemo pijače, ki bi nam jo nekdo kar tako ponudil. Tudi v toaletne prostore, če smo za mizo na pijači s kom, ki je samo znanec, gremo šele, ko vse spijemo. Če nas je več, smo se do zdaj že dogovorile, da nekdo popazi pijačo. Če stojimo, imamo pijačo vedno v rokah. Tako je že nekaj časa, po vseh teh primerih in posnetkih, ki krožijo po socialnih omrežjih, pa smo še bolj pozorne,« so dodale. Ravno pri tem so zaščitniški tudi fantje. Mlade fante, ki smo Sporočilo mladih je jasno: »Če gre v prime drogo, potem to ni preprodaja mamil, ampa Medtem ko reke naplavljajo trupla mladih ljudi, ki so pred tem že nekaj tednov pogrešani, policija, strokovna javnost, mediji in družba v celoti še vedno tavajo v temi pri iskanju vzroka in tudi krivcev za njihovo smrt. A trupla »govorijo« in prinašajo dokaze. Med drugim tudi tega, da je bila v nekaterih truplih najdena droga. Gre res za nevarno in novo drogo, ki daje občutek gorečega telesa? Kako lahkoverni so danes mladi, da bi takšno drogo kar tako sredi ulice od nekoga vzeli, kupili, jo zaužili in tvegali svoje življenje? jih srečali v enem manjših parkov v Celju, smo vprašali, če in kako varujejo svoje prijateljice na zabavah. »Kadar imamo dekle v skupini in se zabavamo, smo pozorni na to, če se slučajno loči od naše skupine, čeprav je res, da vedno ne moreš vedeti, kam gre. A če je ni nekaj časa, vsaj preverimo, kje je, in jo poiščemo. Če gremo skupaj ven, velja, vsaj v našem krogu, da se >držimo skupaj< in potem tudi odidemo domov skupaj,« je bil njihov odgovor. Bi vzeli kdaj kakšno novo drogo kar na ulici ali v kakšnem lokalu? »Nikoli. Mislim, da bi postal agresiven do osebe, ki bi na takšen način pristopila,« je bil odgovor enega od študentov. Iz pogovorov je razvidno, da mladi, če že poskusijo kakšno novo drogo, to storijo v skupini tistih, s katerimi se dobro poznajo. »Pred časom se nas je zbralo okoli 15 prijateljev. Zaužili smo sladkorčke, v katerih je bila neka droga, ne spomnim se, katera. Pred tem smo se dogovorili, ker nismo vedeli, kakšni bodo učinki, da bomo ves čas skupaj v zaprtem prostoru in da eden izmed nas droge ne bo poskusil ravno zato, da nas bo nadzoroval in poklical pomoč, če bi bilo kaj narobe. Smo pa to naredili samo enkrat, ne večkrat. In na srečo je bilo vse v redu,« nam je razložil dijak četrtega letnika. Ni nujno, da je droga, da omami Tisti, ki drogo preprodajajo, natančno vedo, kakšno tveganje je nekomu prodati mamilo, ki je smrtno nevarno. Bi res »Ne poznam človeka, ki bi imel varno zavetje in bi se drogiral« Drogiranje je po mnenju svetovalke za družinske in partnerske odnose Leonide Mrgole uteha za mlade, ki niso dobili od svojih staršev potrditev, da jim je mar za njih. Ljudje smo bitja, ki potrebujemo varno zavetje, in otroci potrebujejo varnost pri svojih starših. »Ko otroci izgubijo občutek varnega odziva, ko staršem postanejo ocene in rezultati pomembnejši od počutja otrok, ko otroci dobijo občutek, da niso nič vredni in je vreden samo njihov rezultat, potem začnejo eksperimentirati čez mejo. Moje prepričanje je, da se vse stiske in dileme odraščajoče mladine porajajo v dinamiki družinskih odnosov. Ko se izgubi medsebojno zaupanje, mladi iščejo utehe v opojnih substancah in skupinah, ki imajo škodljive vplive,« meni Leonida Mrgole. Leonida Mrgole (foto: Klemen Ni stika ni varnosti Do zasvojenosti ali odvisnosti pri najstnikih ne pride čez noč. Droga ni nekaj, kar bi mladim vsiljevali na zabavah, ampak imajo ti pred fazo zasvojenosti različne ponavljajoče izkušnje, meni Leonida Mrgole. »Otroci morajo imeti v sebi pripravljene pogoje, da neko sredstvo ali odnos prevzame moč nad človekovo voljo. Ko so otroci izgubljeni, se ne vrnejo v odnos s starši, saj nimajo teh Brumec) Leonida in Albert Mrgole sta psihoterapevtski par, ki se veliko ukvarja z odnosi med najstniki in starši. Sta avtorja knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, kjer za dobro razumevanje najstnikov poudarjata varno družinsko zavetje in to, da starši tudi v najbolj občutljivem obdobju, kot je najstništvo, ne izgubijo stika s svojim otrokom. veščin. Najdejo si drugo družbo, ki jih sprejme. In družba, ki jih najhitreje sprejme, je družba, kjer se drogirajo. Kaj bodo preprodajalci brez uporabnikov?« meni Leonida Mrgole in nadaljuje, da starši, ki imajo dobre vezi z otrokom, lahko hitro prepoznajo, da se jim otrok odmika. »O fizičnih spremembah pri otrocih beremo vsepovsod, vstop v svet opojnih substanc se pozna tudi po čustvenem odmiku otrok. Najstnik ne govori več o sebi, postane zadirčen, agresiven, kadar želimo od njega vedeti več. To so vedenja, ko ni več stika med starši in otroki, zato lahko privedejo do ignorance in odklopa.« Svetovalka poudarja krepitev preventivnih mehanizmov. Pomembno je, da so starši prisotni, da vedo, kaj najstnika zanima, kje je, kakšno družbo ima. »Otroka pač ne silimo v hribe, če tega ne želi, ampak kdaj na- redimo tisto, kar je všeč njemu. Da vemo, kaj dela z najstniki, kakšna je njegova družba. A to nam bodo povedali, če imamo z njimi stik. Velikokrat najstnike silimo v nekaj, ker mislimo, da je dobro za njih. Poudarjam, da šola ni vse na tem svetu.« Mar jim je zame Mrgoletova tudi dodaja, da je treba otroku nuditi varen odziv. »Kaj naredimo, ko vidimo otroka, da se z zabave vrača v opojnem stanju? Kako se odzivamo? Ali norimo, da je zasvojen, ali počakamo, da se umirimo, in se pogovorimo? Lahko smo prepričani, da nam ne bo povedal vsega o zabavi in se bo o čem zlagal. Ni nam treba vsega vedeti, bo pa naslednjič vedel, da smo ga opazili, kar mu je pomembno. Otrok mora dobiti občutek, da je staršem mar, kaj se dogaja z njim.« Pretiravanje lahko obrodi nasprotne učinke Leonida Mrgole meni, da sta obveščanje in zastraševanje s ciljem osveščanja manj učinkovita od preventivnih mehanizmov. »Zdi se mi pomembno, da so otroci informirani, da je dro- ga škodljiva in da je nekaj, kar lahko uniči življenje. Ampak kot povsod pretiravanje lahko obrodi nasprotne sadove. Pri vsakih drogi se omenja, da si prijetno zadet, da se spremeni občutek v telesu. To je kot neko nagovarjanje k temu, da vzameš to pomirjevalo. To, kar delamo zdaj, da droge omenjamo vsepovsod, da je vsak otrok, ki izgine, drogiran, je pretiravanje, ki lahko obrodi nasprotne učinke, sploh ko so otroci v stiski.« Odraščanje ni preprosta stvar, saj se dogajajo hormonske spremembe in tudi spremembe v možganih. Vsi ti dejavniki onemogočajo, da bi najstniki normalno funkcionirali, zato se zelo pogosto znajdejo v stiski. »Poleg tega najstniki potrebujejo druženje z vrstniki, novosti, raziskovanje. Šola jim takrat pač ni potrebna. A jih je treba naučiti, da stopijo iz cone udobja, da znajo delati, tudi doma, ob čemer jim je treba zagotoviti dovolj časa, da si odpočijejo, da se zabavajo. Pomembno je, da jim stojimo ob strani, da vemo, kaj se z njimi dogaja,« zaključi Leonida Mrgole. BARBARA GRADIČ OSET NAŠA TEMA 13 OB ROBU Sestavljanka tvegali za nekaj evrov večletni zapor? »Nikoli ne bi - še posebej ne mlademu človeku - kar tako prodal nevarne tablete. Nikoli. V človeku, ki to stori, vidim morilca, ki to dela načrtno. Druga možnost je, da gre za preprodajalce, ki so >novi< na trgu, nepremišljeni in sploh ne vedo, kaj prodajajo, morda so še mladoletniki. Vendar to, kar se je dogajalo v Mariboru, ni bila prodaja. To je moralo biti načrtno. Tisti, ki to sceno pozna, ve, da je v bližini lokacije, kjer so trije študentje izginili, leglo droge,« nam je dejala oseba, ki se na prodajo takšnih substanc zelo dobro spozna ... Da ne gre za naključje, ne verjamejo niti tisti, ki že vrsto let uživajo drogo. »Če bom tvegala predoziranje, potem bom tvegala z drogo, ki jo zelo do- bro poznam. To pomeni, da ne bom kupila ali vzela >kar nekaj<. Ne verjamem, da bi potem takšno drogo vzel nekdo, ki morda samo občasno pokadi kakšen džojnt. Sicer pa sploh ni nujno, da je neka stvar mamilo, da vas omami. Že na recept dobite marsikaj, kar vas omami bolj kot kakšna prava droga,« nam je dejala Celjan-ka, ki že nekaj časa razmišlja o zdravljenju od odvisnosti, a še vedno zbira pogum. Lahko bi vas tudi posilil »Lahko vam dam samo kakšno močno zdravilo. Vi se boste nekaj časa sprva zavedali, fizično pa se čez nekaj časa ne boste mogli premakniti. Lahko imam tudi spolni odnos z vami, vendar sledov nasilja na vas ne bodo našli. Tako boste omamljeni in vaše telo tako otopelo in >mrtvo<, da je skoraj nemogoče dokazati, da vam je kdo karkoli storil,« nas je šokiral mlad fant, za katerim je večletna izkušnja odvisnosti. Trenutno je na metadonu in ogorčen zaradi zadnjih primerov pogrešanih in povezave z drogo. »Nas, ki smo bili v breznu mamil, nihče ne jemlje resno, zato naše mnenje ne velja za strokovnjake, ki zdaj tavajo v temi. Ali pa si enostavno zapirajo oči, da takšna dejanja niso naključje,« je presenetil z izjavo. »Nikoli ne vzamem droge od nepreverjenega dobavitelja. Se pravi, kupim jo od tistega, ki mu že vrsto let zaupam in za katerega vem, da ni prodal droge, ki bi bila sporna glede SIMONA SOLINIČ kakovosti. Ker sama vem, zakaj jo vzamem. Meni da poživitev, da lahko delam to, kar delam. Drugače ne bi zmogla. Mislim pa, da se pojavlja še en problem, in sicer pri starejših, ki morda niso odvisniki, si pa privoščijo v elitnejših krogih dražjo drogo občasno. Gre za tiste, za katere navadni smrtniki še mislijo ne, da jemljejo mamila. Ker nimajo rednega dobavitelja, jo kupijo kar tako ali jo dobijo na kakšnih zabavah. Tam pa se lahko kaj zgodi. Tudi če pride do kakšnih zapletov, se o tem v javnosti ne govori, ker se to dogaja bolj v zaprtih krogih ...« nas je opozorila Celjan-ka, ki ve, da je droga še kako prisotna tudi v »eliti«. In tudi ti elitneži so starši nekoga . SIMONA SOLINIČ Foto: SHERPA Besede se da obračati na tisoč načinov. Na tisoč načinov se da v javnosti ustvariti različne teorije zarote. A na le en način se da slišati mlade. Da jim prisluhneš tako, kot sami želijo. So namreč kot odprta knjiga. Iskreni. Nujen je le pravilen pristop. Nekateri strokovnjaki ga imajo, nekateri ne. Tisti, ki ga nimajo, jih imajo mladi za toge. Na žalost so to pogosto starši. In policija. Tista, ki ta trenutek potrebuje največ informacij. Mladim ni več dovolj, da se nek primer konča samo s poročilom na tožilstvo. Zahtevajo, da policija ovadi tiste, ki so krivi, da se takšni primeri sploh dogajajo. Ali naj odpusti tiste, ki jih niso sposobni najti. To so besede mladih. Teh ni mogoče obračati. Povedo naravnost. Presunilo nas je, kako so nam zaupali odvisniki in zdravljeni odvisniki. Kolikokrat so v mnenjih ljudi postavljeni na rob družbe. Kot takšni so preslišani. A imajo njihove besede veliko vrednost. Samo k njim je treba pristopiti. Ne z obsojanjem. Na robu družbe so namreč ravno zaradi obsojanja tistih, ki naj bi bili »brez madeža«. Tudi zato je njihova pot navzgor toliko težja. Nihče izmed njih ne želi, da bi mladi hodili po njihovih stopinjah. Niti oni ne verjamejo v naključja. In ko slišiš njihove argumente o tem, kaj se dejansko dogaja na ulici, vidiš, da si »strokovnjaki« pogosto zatiskajo oči. Droga sama ne najde poti do posameznika. Pot najde tisti, ki ima drogo namen prodati. Ali pa ima naklep namerno škodovati. Navaden preprodajalec droge pravzaprav nima namena škodovati. Zanj je prodaja droge pač čisti posel. Preprodajalec ve, kakšno drogo ima, kje jo je dobil. Bolj kot je kakovostna, večji finančni izplen bo imel. In tudi opozori kupca, če je z drogo karkoli spornega ali če je nova na tržišču. Tako to dela »ustaljen« preprodajalec. To je samo eden od razlogov, da ne odvisniki ne preprodajalci v primerih najdbe drog v nekaterih pogrešanih ne vidijo naključij. Zato vsem v teh primerih nekaj manjka: storilec. Mladi vidijo zgodbo kot sestavljanko. Na nekaterih urgencah naj bi že v preteklosti pomagali nekaterim, ki so domnevno zaradi droge z »gorečim učinkom« iskali prvo pomoč. Zakaj jih policija ne vpraša, kje so dobili drogo. Morda so dobavitelji isti, ugotavljajo. Zakaj vsi govorijo o »neznancih«, ko je govora o podtaknjeni drogi? Kaj pa, če je komu kdaj drogo podtaknil celo njegov znanec? Tudi takšna vprašanja so se jim porodila v pogovoru z nami. Vsaj dva študenta sta bila na isti lokaciji v Mariboru videna ob isti uri. Ob pol enih ponoči. Takrat se šele »žur« začenja, so nam dejali. Če bi že sama želela poskusiti drogo, bi najverjetneje to storila kasneje, ne takoj, razmišljajo mladi. Ker pa se ponavadi pred »žurom« najprej nekaj spije, vidijo idealno možnost, da je nekdo nekomu drogo podtaknil. In točno od tega trenutka naprej ne govorijo več o preprodaji droge, ampak o morilcu. Kuhinjska miza je najboljši ščit pred odvisnostjo V okviru programa Ne--odvisen.si, ki otroke, mladostnike in odrasle osvešča o pasteh zasvojenosti, je od leta 2007 na več kot 400 interaktivnih dogodkih sodelovalo več kot sto tisoč udeležencev. Vodja aktivnosti je Bojan Kodelja, ki tudi na enem svojih plakatov protestira proti alarmantnim, šokantnim, izmišljenim in rumenim zgodbam. »Boja proti zasvojenostim sodobnega časa ne moremo dobiti s strahom. Kar potrebujemo, so znanje, komunikacija in zaupanje,« pravi energičen Primorec. »Slovenci in Evropejci nasploh smo najbolj od vsega zasvojeni z negativizmom. Z nenatačnimi in manipulativnimi pristopi mnogi mediji ustvarjajo strah med ljudmi. Prestrašen narod je bolj dojemljiv in ga je lažje zmanipuli-rati. O zadnjih dogodkih niti Bojan Kodelja je vodja aktivnosti programa Ne-odvisen.si. mi, ki smo blizu tej tematiki, še nimamo dokončnih informacij. Ravno v teh dneh se bomo sestali na Generalni policijski upravi, zaenkrat pa niti mediji niti policija še ne vedo, kaj je skupni imenovalec teh primerom, ki smo jim zdaj priča.« Pri tem Bojan Kodelja seveda ne omalovažuje tragičnosti zgodb in si ne zatiska oči pred težavami, ki jih prinašajo pasti sodobnih zasvojenosti. Tudi na zadnjem predavanju v Šentjurju - kot je dejal, se redko zgodi, da je dvorana tako prazna - je staršem predstavil vso razsežnost tega problema. Takšni ali drugačni lobiji si nadvse prizadevajo, da smo vsi s čim zasvojeni. To je pač posel. Časi heroina, kokaina, marihuane in eksta-zija pa so preživeti. Sodobne droge brez vonja, okusa in barve je mogoče podtakniti na tisoč in en način. Posledice so nepredvidljive - substance spodbujajo spolno aktivnost, nasilno vedenje, brišejo spomin in še bi lahko naštevali. Moraliziranje in vzbujanje krivde odpadeta Danes je svet zelo drugačen, a zato se ne moremo zapirati pred njim. »Opogumljati moramo zdravo populacijo in ji nuditi oporo. Poznati mora pasti, ki obstajajo tudi v slovenskem prostoru. Hkra- ti je zgolj poznavanje brez pomena. Bistveno je pasti prepoznati. Če bomo to znali starši, če bo otrok videl, da o določenih stvareh vemo celo več kot on, bomo zanj dober, upoštevanja in spoštovanja vreden sogovornik.« Kruta resnica, ki jo Kodelja na svojih predavanjih brez olepševanja predstavi poslušalcem, je, da preventiva na področju zasvojenosti ne deluje. Vsi statistični kazalci se z leti namreč samo še poslabšujejo. Pri tem je res, da je zasvojenost izjemno zapleten pojem. »Žal se ukvarjamo s posledicami, morali pa bi se z vzroki. A vzrokov je ogromno in tudi zelo različni pripeljejo v isti primež odvisnosti. Če ob tem ljudje začutimo samo kanček moraliziranja in vzbujanja dodatnega občutka krivde, ima vse skupaj nasproten učinek. Zaupanje močnejše od vsake droge Droga, podtaknjena v športni copat, z drogo prepojena poslovna vizitka, »brezplačne« majice in kape na koncertih z dodatkom droge v etiketi na vratu, snežna droga, ki na »žuru« pade dobesedno z neba, droga v osvežilcu zraka v tujem avtomobilu, droga v parfumih ob »promociji« ... Ne gre za to, da bi ljudi strašili, a da se večini staršev o takšnih pasteh niti ne sanja, je po Kodeljevih besedah najbolj resen problem. »V tem hitrem času in novem svetu smo starši zaostali. Nismo še dojeli pomena informacije, ki je glavno gonilo družbe. Ker je z njo tako lahko manipulirati, ima pri zasvojenosti najpomembnejšo vlogo. Če prave informacije načrtno ne bomo poiskali starši, jo bodo otrokom po svoje servirali posamezniki in združbe, ki se trudijo nas in naše otroke ujeti v takšno ali drugačno past. Le da so mladi veliko lažji plen.« Kot brco negati-vizmu imamo za konec tudi dobro novico. Rešitev obstaja, čeprav se v tem kontekstu morda zdi banalna. »Se vedno je kuhinjska miza tista, ki rešuje in preprečuje probleme, ker med otrokom in starši gradi zaupanje. In zaupanje je močnejše od sleherne droge!« zaključi Kodelja. StO, foto: GrupA »Mladi danes izjemno veliko vedo in če nisi dobro pripravljen, je bolje, da pogovora o zasvojenosti sploh ne začneš. Ko gre za droge, moraš namreč imeti zelo dobre argumente, da razbiješ močno zakoreninjene in razširjene mite. Da je marihuana načeloma zdravilna in pozitivna rastlina, je res. A kajenje marihuane v nobenem primeru ni zdravilno. Glede na to, da je večina trave na trgu pomešana s sintetičnimi drogami in celo heroinom, pa je vsaka hoja po robu lahko usodna.« 14 KULTURA Žaba Greta navdih za staro in mlado Uspešna premiera že tretjega muzikala, ki ga producira Festival Velenje V petek zvečer je polna dvorana Doma kulture Velenje ploskala ubranemu kvakanju. V njej so namreč predstavili že tretji muzi-kal, v katerem je osem najstnikov iz velenjskih osnovnih in srednjih šol odigralo šestnajst različnih vlog. Četudi je bil to njihov prvi preizkus na odru v vlogi igralcev, pevcev in plesalcev, so nov izziv opravili z odliko in so podobno kot žaba Greta našli svojo drugo mlako. Zdelo se je namreč, da so se v tej mlaki mladi odlično počutili. V Festivalu Velenje že več let kulturno vzgajajo mlado in staro. V preteklih letih sta bila pri gledalcih odlično sprejeta muzikala Čarovnik iz Oza in Aladin. »Tokrat smo se odločili, da bomo naredili krajši muzikal in da bomo vanj vključili lokalne najstnike,« je razložila direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Lansko jesen so pripravili avdicijo, Žaba Greta med srčnimi prijatelji (Foto: Ksenija Mikor) kjer so med številnimi prijavljenimi izbrali mlade, ki naj bi najbolje odigrali šestnajst različnih vlog. Avtor zgodbe Glavno junakinjo zgodbe, žabo Greto, je odigrala Neža Ocepek, njeno mamo Maja Šalamon, vloge muh, netopirjev, hrošča, ribe, pajka, proteusa in ribiča pa so odigrali Kaja Kočevar, Tjaša Pla-skan, Gašper Lenart, Marko Pavlovič, Eneja Paradiž in Neža Pungartnik. Pri urjenju plesnih korakov je otrokom pomagala koreografinja Petra Žist, pevsko vodstvo je prevzela Tea Plazl. Kostumografija in scenografija sta delo Tatjane Kortnik. museumof recenthistory\celje ГГЛГЛ7Г muzejnovejäezgodovinelcelje PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE Si želiš zabavno, raziskovalno, poučno, ustvarjalno, čudovito, barvito in nepozabno praznovanje? Svoj rojstni dan praznuj v družbi Hermana Lisjaka! Nov program praznovanja ob razstavi Herman Lisjak vodi po vodi VODNI RAZISKOVALEC Za več informacij pokličite na št. +386 (0)3 428 64 28, ali nam pišite na info@mnzc.si in režiser Andrej Jus je poudaril, da so zgodbo pripravljali sedem mesecev, saj so imeli vaje v popoldanskem času. »To je za takšno starostno skupino popolnoma normalno, saj imajo mladi obšolske dejavnosti. V gledališču vadijo dva meseca, a imajo vaje vsak dan. Poleg tega so tam profesionalni igralci in vaje ne gredo. A tukaj so otroci, ki so brez tehničnih igralskih znanj in izkušenj, vendar si srčno želijo igrati in peti, so neposredni, radovedni, lahkotni, kar so kvalitete, na katerih smo gradili tokratno predstavo.« A ker je igranje v muzikalu zahtevno delo in ni enako kot obiskovanje popoldanskega krožka, so jih morali ustvarjalci oddaje malce priviti, saj to ni bila zabava, ampak resno delo. Greta in Bilbi Besedilo Žaba Greta, avtorja Andreja Jusa, je Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, po premieri o muzikalu: »Občutki po premieri so izjemni. Pol leta ustvarjalnega in trdega dela se je še kako obrestovalo. Vesela sem predvsem za vse mlade, ki so s sodelovanjem pri tem projektu pridobili ogromno izkušenj, verjamem, da jih je oder povsem začaral. Hvala tudi vsem sodelavcem, ki v mesecih, ko nastaja takšen hišni produkt, dejansko živijo za projekt - od vodij projekta do tehnikov, scenskih delavcev, garderoberk in maskerk. Menim, da je takšen način dela najboljši primer dobre prakse kulturne vzgoje.« nastalo za glasbeno mo-nodramo Maje Stermecki - Bilbi, kasneje pa je prišlo do uglasbitve songov. V mariborskem lutkovnem gledališču je lutkovna predstava doživela kar 20 ponovitev. Avtorsko glasbo, ki so jo v živo izvajali glasbeniki Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, sta prav tako napisala Gregor Stermecki in Maja Pihler Stermecki -Bilbi. Besedilo muzikala je navdihujoče in s preprosto življenjsko filozofijo daje misliti tudi starejšim obiskovalcem predstave. Zgodba muzikala namreč govori o ambiciozni žabi Greti, ki se odpravi na pot, saj v rodni mlaki ne cenijo njenih odlik. Ne zna namreč izgovoriti črke v in namesto da bi kvaka-la, ona kaka. Poleg tega se zmrdujejo tudi nad njeno zunanjostjo. Četudi se iz njene izgovorjave posme-hujejo in žabo izločijo iz pevskega zbora, pri čemer mora hoditi tudi k logopedu, se raje namesto obupa odloči za drugo pot in si zapoje: »In vem, da prišel glas bo v našo vas. In vem, da prišel bo ta lepi čas, ko bodo žabice na fakulteti še poslušale o žabi Greti!« Na poti, na kateri išče živali, ki bi cenile njene druge odlike, se sooča z nevarnostmi in spoznava najrazličnejša bitja, ki včasih pomagajo njej, drugič ona njim. Ob napetem iskanju bitij, ki bi jo znala sprejeti takšno, kot je, na koncu najde srečo in Greta s prijatelji zapoje: »Nikdar ne bomo se predali, nihče ne more nas pregnati, svobodni smo, kjer smo doma ...« Sicer pa je po režiserjevih besedah glavno sporočilo predstave, da je v življenju treba iskati ljudi, ki so srčni in ki tudi začutijo našo srčnost. Po premi-erni uprizoritvi bodo sledile še štiri ponovitve muzikala, ki si jih bodo ogledali otroci velenjskih osnovnih šol v sklopu projektov kulturne vzgoje, napovedane pa so že tudi majske predstave. BARBARA GRADIČ OSET Jure Kravanja prejel Puharjevo nagrado Fotografski mojster Jure Kravanja, član Fotografskega društva Svit iz Celja, je prejel najvišje priznanje Fotografske zveze Slovenije, Puharjevo nagrado. Nagrado je prejel za izredne ustvarjalne dosežke v fotografiji in za posebno uspešno dolgoletno organizacijsko delo na fotografskem področju. V fotografski zvezi so v obrazložitvi priznanja zapisali, da skuša nagrajenec pri svojem fotografskem delovanju združiti narativno in sporočilno razsežnost podob kot tudi prikazati njihove čisto likovne elemente in oblike. Motive fotografiranja največkrat išče v naravi, arhitekturi in urbani pokrajini, neusahljiv vir navdiha pa mu predstavljajo predvsem podobe človeka, vpetega v urbano okolje. V zgolj približno desetletju, odkar na svet gleda skozi fotografski objektiv, je dokazal, kako močan je njegov ustvarjalni naboj. Na različnih natečajih doma in po svetu je do zdaj prejel že več kot 300 nagrad. Leta 2008 in 2009 ga je Fotografska zveza Slovenije razglasila za najuspešnejšega društvenega razstavljavca, leta 2009 pa mu je umetniški svet podelil naziv mojstra fotografije. TS Grozljivo, a resnično Gledališko društvo Radeče je minulo soboto zvečer v tamkajšnjem kulturnem domu premierno uprizorilo muzikal The Rocky Horror Show. Prevod in priredbo predstave je pripravil Klemen Nikolič, ki je poskrbel tudi za režijo. The Rocky Horror Show je komična igra, ki je s svojim zanimivim pristopom, mešanico znanstvene fantastike, grozljivke in glasbe, polna življenjskih preizkušenj in opolzkosti ter kot takšna ruši družbene tabuje. Gospodar hiše je transvestit in to jasno in glasno pove. Zase bi rad ustvaril popolnega moškega - popolnega za svojo sprostitev. Prav tako brez zadržkov dvori obema zaročencema. Sledi uboj, ki ga vsi zamolčijo. Gledalec spozna dobre in slabe človeške lastnosti, ki se z medsebojnimi odnosi protagonistov kažejo kot ogledalo družbe. TS KULTURA 15 Vsak glas pomemben za sozvočje »Glasovirke« proslavile 15 let prepevanja in prijateljstva Na koncertu ob 15-letnici Vokalne skupine Glasovir so pevke v obdobje koledarskega leta strnile zgodbo svojega sestava in opozorile na največje prelomnice. Prepevanje so obogatile z videoprojekcijami, na klavirju pa jih je spremljala pianistka Blanka Čakš. Eden od vrhuncev večera je bila premiera videospota za prekmursko skladbo Zrejlo je žito. Vokalna skupina Glasovir je minulo soboto v dvorani Ipavčevega kulturnega centra pripravila koncert ob 15. obletnici delovanja. Dogodek so dekleta naslovila Tam ostani, kjer pojo. Glasbi so dodala nekaj igralskih vložkov, s pridom pa so izkoristila tudi sodobno tehnologijo in poskrbela za zanimive projekcije. Vokalna skupina Glasovir je leta 2000 nastala pod okriljem Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur. Mlade pevke študentke se kljub razdalji med domačim krajem in mestom študija niso želele odreči petju, zato so se srečevale ob koncih tedna in tako usva-jale pevski program svojega zbora, ki pa so ga kmalu presegle. Nove skladbe, od sodobnih del slovenskih in tujih skladateljev do popevk, so oblikovale poseben program. S tem je dozorela tudi odločitev, da so pevke ustanovile lastno pevsko zasedbo, ki od leta 2010 deluje pod imenom Kulturno društvo Glasovir. Vedno večji izziv Umetniška vodja vokalne skupine je profesorica Simona Zdolšek, ki je povedala, da je vodenje takšne zasedbe večen izziv. »Naše delo je precej dinamično. Notni material dolgo časa prebiramo in ga nadgrajujemo. Skladbe, ki jih programu dodajamo na novo, so vedno bolj zahtev- ne, terjajo več časa, notne pismenosti, discipline in podobnega. Skupina raste tako v medsebojnih odnosih kot tudi tako, da se vsaka pevka vedno bolj zaveda, kako pomembna je za ubrano petje in lepa sozvočja.« Zasedba posega po vseh vrstah literature. Sprva se je osredotočila na ljudsko in umetno pesem, zdaj se loteva tudi drugih žanrov. V program uvršča tako tujo kot slovensko glasbo, muzikale, popevke, a tudi džezovske skladbe. Posnele tudi video Pevke rade pripravljajo tematske večere. Tako so v preteklosti koncert že posvetile uspavankam, stranem neba, slovanskim skladbam, delom sodobnih slovenskih skladateljev, uglasbeni poeziji ... Minulo soboto so v obdobje koledarskega leta strnile zgodbo svojega sestava in opozorile na največje prelomnice. Prepevanje so obogatile z video projekcijami. Vodja šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Nastija Močnik jim je podelila Gallusove značke za pet-, deset- ali petnajstletno udej-stvovanje na glasbenem področju ljubiteljske kulture. Eden od vrhuncev večera je bila premiera videospota za prekmursko skladbo Zrejlo je žito. Idejo za snemanje video-spota je prispevala predsednica kulturnega društva Tina Pečar, ki je pripravila tudi scenarij, za snemanje je poskrbel David Novak. Dekleta, ki se jim je pridružila violinistka Danijela Preskar, so video posnela poleti na enem od polj v okolici Šentjurja, nekaj kadrov pa na domu ene od pevk, in sicer ob krušni peči. Dela jim ne bo zmanjkalo Kljub temu da so članice vokalne skupine v zadnjem času vso pozornost namenile sobotnemu jubilejnemu koncertu, že gledajo v prihodnost. V naslednjih tednih se bodo posvetile pripravam na revijo pevskih zborov, v začetku junija jih bomo pod Ipavčevo lipo v Zgornjem trgu lahko videli na tradicionalnem koncertu, ki bo uvod v sklop prireditev Šentjursko poletje. Tokrat bosta njihova gosta med drugimi članica SNG Maribor, pevka Dada Kla-denik in kitarist Marko Za-letelj. Jeseni želijo nastopiti na tekmovanju Sozvočenja, na božični dan pa bo sledil tradicionalni koncert v župnijski cerkvi sv. Jurija v Šentjurju. TINA STRMČNIK Foto: Gašper Gobec Strokovni pogled na redka odkritja Pred odprtjem paviljona še razstava konservatorskih izhodišč V prostorih celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so pred dnevi na Glavnem trgu v Celju odprli razstavo Konservatorska izhodišča za prezentacijo in zaščito mozaikov. Izhodišča so v zavodu predstavili, saj je bilo za odkritja med ljudmi precej zanimanja. Izjemne arheološke osta-line rimske vile, med katerimi izstopata črn in črno-bel antični mozaik z osrednjim ornamentalnim motivom, so arheologi odkrili med prenovo javnih površin celjskega starega mestnega jedra v letih 2013 in 2014. Posebno odkritje so bile tudi arhitekturne ostaline srednjeveške hiše - mestne orožarne. Konservatorska stroka je presodila, da je treba najdbe, ki so izjemne tudi v slovenskem in evropskem merilu, ohraniti in predstavljati na mestu odkritja. Da bi preprečila nadaljnje propadanje, sta restavratorski center zavoda za varstvo kulturne dedišči- ne in Pokrajinski muzej Celje izvedla nujne posege za začasno zaščito arheoloških ostalin, celjska območna enota omenjenega zavoda pa je pripravila strokovna izhodišča za dolgoročno zaščito in predstavitev odkritih ostalin v razstavnem paviljonu. En prostor z dvema vsebinama Razstavo Konservatorska izhodišča za prezentacijo in zaščito mozaikov na Glavnem trgu v Celju sta pripravili Marjana Krumpestar in Danijela Brišnik. Slednja je povedala, da gre za izjemno odkritje v prostoru, kjer se srečujeta dve vsebini - trški prostor in predstavitev arheološke ostaline. Razstava zato predstavlja odkritje, konser-vatorska izhodišča in predstavitev na mestu odkritja. »Pri svojem delu smo morali upoštevati varstvene usmeritve za staro mestno jedro, gre za prostorske akte, zahteve, ki se nanašajo na gabarite, materiale in podobno. Zelo Danijela Brišnik iz celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je poudarila, da je bilo upoštevanje varstvenih pogojev za mestno jedro in za arheološke ostaline precej zapleteno. »Upamo, da bo rezultat optimalen, predvsem da bodo ostaline primerno zaščitene, glede na to, da takšnih odkritij v zadnjih 20 ali 30 letih v Sloveniji ni bilo.« zapletene so tudi usmeritve za arheološko dediščino, saj gre v konkretnem primeru za mozaike, freske. Ti za nadaljnjo ohranitev zahtevajo posebne pogoje temperature, klime, osvetljevanja, poho-dnosti in podobno.« Iz preteklosti v sedanjost Razstava prikazuje zgodovino Glavnega trga, njegov pomen s stališča naselbinske dediščine. Nato obiskovalci spoznajo, kako je prišlo do odkritij in do njihovega vrednotenja. To spregovori o pomenu najdb v širšem slovenskem in evropskem prostoru, kjer so sodelavci zavoda sodelovali s kolegi s Hrvaške in iz Makedonije ter z restavratorskim centrom zavoda za varstvo kulturne dediščine. Vsi, ki bodo obiskali razstavo, bodo spoznali tudi usmeritve za prezenta-cijo ostalin, torej za gradnjo paviljona na Glavnem trgu. TS Foto: SHERPA 16 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE 0PRE1 л v"' 1НШ1Ш NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno ponudbo in, si -privoščite najboljše! Investirajte v topel in varčen dom! Gradite hišo ali celo večji objekt? Razmišljate o prenovi ogrevalnega sistema? Se spopadate s preveliko količino informacij in ste zbegani ob poplavi ponudnikov ogrevalnih in prezračevalnih sistemov? V trgovini Slada vam bodo pomagali poiskati odgovore. Na voljo so vam strokovnjaki, ki vam bodo brezplačno svetovali in odgovorili na vprašanja. Skupaj boste proučili obstoječe stanje, prisluhnili bodo vašim željam in v skladu z vašimi pričakovanji svetovali najbolj ustrezno rešitev ogrevanja za vaš dom. Dogovorite se za sestanek v Trgovini Slada, d. o. o., Plinarni-ška ulica 4a, Celje, elektronski naslov info@slada.si, telefonska številka: 03/490-47-70 ali obiščite spletno stran www. slada.si. Strokovnjaki za varčne sistemske rešitve Trgovina Slada, članica skupine Veto, je z več kot 20-letnimi izkušnjami na področju ogrevalne tehnike, prezračevanja in vodovoda zanesljiv partner, ki nudi strokovne, varčne in celovite rešitve za vaš dom. Zastopstvo vodilnih, kakovostnih in uveljavljenih evropskih ter domačih proizvajalcev zagotavlja strankam široko ponudbo kakovostnih izdelkov na enem mestu. Zaposluje ekipo izobraženih strokovnjakov, ki nudijo svetovanje tudi na vašem domu. Stabilnost, zanesljivost in dolgo življenjsko dobo svojih prodajanih izdelkov lahko zagotavljajo le s pomočjo pooblaščenih serviserjev po celotni Sloveniji. Serviserji so strokovno izobraženi in usposobljeni za upravljanje s sistemi. Večina izdelkov ima dveletno garancijo, ki jo kupci lahko uveljavljajo s potrjenim garancijskim listom pooblaščenega serviserja, ki je napravo tudi zagnal. V Sladi se zavedajo, kako pomembno je, da je kupec zadovoljen, saj le tako lahko ostane zvest blagovni znamki. Trudijo se, da mu ponudijo celotno podporo, od svetovanja, dobave, montaže do vzdrževanja sistemov. V njihovi ponudbi lahko tudi najdete nštalacijski material, plinske kondenzacij- ske kotle, kotle na lesno bioma-so (sekance, pelete in polena), hišno kanalizacijo, gorilnike, filtre in naprave za mehčanje vode ter ostali drobni material. Prav tako je strankam na voljo popolnoma prenovljen salon kopalnic, kjer vam bodo z veseljem svetovali in pomagali izbrati novo kopalnico. Toplotne črpalke Eden njihovih prodajnih programov so tudi toplotne črpalke. Ogrevanje s toplotno črpalko ne pomeni nič drugega kot izkoriščanje brezplačne energije iz narave: zraka, zemlje * OKLED • • л • Ko svetloba spregovori. in vode. Uporaba toplotne črpalke za ogrevanje predstavlja velike prihranke pri stroških ogrevanja, uporabo obnovljivih in brezplačnih virov energije, varovanje okolja, preprosto in varno uporabo (brez vonja, umazanije, prahu in ognja) in varno prihodnost. Nudijo vam tudi široko paleto izvedb vrhunskih toplotnih črpalk, ki omogočajo ogrevanje in hlajenje prostorov in/ali priprave tople sanitarne vode. Namenjene so za novogradnje kot za prenove ogrevalnih sistemov tako stanovanjskih hiš kot večjih objektov. VSE VRSTE SVETIL ZA DOM GOSTINSKE LOKALE IM POSLOVNE PROSTORE. Nemški proizvajalec Stiebel Eltron je že od 1924 sinonim za inovativne rešitve in že več kot 35 let specialist za toplotne črpalke, ki jih izdeluje v eni največjih in najsodobnejših evropskih tovarn. Proizvaja sisteme najvišje kakovosti, ki jih ponuja na zahtevnemu trgu. Francoski proizvajalec De Dietrich, ustanovljen davnega leta 1684, temelji na vrednotah kakovosti, zanesljivosti in trajnosti. Njegove ogrevalne naprave so v samem vrhu na področju inovacij in nudijo optimalno kakovost in dolgo življenjsko dobo. TEL.: 041693394 PRODAlfl Ш SERI/IS ТМКТ0Ш1/ 070 750 750 www.okled.si Razstavni salon OK LED Mariborska 86, 3000 Celje Asfalt Kovač d.o.o., PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI ASFALTK +386 3 7491 031 +386 3 7491 03S ASFALT.KOVACl9SIOL.NET 4. o C Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Telefonska številka: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Vso to pomladno brstenje, vonj tople prsti, ki jo je ogrelo sonce in zelena preproga vse naokoli me spominjajo nate. Še vedno te iščejo moje oči, še vedno srce nazaj te želi. V SPOMIN IVANU PILIHU s Trnoveljske ceste 75, Trnovlje pri Celju (28. 8. 1925 - 3. 4. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo v srcu. Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji. 750 Ni te več na njivi, ne na vrtu ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin na tebe bo vedno ostal. ZAHVALA Za vedno je odšel od nas dragi mož, ate, stari ate, brat in stric FRANC KRAŠEK iz Zgornje Rečice pri Laškem (15. 9. 1933 - 27. 3. 2016) Želimo se zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ob boleči izgubi čutili z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, sveče, cvetje, denarno pomoč in svete maše. Posebna zahvala je namenjena vsem rudarjem za častno stražo in spremstvo na njegovi zadnji poti, Komunali Laško za organizacijo pogreba, gospodu župniku Stanku Domanjku za lepo opravljen obred, praporščakom, pevcem Idila, godbi na pihala Laško, gospodu Piklu za poslovilne besede, gospodu Petru za molitev, gospodu Ediju za zvonjenje, kolektivu Emo Orodjarna Celje, kolektivu Črešnovar-Juteršek iz Rečice in nekdanjim sodelavkam Parona Laško. Iz srca se zahvaljujemo družinam Zorko, Komočar, Krašek-Rojc in sosedu Tinetu za izjemno pomoč v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala prav vsakemu, ki se je 30. marca prišel še zadnjič poslovit od njega, in hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga boste za vedno ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Micika, sin Franci z Mojco, hči Ivica z družino in ostalo sorodstvo L 77 Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran. (Malčka Tamše) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata MIRANA ZUPANCA iz Dola pri Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Danica, hči Iris z družino, ate in mama, sestra Zinka in brat Sandi z družinama L 76 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 7. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. HYMN FOR THE WEEKEND -COLDPLAY&BEYONCE (4) 2. 7 YEARS - LUKAS GRAHAM (5) 3. NO - MEGHAN TRAINOR (4) 4. FAST CAR - JONAS BLUE FT. DAKOTA (3) 5. WORK FROM HOME - FIFTH HARMONY (1) 6. WOLF - TUNGEVAAG & RAABAN (2) 7. LUSH LIFE - ZARA LARSSON (3) 8. LAY YOU DOWN EASY - MAGIC! FEAT. SEAN PAUL (1) 9. COME - JAIN (2) 10. ALL MY FRIENDS -SNAKEHIPS FT. TINASHE & CHANCE THE RAPPER (6) DOMAČA LESTVICA 1. ČRNO BEL - RAIVEN (3) 2. BLUE AND RED - MANUELLA (4) 3. ZLATI ČASI - BALLADERO (4) 4. GREVA NAPREJ - RUDI BUČAR (2) 5. ČAS JE ZDAJ - ANJA KOTAR (5) 6. JST BI TE MEL - CLEMENS (5) 7. ZAČARAJ ME - KING FOO (3) 8. TJA DO SRCA - I.C.E. (1) 9. A NE ŠTEKAŠ - ANAY (3) 10. VEŠ - STATIC (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: MISERY - GWEN STEFANI HANDCLAP - FITZ AND THE TANTRUMS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DO KOSTI - TABU INTERNET GIRL - NIPKE Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Tapravi faloti: Življenje je dar 2. Poskočni muzikanti: Čao adijo 3. Ans. Saša Avsenika: Planica, Planica 4. Narcis: Ljubezen je roža 5. Brloga: Na mnoga leta voščimo 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 8. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 9. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 10. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Tone Goršič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 11. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Tone Goršič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 12. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 13. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) KINO Spored od 7. 4. do 13. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. (Ne)profesionalec - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 20.10 nedelja: 20.45 Bacek Jon film - animirani, komedija nedelja: 13.40 Batman proti Supermanu: Zora pravice - akcijski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 21.00 petek, sobota: 18.00, 21.00, 22.15 nedelja: 13.40, 18.00, 21.00 Batman proti Supermanu: Zora pravice - akcijski, fantazijski, 3D četrtek: 17.00, 20.15 petek: nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 20.00 sobota: 14.00, 17.00, 20.00 Dedek uide z vajeti - komedija od četrtka do srede: 18.45, 20.50 Don Kihot - baletna predstava nedelja: 17.00 Hitri in drzni 7 - akcijski, kriminalni četrtek, ponedeljek: 18.20 petek, nedelja, sreda: 21.10 sobota, torek: 15.30 Kung Fu Panda 3 - animirana komična pustolovščina, sinh. četrtek: 15.45, 18.10 petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.10 sobota: 13.30, 18.10 nedelja: 15.00, 18.30 Kung Fu Panda 3 - animirania komična pustolovščina, sinh., 3D petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 14.15, 16.15 London je padel - akcijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.40 petek, sobota: 18.40, 20.40, 22.40 nedelja: 20.40 Minioni - animirani, sinh. 3D sobota: 13.40 Moja obilna grška poroka 2 - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.30, 20.30 petek: 16.30, 18.30, 20.30, 22.25 sobota: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.25 nedelja: 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Simon: Mali bojevnik z velikim srcem - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 16.40 sobota: 14.40, 15.40, 16.40 nedelja: 14.40, 16.40 Spectre - akcijski, triler četrtek, nedelja, sreda: 15.30 petek, torek: 18.20 sobota, ponedeljek: 21.10 Vojna zvezd: Sila se prebuja -fantazijski, pustolovski četrtek, torek: 21.10 petek, ponedeljek: 15.30 sobota, nedelja, sreda: 18.20 Zootropolis - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.10, 16.20 Šefica - komedija četrtek: 16.00, 17.45, 20.00 petek: 16.00, 18.15, 20.15, 22.00 sobota: 13.50, 16.00, 18.15, 20.15, 22.00 nedelja: 13.50, 16.00, 18.15, 20.15 ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.15, 20.15 IIICirO|M»l ČETRTEK 18.00 Animateka po Animate- ki - ciklus animiranega filma za odrasle (vstop prost) 19.15 Gospod sodnik - komična drama PETEK 18.00 Gospod sodnik - komična drama 20.00 Kamenje v mojih žepih - animirana komedija OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV МШ7. in 14.APRILOM ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 7. april, Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo ? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman PONEDELJEK, 1ЖП l ZA TRETJE ŽIVLJENJI 11. april, OBDOBJE! ob 17. 30 Pet celin filozofijo? ČETRTEK, IČNjlMCA PRI MIŠKU KNJIZKU 14.april, Tipanka?Kaj jeto^^^^^ ^^ ob 10. uri Predstavitev slikanic za slepe in slabovidne otroke SOBOTA 18.00 Fantomski deček - animirana drama 20.00 Gospod sodnik - komična drama NEDELJA 18.00 Gospod sodnik - komična drama 20.00 Dobri državljan - dokumentarni SREDA 19.00 Dobri državljan - dokumentarni KINO VELENJE PETEK 18.00 Kung Fu Panda 3 - animirana akcijska pustolovščina, sinh. 18.30 Mustang - drama 20.00 Moja obilna grška poroka 2 - komedija 20.30 Fantomski deček -animirana fantazija 21.45 Dobri državljan -dokumentarna zgodovinska biografija SOBOTA 18.00 Fantomski deček - animirana fantazija 18.30 Dobri državljan -dokumentarna zgodovinska biografija 19.45 Moja obilna grška poroka 2 - komedija 20.30 Mustang - drama NEDELJA 16.00 Kung Fu Panda 3 - animirana akcijska pustolovščina, sinh., 3D 17.00 Fantomski deček - animirana fantazija 18.00 Moja obilna grška poroka 2 - komedija 19.00 Dobri državljan - dokumentarna zgodovinska biografija 20.00 Brooklyn - romantična drama PONEDELJEK 17.30 Dansko dekle - biografska drama 20.00 Zaklad - komedija Kulturne prireditve ČETRTEK, 7. 4. 9.00 Celjski dom 11.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Nika Krašovec Šepič odprtje razstave slik 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? predava: mag. Tatjana Rozman 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Območno srečanje otroških pevskih zborov 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Naj odnesem domov otroška predstava v izvedbi dijakov Šolskega centra Celje 18.00 Schwentnerjeva hiša Vransko Izrazi in obrazi odprtje razstave likovnih del Milene Šimunič 18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder območna revija plesnih skupin, ki delujejo v Šaleški dolini 19.00 Savinov likovni salon Žalec Dialog odprtje razstave; Ema Kugler (video) in Vera Stankovič (kiparska kompozicija) 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Od Radane vasi do Ponikve predstavitev knjige avtorja mag. Franca Kovača 19.00 Glasbena šola Velenje Večer 2. U razstava umetniških del in koncert dijakov velenjske umetniške gimnazije 19.30 SLG Celje Harold Pinter: Varovano območje abonma Četrtek večerni in izven 20.30 Max klub Velenje_ Zasedba People like you džez festival Gledališke vizije regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Vse je v knjigah in vse knjige so v knjižnici pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig PETEK, 8. 4. 13.30 in 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Revija pihalnih orkestrov glasbenih šol Slovenije 18.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Skozi abstraktne koprene odprtje razstave likovnih del Albine Kragelj XX NAPOVEDNIK 23 19.00 Celjska kulturnica Smeškovi petkovi večeri za odrasle pogovor z Živkom Beškovnikom 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje_ Majk Mulaček in Jana Mihelj: Male plastike odprtje razstave 19.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Slovenska polka in valček 2016 finale 21. festivala 19.30 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Perspektiva rizka odprtje likovne razstave mladih celjskih ustvarjalcev 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pomladni Trianglov večer dvoboj vokalnih skupin Oktet 9 in Šaleški študentski oktet 20.00 Špital za prjatle Celje Gvido za prjatle koncert učencev solo petja 20.00 Medgen borza na Rečici ob Savinji El camino de Compostela potopisno predavanje Ermina Oblaka 20.00 Galerija eMCe plac Velenje Vse moje hibe odprtje razstave Anžeta Kovača 20.30 Galerija AQ Celje_ Pogreb, dež in pacient odprtje večmedijske postavitve Manje Vadla 21.00 Plesni forum Celje Marko Ramljak band predstavitev albuma Mindest; pomladna eksplozija glasbe 21.00 Barago bar Terme Olimia Podčetrtek Koncert ob citrah z Matejo in Jasmino SOBOTA, 9. 4. 10.00 in 15.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Revija pihalnih orkestrov glasbenih šol Slovenije 10.00 in 17.00 SLG Celje_ Oliver Swift: Guliverjeva potovanja Drama SNG Maribor, abonmajček 18.00 Kulturni dom Vojnik Mešani komorni pevski zbor Društva upokojencev Vojnik letni koncert 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tanja Zajc Zupan, Teja Saksida in Klapa Gallus slovensko-dalmatinski večer 21.00 eMCe plac Velenje_ Tribute to Lemmy koncert NEDELJA, 10. 4. 15.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Godba Orlica z gosti letni koncert 16.00 in 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 2016 območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pihalni orkester Šentjur pomladni koncert 18.00 Telovadnica Osnovna šola Vojnik KUD France Prešern se predstavi 18.00 Dom kulture Velenje Miško frajer, Janko Hajer monodrama, igra: Karl Čretnik 19.00 Cerkev sv. Jožef Celje Zbor in orkester George Watson's college, Edinburg, Škotska koncert iz ciklusa Glasba na hribu PONEDELJEK, 11. 4. 11.00 Dom kulture Velenje Žaba Greta družinski muzikal 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Malezija potopisno predavanje Braneta Ternovška TOREK, 12. 4. 16.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tudi mali Savinjčani berejo zaključna prireditev 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Vrtec Tončke Čečeve skozi 70 let odprtje razstave 18.00 Knjižnica Kozje Glažute na Kozjanskem predaval bo Jože Rataj 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Trio KlaViS koncert; abonma klasika in izven SREDA, 13. 4. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Predstava o žalostnem klovnu in zaljubljeni princeski nastopajo varovanci Varstveno-delovnega centra Šentjur 16.30 in 19.00 Celjski dom Pesemca območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Moč travniških rastlin gledališka predstava; gostujejo: dijaki in dijakinje Gimnazije Celje - Center 17.00 Mestna knjižnica Velenje Čudežna stopala predstavitev knjige Pajenk in delavnica 18.00 Mestna knjižnica Velenje Srečanje z Brankom Birso pogovor vodi Vinko Mihelak 19.30 Narodni dom Celje Ena po domače pomladanski koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora in orkestra I. gimnazije v Celju 19.30 Glasbena šola Velenje Simfonični orkester Glasbene šole Velenje in Mladinski orkester BlueScope koncert Prireditve ob prazniku Mestne občine Celje ČETRTEK, 7. 4. 13.00 Narodni dom Celje Svetovni dan zdravja 2016 - diabetes strokovni posvet 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Študentski podjetniški bootcamp - meet investo demo day predstavitev poslovnih idej potencialnim investitorjem 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno-zgodovinska zbirka javno vodstvo 19.30 SLG Celje_ Varovano območje spomladanski gledališki trojček Ostale prireditve ČETRTEK, 7. 4. 16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Bralno druženje na valovih časa 17.00 Knjižnica Velenje Odprimo knjige bralna značka za odrasle; klepet o prebranih knjigah 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Prehranjevanje sodobnega človeka: Varovalna prehrana predava: Mojca Vozelj PETEK, 8. 4. 9.00 Ploščad pred I. gimnazijo v Celju Slovenska vojska, policija, poklicna gasilska enota in reševalna služba tradicionalna predstavitev delovanja in opreme 11.00 Krekov trg Celje - mesto v arhivu zunanja panojska razstava 11.00 Mestni park Prostorska inštalacija postavitev začasne konstrukcije oz. inštalacije paviljona na mestu, kjer je bil nekoč in inštalacija na mestu opuščene fontane 13.00 Šolsko igrišče I. gimnazije v Celju Nogometni turnir veteranov 18.00 Narodni dom Celje_ Zgodovina krščanstva na tleh Celjske škofije predstavitev monografije 19.30 SLG Celje_ Michele Riml: Dokler naju seks ne loči spomladanski gledališki trojček SOBOTA, 9. 4. 8.00 Pred sedežem Prostovoljnega gasilskega društva Zagrad-Pečovnik Pohod po vzhodni meji KS pod Gradom 9.00 Pušn šank Pr Tini in Šmartinsko jezero Humanitarni tek, hoja Migaj z mano 9.00 Krekov trg Prireditev ob dnevu zdravja NEDELJA, 10. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi PONEDELJEK, 11. 4. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Pet celin predavanje ob jubileju celjskega fotografa in popotnika Francija Horvata 19.30 Narodni dom Celje Osrednja slovesnost ob prazniku MO Celje s podelitvijo najvišjih priznanj SREDA, 13. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Moč travniških rastlin gledališka predstava 19.19 Knjižnica Velenje Degenerativne spremembe na kosteh predavanje Aleksandre Žuber PETEK, 8. 4. 16.30 JZ Socio Celje_ Skupina za samopomoč pri motnjah hranjenja: Anonimni prekomerni jedci (OA) srečanje SOBOTA, 9. 4. 10.00 Citycenter Celje Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje zaključek akcije NEDELJA, 10. 4. 15.00 Pokrajinski muzej Celje Panjske končnice -poslikava na les brezplačna otroško delavnico bo vodila Barbara Zupanc; primerna za otroke od 6 do 15 let 18.00 Osnovna šola Vojnik KUD France Prešern Vojnik se predstavi PONEDELJEK, 11. 4. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ... 16.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom od 3 leta; pripovedovala bo Maruška Škoda 17.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična urica z ustvarjalnico 17.00 Knjižnica Vojnik Danes nočem videti nikogar več pravljica 17.00 Knjižnica Velenje Ptički otroška ustvarjalna delavnica; delavnico bo vodila Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica v šmarski knjižnici delavnico vodi: Darinka Bizjak TOREK, 12. 4. 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta - Čuvaji zdravja ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku namenjena otrokom od 5. leta; pripovedoval bo Frenk Špiler 18.00 Likovni salon Celje Japonski vrtovi predava: mag. Alenka Polutnik radio celie novi tednik 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ravni in smeri našega življenja predava: nadškof prof. dr. Anton Stres SREDA, 13. 4. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branja bralni klub za odrasle; pogovor bosta vodili: Andreja Kac in Brina Zabukovnik Jerič 11.00 Celjski dom_ Moške ali ženske težave v starejšem življenjskem obdobju predava Andreja Kodrič 20.00 Kavarnica in užitkarna Beli vol Celje Večer argentinskega tanga: Milonga za vse ljubitelje plesa Dobrodelne prireditve SOBOTA, 9. 4. 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Humanitarno-medicinska odprava Madagaskar 2016 dobrodelni koncert; vsa sredstva bodo namenjena za odpravo Razstave Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev v okviru Roševih dnevov; do 16. 4.; razstava ob 110-letnici javnega knjižničarstva v Celju, 70-letnici Študijske knjižnice in 40-letnici domoznanskega oddelka; do 24. 5. Likovni salon Celje: samostojna razstava dueta Small But Dangerous, do 30. 4. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava iz stalne zbirke CSU, s poudarkom na novih pridobitvah; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje: razstava Arma Christi ali vsak svoj križ nosi avtorice Barbare Trnovec; do 5. 5. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: devetdeseta 19901999; do preklica Otroški muzej Hermanov brlog Celje: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 4. 4.; razstava Vrtec Tončke Čečeve skozi 70 let; do 24. 4. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Žrtev in zmagoslavje slikarja Zorana Josića, do 30. 4. Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 30. 4. Medobčinska splošna knjižnica Žalec: fotografska razstava MNZC Mesto pod škornjem: Okupirano Celje (1941-1945) na fotografijah Josipa Pelikana, do 29. 4. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI V pravem ritmu in harmoniji do sanj Med mladimi virtuozi v družbi simfonikov RTV tudi Katarina Leskovar in Krištof Hrastnik Koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 31. maja letos v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo prepleten še z več napetega pričakovanja in osvežen z več mladostne energije. Ubrani zasedbi se bo namreč pridružilo pet odličnih mladih glasbenikov, ki so se na avdiciji projekta Za njimi stojimo najbolje odrezali. Med petimi mladimi virtuozi smo še posebej ponosni na Katarino Leskovar iz Slovenskih Konjic in Kri-štova Hrastnika iz Laškega. Projekt Za njimi stojimo so zasnovali Simfonični orkester RTV Slovenija, AS Fundacija in Cankarjev dom. Konec februarja so v prostorih Radia Slovenija izvedli avdicijo, na kateri so med 34 prijavljenimi mladimi glasbeniki izbrali pet najboljših. Konec maja bodo imeli priložnost v bolj izpostavljenih vlogah nastopiti z enim najbolj prestižnih orkestrov pri nas. »Zelo sem vesela, da sem bila izbrana med pet finalistov. To je enkratna priložnost, da v krogu profesionalnih glasbenikov pridobim pomembne izkušnje igranja v simfoničnem orkestru,« je bila navdušena Katarina Leskovar. Vi- Tolkalist Krištof Hrastnik iz Laškega olončelo je začela igrati pri petih letih v glasbeni šoli v Slovenskih Konjicah pri profesorju Božu Šuliću. Na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet je maturi-rala z odliko, izobraževala se je v Zagrebu, trenutno je študentka na univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Dodatno se je izpopolnjevala še na številnih mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih z vsega sveta. Talent in predano delo sta se odrazila v številnih nagradah z domačih in s tujih tekmovanj. Na tokratnem koncertu se bo tudi Katarina predstavila kot solistka in kot vodja svoje sekcije instrumentov. »Še posebej mi je všeč, da Simfonični orkester RTV Slovenija z AS Fundacijo na takšen način podpira mlade, saj si tudi sama v nekoč želim muzicira-ti v dobrem simfoničnem orkestru.« Uspešno opravljena avdicija in koncert sta na tej poti zelo pomembna mejnika. Nekatere njene koncerte sta posnela Radio Slovenija in ORF Steiermark. Med drugim je tudi štipendistka organizacije Yehudi Menuhin Live Music Now. »Poleg igranja v orkestru si želim čim več koncertirati, pomemben del mojega življenja pa vsekakor predstavlja tudi komorno mu-ziciranje,« še dodaja Katarina. Iz tujine na osrednji slovenski oder Krištof Hrastnik je član znane glasbene družine v Laškem. Pri šestih letih ga je pod svoje okrilje vzel profesor tolkal v domači glasbeni šoli Dejan Tabor. Kasneje je začel igrati še saksofon in z obema glasbiloma uspešno končal nižjo glasbeno šolo. Srednjo glasbeno šolo je Krištof obiskoval vzporedno s l. gimnazijo v Celju. Po maturi je študij tolkal vpisal na univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Kljub številnim odrskim nastopom je ljubljanski koncert tudi zanj izjemna priložnost in ena pomembnejših ter najbolj pozitivnih izkušenj. »Ideja projekta je zelo zanimiva, ker mladim glasbenikom daje možnost spoznavanja in celo skupnega muziciranja v profesionalnem orkestru. Tretji program Radia Slovenija - program Ars bo zaključni koncert neposredno prenašal, pred tem pa bodo izbrani glasbeniki prav tako na programu Ars predstavljeni tudi v nizu oddaj z naslovom Nove glasbene generacije. Po koncertu bo na Televiziji Slovenija tudi oddaja, ki nastaja v uredništvu za resno glasbo in balet. Katarina Leskovar, čelistka iz Slovenskih Konjic Kot študent klasične glasbe si želim redno igrati v takem orkestru,« je svoje sanje ube-sedil mlad tolkalist, ki se je izkazal na številnih regijskih, nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih. Doslej je igral že z velikimi orkestri, kot so korejski nacionalni in dunajski mladinski orkester, dunajska akademska filharmonija, du- najski simfoniki in še mnogi drugi. Tako solistično kot komorno se je na odrih v tujini, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, Švedskem, v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Švici, doslej že dokazala tudi Katarina. Obema pa ljubljanski koncert predstavlja velik izziv, ki se ga izjemno veselita. StO, foto: osebni arhiv FOTO TEDNA Dobra obutev je pomembna. Foto: GrupA II урчђл K Tednikove »zaodbe St. 14 / Leto 71 / Celje, 7. april 2016 V _ ■ v "V Žiga žaga, poje zaga str. 45 Aygo na obisku pri JoZetu Da bo paradiZnik zdrav in Bober - ekološki inZenir Galiču str. 39 krepak str. 42 str. 43 26 INTERVJU Velenjčan Miran Rauter, letnik 1972, je bil v mladosti profesionalni smučar. Leta 1994 je nastopil na olimpijskih igrah v Lillehammerju. Kot pravi, mu je smučanje dalo vztrajnost in ga naučilo, kako se pobrati po porazu. Oče do Hrvaške, sin do Saudove Arabije GZS je letos za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke nagradila tudi direktorja in lastnika celjskega podjetja Hermi Mirana Rauterja »Dodana vrednost so tudi naši mladi kadri. Letos bomo zaposlili dva naša štipendista, ki bosta končala srednjo šolo in se bosta najverjetneje nato ob delu še naprej izobraževala. To je tisto, kar podpiramo in kar si želimo tudi v prihodnje.« Jabolko ne pade daleč od drevesa, bi lahko rekli za Mirana Rauterja, ki je pred štirinajstimi leti od očeta Hermana prevzel družinsko podjetje Hermi. Takrat se je namreč marsikdo spraševal, kako se bo bivši poklicni smučar znašel v podjetniških vodah, a mu je uspelo. Danes je Hermi, ki se ukvarja z zaščito pred strelami, v Sloveniji največje podjetje v svoji panogi, vedno bolj uspešno je tudi v tujini. »Brez odličnih temeljev, ki jih je ustvaril oče, nam zagotovo ne bi uspelo,« je prepričan Miran Rauter. Podjetje Hermi je začelo delovati že leta 1985. »Oče je takrat začel iz nič. Čeprav je imel dobro službo v enem od velenjskih podjetij, kjer je bil vodja inštalacij, mu nemirni duh ni dal miru in čeprav ni bil več najmlajši, se je odločil za samostojno pot. Mislil je, da bo delal na področju elektroinštalacij, a so se stvari obrnile drugače. Ugotovil je, da bo več dela v zaščiti pred strelami. Najprej je v glavnem saniral cerkve, tam je pač bil denar. Kar dvesto se jih je nabralo na njegovem seznamu,« o začetkih podjetja pripoveduje Miran Rauter. In s ponosom nadaljuje, kako se je oče še pri šestdesetih povzpel na vrh ene od cerkva. Najbrž je hotel sodelavcem pokazati, da še vedno zmore, pravi. Ali oče še vedno bdi nad podjetjem? Vas poskuša usmerjati ali se drugače »mešati« v poslovanje? Nikakor ne, čeprav moram priznati, da je še vedno siva eminenca podjetja. Zaposleni ga zelo spoštujejo, veliko dajo na njegovo besedo. Seveda ga zanima, kako je s podjetjem, ves čas me sprašuje, ali imamo denar za plače in dobavitelje in ali so bilance v redu. Včasih kaj pokritizira, zna pa tudi pohvaliti. Hermija ste prevzeli leta 2002, kakšno je bilo takrat podjetje? Ko mi je oče prepustil podjetje, je bilo desetkrat manjše. Zaposlenih nas je bilo le šest, danes nas je v Sloveniji 40, v hčerinskih podjetjih dela 15 ljudi. Vendar nam je oče zapustil dober temelj. Delal je sicer bolj obrtniško, a je imel dobro podjetniško idejo. Bil je inovator, razvil je kar nekaj izdelkov in jih patentiral. To je bila dobra osnova in še boljša konkurenčna prednost. Razvijanje novih izdelkov in nadgrajevanje obstoječih predstavljata naš cilj tudi danes. Največji preskok smo naredili, ko smo se začeli bolj intenzivno ukvarjati z izvozom. V Sloveniji lahko prodaš le manjši del proizvodnje, treba je iti na tuje trge. Ste sploh želeli delati v očetovem podjetju? Res nikoli nisem mislil, da bom delal v Hermiju. Ko si mlad, razmišljaš o čisto drugih zadevah. Bil sem poklicni smučar, središče mojega življenja je bilo smučanje. Ko sem končal smučarsko kariero, sem najprej INTERVJU 27 končal fakulteto za šport, nato sem diplomiral še iz ekonomije. Očetu sem pomagal med počitnicami in si tako služil žepnino, vendar o tem, da bi se zaposlil v družinskem podjetju, res nisem razmišljal. Usodno je bilo potovanje na enega od sejmov v Hanover. Čas na vlaku sva izkoristila za temeljit pogovor in oče me je prepričal, da bi bila zaposlitev v podjetju prava stvar zame. Prva tri leta sem delal vse, bil sem v proizvodnji in montaži, tudi plačilo je bilo temu primer- no. Naučil sem se zelo veliko, zato mi je danes lažje voditi podjetje, tudi odločitve so lažje. Ponavadi smučarji, ko končajo kariero, odprejo trgovino ali gostilno ali gredo med trenerje. Vi pa ste zagrizli v kislo jabolko podjetništva. Tudi sam sem razmišljal o karieri trenerja, a sem kmalu ugotovil, da to ne bo zame. Danes sem vesel, da me je oče uspel prepričati, naj raje pridem v podjetje. Odločitve nikoli nisem obžaloval. Vsak dan grem z velikim veseljem v službo. Pri nas se namreč vedno dogaja kaj novega, poleg tega imam odlične sodelavce. Katere so prednosti podjetja pred konkurenco? Je to celovita ponudba? Zagotovo. Trenutno imamo štiri proizvodne programe, poleg strelovodnega še tako imenovano prenapetostno zaščito, izdelujemo tudi kabelske police in konstrukcije za sončne elektrarne. Ta zadnji program sicer v Sloveniji ni več tako aktualen, kot je bil pred leti, je pa vedno bolj v državah, kjer smo prisotni. S tako širokim naborom izdelkov vsekakor lažje konkuriramo na trgu. Naj povem samo en primer. Pred leti, ko smo začeli osvajati romunski trg, smo bili tik pred tem, da bi podpisali pogodbo za večji posel, ki bi nam dal dober veter v jadra. A smo ga izgubili, ker so naši konkurenti lahko ponudili tri programe več kot mi. Poleg več izdelkov sta naša konkurenčna prednost tudi znanje in nenehno prizadevanje, da trgu ponudimo čim več novosti. V Sloveniji ste največji s ponudbo zaščite pred udari strele, že več kot desetletje ste prisotni tudi na trgih bivše Jugoslavije in še v nekaterih drugih državah. Koliko prihodkov že ustvarite z izvozom? Na domačem trgu smo v svoji panogi res vodilni, a ne samo zaradi dobrih inovativnih izdelkov, ampak ker se ves čas trudimo proizvajati tisto, kar naši kupci potrebujejo. Slovenija bo za nas še naprej zelo pomemben »Vsak dan ob osmih imamo v podjetju pet minut za kavo. To je ostalo še iz časov, ko smo bili še manjši kolektiv. Pogovorimo se o novostih in dnevnih obveznostih, poleg tega je >kofetkanje< odlično tudi za neformalno druženje zaposlenih.« trg, a se moramo širiti. Letos bomo z izvozom ustvarili že več kot polovico prihodkov. Poleg območja bivše Jugoslavije, kjer imamo v večini držav lastna podjetja, v zadnjih letih intenzivno delamo na Madžarskem in v Avstriji, že nekaj časa smo, prav tako z lastnim podjetjem, prisotni v Romuniji, prodor nam je uspel tudi v Saudovo Arabijo. Na vseh teh trgih v naslednjih letih pričakujemo še večje korake naprej. Lahko bi šli še v katero drugo državo, a se zavedamo, da imamo kot manjše podjetje tudi določene omejitve. Vsako prodiranje na tuje je povezano z velikimi stroški in tveganji. Poleg tega se držimo načela, da se vse ne more zgoditi čez noč. Če dela podjetje počasi, a vztrajno, mu to na dolgi rok zagotovo prinese uspeh in stabilno rast. Je Hermi šel čez mejo že v času, ko ga je vodil vaš oče, ali ste bili vi tisti, ki ste začeli osvajati tuje trge? V času očetovega vodenja smo pridobili nekaj kupcev na Hrvaškem, v glavnem pa sem jaz tisti, ki sem se začel intenzivno ukvarjati z izvozom. Še danes prve korake na tujih trgih naredim jaz. Spomnim se, kako sem kmalu po končani vojni na Balkanu odšel z avtom na nek sejem v Mostar, kar je bilo takrat nepredstavljivo. Še boljši primer je Romunija, ki sem jo »osvajal« kar tri leta. S takratnim slovenskim ekonomskim atašejem v tej državi sva se večkrat na leto od ponedeljka do petka vozila z enega na drugi sestanek, delala sva od jutra do večera. Slovenija je žal v Romuniji še vedno neprepoznavna, še pred nekaj leti so tam o nas vedeli le to, da smo člani Evropske unije. Da so naši izdelki kakovostni in nadstandardni, ni vedel nihče. Napor se je izplačal, Hermi ima danes v tej državi, ki ima velike razvojne potenciale, svoje podjetje. »Treba je biti nenehno na preži in nenehno vlagati v razvoj. Podjetje Hermi ima v svojih štirih programih že približno tisoč izdelkov.« Vaše podjetje ves čas raste, povečuje prihodke in število zaposlenih, tudi dodana vrednost na zaposlenega je nad povprečjem. Kako vam vse to uspeva? Če bi delali samo tisto, kar potrebuje trg, bi bili morda uspešni na kratek rok, saj bi se vedno našel nekdo, ki bi določen izdelek ponudil po nižji ceni. Zato nenehno vlagamo v razvoj novih izdelkov. Sicer pa so za našo rast najbolj zaslužni zaposleni. Ne oče prej in ne jaz zdaj sama ne bi mogla ničesar narediti. Pomembni so torej pravi sodelavci, ki so v podjetje prinesli znanje in so se poistovetili z našo zgodbo, jo dopolnjevali in nadgrajevali. Pravi kader je najbrž težko najti, glede na to, da šolski sistem pri nas še vedno »proizvede« več družboslovcev kot tehničnih strokovnjakov? To je res velik problem. Vsako leto razpišemo vsaj eno štipendijo za strojno stroko, bodisi za obdelovalca kovin, orodjarja ali strojnega tehnika. Potrebujemo torej ljudi s srednješolsko izobrazbo, a nam mnogi naši štipendisti po končanem šolanju rečejo, da bi radi šli na fakulteto. Saj jih podpiram, ampak če je tako, da želijo vsi biti inženirji, potem nekaj v tej državi ne »štima«. Za vse ni dela. Mi rabimo strokovnjake, ki znajo nekaj narediti, ne pa takšne, ki bodo sedeli v pisarni in risali. Redki so tisti, ki ugotovijo, da bodo z delom dobili izkušnje in da se lahko izobražujejo tudi ob delu. Vaše podjetje je s protipožarno zaščito opremilo že veliko objektov, kateri projekt je bil doslej največji? Težko odgovorim na to vprašanje. Če bi vprašal našega tehničnega vodjo, bi dejal, da tisti, ki je bil tehnično tudi najbolj zahteven. Takšnih pa je bilo kar nekaj. V Sloveniji so na primer to bili projekti v bioplinarnah, kjer imajo eksplozijske cone, velik izziv sta bili tudi zaščiti objektov v podjetjih Lek in Krka. Eden od zahtevnih projektov je bilo tudi reševanje strelovodne zaščite farmacevtske tovarne v Južnoafriški republiki, kjer smo ponudili znanje in material. Med velike projekte sodijo tudi odlagališča odpadkov v Sloveniji in tujini ter tudi sončne elektrarne v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Čeprav ste srednje veliko podjetje, imate najbrž več težav kot veliki. Kako ocenjujete odnos države do takšnih podjetij, kot je vaše? V našem podjetju smo se vedno naslanjali le nase. Za trge, ki smo jih osvajali, smo poskušali dobiti kakšno pomoč naših predstavništev v teh državah, vsaj kakšne osnovne informacije, vendar smo z izjemo Romunije povsod naleteli na gluha ušesa. Sicer pa mišljenje, da mora država ne vem kaj narediti, ni pravo. Podjetje mora samo pridobiti posel in izpeljati projekte. A je tudi res, da če nam država že ne pomaga, naj nas vsaj ne ovira. Marsikaj bi na primer lahko naredila na področju politike zaposlovanja in prispevkov ter davkov za zaposlene. Ker imamo podjetja tudi v tujini, vemo, kako velike so razlike pri stroških na zaposlenega. Plače so povsod bolj ali manj enake, so pa velike razlike v tem, koliko so te plače obremenjene z dajatvami. Žalostno je tudi, da Slovenija danes manj podpira naložbe v proizvodnjo. Čez mejo je trenutno to povsem drugače. Naše podjetje, ki ima že vse zmogljivosti polne do zadnjega kotička, se trenutno pripravlja na širitev. V Celju, kjer imamo še nekaj zemljišča, bomo gradili nov proizvodni objekt. Pričakujemo, da bomo v naslednjih mesecih pridobili gradbeno dovoljenje, hala naj bi stala že prihodnje leto. Nov objekt ne bo pomenil le širitve obstoječe proizvodnje, ampak tudi nove izdelke in nova delovna mesta. Ker vedno gledamo nekaj korakov naprej, se sprašujemo, kaj bomo naredili takrat, ko bo tudi nov objekt poln. Delamo vse, da bi ostali v Celju. JANJA INTIHAR, foto: GrupA »Lahko je posnemati izdelek nekoga drugega in ga prodajati za nižjo ceno, težje je narediti nekaj, kar je drugačno in boljše od tistega, kar ježe na trgu. Vendar pri nas nenehno razvijamo nove izdelke, saj je to naša velika konkurenčna prednost.« Se boste selili v tujino? »Ne vem. Je pa res, da so v tujini, če gledamo le na stroške, pogoji za naložbe in tudi za proizvodnjo veliko bolj ugodni. Delamo vse, da bi ostali doma, zato močno upam, da se bo odnos države do takšnih podjetij, kot je naše, ki se nenehno razvija in raste, čim prej spremenil.« ** »Precej okoljskih problemov rešenih, še veliko dela nas čaka« Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, ob občinskem prazniku Celjski župan Bojan Šrot na Glavnem trgu Število prebivalcev: 48.901 Število rojstev: 1.914 Število neprofitnih stanovanj v MOC: 1.832 Število iskalcev neprofitnega stanovanja v MOC: 429 (Vir: MOC, UE Celje, Nepremičnine Celje) Bližnji praznik Mestne občine Celje (MOC) je ponovno priložnost za bolj celovito oceno dogajanja in stanja v občini, za pregled doseženega v minulem obdobju in za pogled v prihodnost. Tudi ob letošnjem občinskem prazniku smo se o tem pogovarjali z županom Bojanom Šrotom. Kaj vidite kot ključno prednost Mestne občine Celje v primerjavi z drugimi občinami? Običajno se primerjamo z mestnimi občinami, kot so Kranj, Koper, Novo mesto. Celje ima dobro prometno lego, zelo bogato zgodovino, tudi dokaj zdravo industrijo, ki je te krizne čase kar dobro preživela. Na drugi strani je tudi res, da imamo svoje specifične probleme, ki jih v skladu z možnostmi dokaj dobro rešujemo. Kakšne naložbene priložnosti za domače in tuje investitorje lahko ponudi celjska občina? Potencialnim investitorjem v MOC ponujamo dober javni servis in ugodno ceno stavbnih zemljišč, ki so komunalno opremljena, na dobrih lokacijah, s prometno, informacijsko in tudi vso ostalo infrastrukturo. Naš adut je tudi kakovosten kader, naši občani so namreč dobro izobraženi. Menim, da je to ključno, ker to predvsem manjše domače investitorje pripelje v takšno okolje. Pri tujih investitorjih pomembno soodloča tudi država, ki lahko ponudi takšne in drugačne ugodnosti. Kaj je največji turistični adut Celja? Kaj svojim gostom pokažete, ko jih popeljete po mestu in občini? Največji turistični adut Celja je zagotovo njegova zgodovina, zgodbe in stavbe, ki pričajo o bogati preteklosti mesta. Vsem gostom seveda v pokrajinskem muzeju pokažemo Mesto pod mestom kot del mestne zgodovine iz rimskih časov in Stari grad, največjo grajsko utrdbo na Slovenskem z bogato vsebino in nenazadnje s čudovitim razgledom ne samo na Celje, marveč na celotno Spodnjo Savinjsko dolino. Ko se sprehajate po celjskih ulicah, kaj vas najbolj moti? Najbolj me motijo še vedno dokaj številni prazni poslovni prostori in nekatere neurejene fasade zgradb. Moram povedati, da je 99 odstotkov praznih poslovnih prostorov v zasebni lasti oziroma lasti različnih gospodarskih družb. Ne gre za občinske poslovne prostore. Me pa kot občana oziroma državljana čudi, da so lastniki tako »pišmeuhovski«, da jim je pravzaprav vseeno, da je poslovni prostor prazen. Vem, da so nekatere težave pri poslovnih prostorih povezane s stečaji gospodarskih družb, ti postopki pa so vse predolgi. Če pogledamo nekdanjo restavracijo Majolka, je že pet ali več let zaprta in podobno je z nekaterimi drugimi lokali. Kako vidite svoje meščane? Mislim, da je večina prebivalcev Celja zadovoljna z javnim standardom, ki ga mesto ponuja. V Nemčiji, v mestih, velikih kot je Celje, nimajo poklicnega gledališča niti približno toliko kulturnih prireditev in toliko bogate športne infrastrukture, ki MOC v številkah (2015) nudi res vse možnosti za raznovrstno rekreacijo, zdrav način življenja ... V neposredni bližini je veliko zelenih površin, ki so tudi v mestni lasti, če govorim o mestnem gozdu, parku, okolici Šmar-tinskega jezera, Celjski koči. Tudi mestno jedro je zelo zeleno. Kaj so največji izzivi za Mestno občino Celje? Kot mesto, ki ima dolgo, več kot stoletno industrijsko tradicijo, se bomo še precej časa ukvarjali z okoljskimi problemi, tako kot smo se že preteklih deset, dvajset let. Lahko smo ponosni, da nam je na tem področju uspelo res veliko narediti. Vedno omenim vsem, še posebej Celjankam in Celjanom, naj se vendarle spomnijo 15 let nazaj, kako je takrat izgledala Savinja, kako je bila v tistem času Voglajna dejansko še mrtva reka. Prav tako, kako je bilo vse do konca osemdesetih let v Celju zaradi smoga in vsega ostalega pozimi praktično nemogoče zračiti stanovanje. Naši načrti in upi na okoljskem področju za prihodnost so usmerjeni predvsem v možnost pridobitve evropskega denarja in državnega sofinanciranja za reševanje okoljskih problemov. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA (Aktualno na LU Celje: NPK POSREDNIK / POSREDNICA ZA NEPREMIČNINE Začetni in nadaljevalni TEČAJ RUŠČINE Začetni in nadaljevalni TEČAJ ANGLEŠČINE SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE SVETOVANJE ZA ODRASLE Pri jave in ljudska mm CANKARJEVA ULICA 1,3000 Celje, Slovenija Telefon: 03 428 67 50. fax: 03 428 67 58 CELJE yrmacije: Tel.: 03 428 67 52 E-mail: info@lu-celje.si www.lu-celje.si /intikv 21. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE 18.-23. APRIL 2016 IN NOČ KNJIGE 22. APRIL 2016 PROGRAM PRIREDITEV V ORGANIZACIJI KNJIGARNE ANTIKA, d. o. o., CELJE Knjižna tržnica od 9.00 do 12.00 NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Občina širi sodelovanje v Rusijo Partnerstva širijo obzorje in prispevajo k izmenjavi dobrih praks Mestna občina Celje je ob nekaterih že vzpostavljenih partnerstvih z mesti in regijami iz drugih držav v minulih dneh mednarodno sodelovanje razširila še v Rusko federacijo. Celjski župan Bojan Šrot je ob obisku ruske delegacije podpisal pismo o nameri za sklenitev sporazuma o sodelovanju z območjem Ščjolkovo. Pred obiskom gostov iz Rusije je pismo o nameri podpisala tudi na-čelnice te regije Nadežda Vladimirovna Surovceva. »Prav je, da se malo ozremo tudi po slovanskem svetu. Sicer menim, da je politika Slovenije do Rusije dokaj zgrešena, ekonomsko je Rusija zelo pomemben gospodarski partner za Slovenijo. Zato bi morali z Rusijo negovati še bolj prijateljske odnose,« je o podpisu sporazuma povedal celjski župan Bojan Šrot. Mesto Ščjolkovo, ki je tudi sedež istoimenskega območja, je zanimivo po tem, da je sicer nekoliko večje od Celja, a mu je po utripu življenja bolj ali manj podobno. Od Moskve je oddaljeno približno 40 kilometrov. Pri tem je poudaril, da je v bližini Ščjol-kovega znamenito Zvezdno mesto - »Zvezdnij gorodok«, ki je center ruske vesoljske tehnologije. Morda je po mnenju Bojana Šrota tudi to priložnost za tehnološko napredne družbe s celjskega območja. »Zvezdnij goro- Celjski župan Bojan Šrot si je izmenjal pismo o nameri o sodelovanju med Celjem in Ščjolkovim z načelnico za mednarodno sodelovanje tega ruskega območja Olgo Kroshkino. dok« je sicer še vedno zaprto mesto, a si ga je s posebnim dovoljenjem mogoče ogledati. Ruski dijaki na obisku v Celju Celje je v okviru obiska ruske delegacije gostilo dijake in predstavnike mestne oblasti iz Ščjolkovega. Delegacijo je vodila načelnica sektorja za mednarodne odnose te regije Olga Kro-shkina. Dijaki so spoznavali Celje in se družili z vrstniki iz dveh celjskih srednjih šol, I. gimnazije v Celju in Gimnazije Celje - Center. Prihodnji mesec, ko bo v omenjenem ruskem mestu mladinski festival, bodo Ščjolkovo obiskali dijaki obeh gimnazij in manjša celjska občinska delegacija. »V prvi fazi smo s pismom o nameri s Ščjolkovim vzpostavili stike, v nadaljevanju bomo ugotovili, na katerih področjih bi lahko najbolj sodelovali. Upam, da bo iz tega nastala dobra zgodba,« je še povedal celjski župan. Pričakovati je mogoče, da bo naslednji korak pri krepitvi odnosov med Ce- ljem in Ščjolkovskim območjem podpis sporazuma o sodelovanju na področju gospodarstva, izobraževanja, kulture in športa. In kaj takšno sodelovanje z drugimi mesti prinaša Celju, kakšna dodana vrednost je to za občino? Kot pravi celjski župan, gre na eni strani za izmenjavo dobrih praks: v vsakem mestu povsod po svetu je namreč mogoče najti kakšne dobre rešitve, ki jih je mogoče prenesti v domače okolje. »Je pa to tudi širitev obzorja, včasih tudi krepitev lastne samozavesti, ko gremo kam po svetu. Na primer v razvite države, kjer vidimo, da nismo nič slabši od njih, ampak da smo na katerem področju celo boljši, čeprav Slovenci sami sebe zelo radi dajemo v nič.« Za vsebinsko sodelovanje, ne politični turizem Po besedah celjskega župana se v MOC osredotočajo predvsem na sodelovanje z mladimi. »Če se spoprijateljijo v najstniških letih, to prijateljstvo med njimi morda traja 50, 60 let, zato bodo delili raz lične življenjske zgodbe. Vemo, da je zelo dobrodošlo in koristno, če imaš po svetu Mesta, s katerimi ima MOC vzpostavljeno partnersko sodelovanje: Singen, 45.000 prebivalcev, Nemčija 1990 Grevenbroich, 60.000, Nemčija 1986 Sombor, 100.000, Srbija 1986 Slavonski Brod, 64.600, Hrvaška 2010 Doboj, 80.000, Bosna in Hercegovina (Rep. Srpska) 2012 Čuprija, 33.570, Srbija 1966 Budva, 16.100, Črna gora 1984 Veles, 55.340, Makedonija 1979 Sisak, 52.230, Hrvaška 2010 Šabac, 70.000, Srbija 2012 Gaziantep, 1.376.352, Turčija 2014 sklenjene prijateljske vezi -ali v poslu, izobraževanju ali če greš zgolj nekam na potovanje.« V MOC so si zadali za cilj, da bodo vzpostavili partnerstva z mesti v vseh sosednjih državah. Zaenkrat je takšno uradno sodelovanje le s Hrvaško. »Z madžarskim Veszpremom tudi že nekaj let sodelujemo, čeprav nimam podpisane listine o partnerstvu. Vežeta nas predvsem rokometna zgodba in športna dvorana, za katero smo temu mestu projekt podarili, vendar nimamo podpisane listine o partnerskem sodelovanju. Podobnega partnerskega mesta prav tako nimamo niti v Avstriji niti v Italiji.« Kot je še dodal, bodo zelo verjetno tudi v prihodnje še navezovali stike proti severovzhodu, v slovanski svet, na Slovaško, Češko, Poljsko. »Preveč pa tudi ne moremo širiti mreže partnerskih mest, predvsem zato, ker si želimo predvsem vsebinsko sodelovanje in ne neke vrste političnega turizma. Želimo sodelovanje med šolami in civilno družbo, ki jo lahko predstavljajo gasilci, Rdeči križ ...« je še sklenil Bojan Šrot. ROBERT GORJANC Foto: MOC i »RÖBEL ogrevalna tehnika Z vami in za vas že 25 let I» I VZDRŽEVANJE IN OBNOVA OGREVALNIH SISTEMOV Večstanovanjske stavbe: • podpostaje in kotlovnice • prenova (modernizacija) ogrevalnih sistemov • radiatorsko ogrevanje in razvodi • merjenje in obračunavanje porabljene energije • vgradnje merilne opreme • vodovodne in odtočne instalacije • strojno čiščenje odtočnih instalacij Individualni objekti: • obnovljivi viri energije - toplotne črpalke • talno gretje Ogrejemo tudi \najboljhladne! 30 NA PRAZNICNEM OBISKU Zaradi športne medicine spoznaval svet in slavil športne uspehe Rudi Čajavec, častni meščan Mestne občine Celje Letošnji prejemnik naziva častni občan Mestne občine Celje je spisal zelo zanimivo, razgibano, a tudi razburljivo življenjsko in poklicno pot. Slednjo je posvetil predvsem športni medicini, kjer je ustvaril izjemne s trokovne do sežke. Rudi Čajnvec se je rodil v Zagrebu leta 1946i Že kot otrok je imel precej zdravstvenih težavi in morda ga je tudi to na nek način uti-rilo na pot kasnejše bogate medicinske kariere. Preživel je kar štiri operacije in tri pljučnice. Šest let po rojstvu se je družina Čajavec - oče, doktor prava, mama, ki je skrbela za dom, in Rudijev brat - preselila v Varaždin. Čez nekaj let se je vrnila v Zagreb, kjer je Rudi končal gimnazijo, potem se je vpisal na zagrebško medicinsko fakulteto, čeprav je sprva nameraval študirati nuklearno fiziko. Zaradi »tihe revolucije« v Celje V času študija ga je zajel val »hrvaške pomladi«, liberalnega političnega gibanja, pod vodstvom Savke Dapče-vić Kučar. Rudi je bil takrat član fakultetnega odbora, kot pripadnik tega gibanja pa je padel v nemilost, a je Celjska športnomedicinska stroka je pomembno prispevala k medaljam slovenskih olimpijcev in drugim vrhunskim dosežkom naših športnikov. nekako le uspel dokončati študij. »Po končani >tihi revoluciji so nekateri kozaa-li v zaporu, drugi pa smo morali drugam. Mene je pot zanesla v/ Celje,« se tistih burnih časov spominja Čajavec. V službo v aeljskem zdravstvenem domu ga je sprajel primarij dr. Anton Fazarinc, kasnejši slovenski zdravstveni minister. »Danes so za diplomante medicine, razen morda za stomatologe, kar se služb tiče mnogo manj prijazni časi. Sam sem po končanem stažu in strokovnem izpitu že prvi dan službe imel 24-urno dežurstvo,« se svojega prvega delovnega dneva spominja asogovornik. Poklicno posvečen športni medicini Leta 1975 je v Zagrebu končal podiplomski študij medicine športa, tri leta kasneje še medicine dela. Specializacija za medicino dela, prometa in športa je bila v svetu najprej uvelja- vljena prav pri nas, v Sloveniji. Kot zdravnik in vodja te specialistične dejavnosti v Zdravstvenem domu Celje je deloval do upokojitve, pri čemer se je še posebej posvečal športni medicini, za katero ima mednarodno licenco. Končal je tudi podiplomske tečaje športne kardiologije, travmatologije, potapljaške in letalske medicine. V njegovi zbirki je veliko strokovnih in znanstvenih objav, napisal je učbenik in priročnike medicine športa. Tudi po njegovi zaslugi je v knežjem mestu nastal eden od dveh olimpijskih centrov medicine športa. »Za skoraj vse slovenske dobitnike olimpijskih medalj smo opravljali zdravniške preglede, sicer pa redno >servi-siramo< vse športnike v Celju in v večji meri tudi zastonj. Ker smo del tega okolja in mislim, da je tako tudi prav.« Doping, zlo sodobnega športa V pogovoru s častnim občanom ne moreva tudi mimo dopinga, tega sodobnega sovražnika vrhunskega športa. In ker se je sogovornik kot zdravnik poleg rokometašev ukvarjal predvsem z atleti, me zanima, kaj si misli o zadnjem aktualnem primeru, ko so zaradi dopinga na letošnjih letnih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru prepovedali nastop ruskim atletom. Kot je pravi, se mu zdi problematično, da ves čas kažemo s prstom na Ruse oziroma na t. i. »vzhodnjake«, medtem ko je vsa raziskovalna dejavnost za pridobivanje novih doping sredstev v vrhunskih laboratorijih v ZDA. Končni izdelek je narejen celo na Kitajskem. »Gre za svojevrstno hipokri-zijo, a vemo tudi, kakšne >fenomenalne< rezultate so s pomočjo dopinga dosegali ameriški atleti. V Sloveniji kot v eni redkih držav imamo na srečo takšno farmakološko prakso, da imamo pri medicinskih izdelkih oznake z zvezdicami, ki nakazujejo možnost dopinga.« Dodaja, da so hkrati žal na internetu na voljo določeni preparati, ki ogrožajo športnike, česar se nekateri verjetno niti ne zavedajo. Vrh unska športna tek movanja največja nagrada Novopečeni častni občan Celja je bil na petih olimpijskih igrah, na treh je tudi vodil zdravstveno službo, med drugim na igrah v Pekingu in Londonu, sodeloval je na evropskih in svetovnih prvenstvih, mediteranskih igrah ... »Da sem zaradi zdravniškega poklica in opravljanja zdravstvene službe videl skoraj ves svet in bil spremljevalec uspehov naših športnikov, je največja nagrada za moje delo.« Ob udeležbi na olimpija-dah je lahko kot zdravnik tudi spoznal, kako so žal ta vrhunska tekmovanja podvržena komercializaciji in poslu, zdravstvena načela, čeprav gre za športnike, pa CELJSKE LEKARNE JAVNI ZAVOD Ve. eo V(ts& ztyWlft www.lekarnaNaklik.si neomeien obiskfitnesa skupinske vadbe funkcionalna dvorana 6 TGP FIT www.top-fit.si NAJEM NAPIHLJIVIH IGRAL 041644 900 in 040 201216. napihljivazabava@gmail.com Detelja, Aleš Freitag s.p., Zgornja Hudinja 18b, 3000 Celje Taksi služba BOGDANA Simona Lešnik, s. p. Ipavčeva ulica 32,3000 Celje Nudimo kakovostno in zanesljivo storitve na področju prevoza ljudi i gradbeništva. Obiščete nas lahko kadarkoli na oašem naslnvu alipnkličote no 031718 837 in OSI 380 660 V VERBOVŠEK - PRAVNO IN POSLOVNO SVETOVANJE - VERBOVŠEK, pravno in poslovno svetovanje, d.o.o., Razgledna ulica 11,3000 Celje, Slovenija info(o)verbovsek.si I T. 031 682 290 i www.verbovsek.si 1 031591184 1 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Rudi Čajavec v športni dnevni sobi Zdravstvenega doma Celje, od katere se še ne more povsem ločiti. so v ozadju. »Tako so na primer zaradi prilagoditve televizijskih prenosov maratonci in kolesarji morali tekmovati v veliki vročini,« opisuje Čajavec. Dolgo je bil tudi zdravnik slovenske atletske in rokometne reprezentance, pri kateri je sodeloval kar na 178 tekmah. Leto je bil zdravnik tudi naše košarkarske reprezentance, še pred osamosvojitvijo več kot desetletje tudi jugoslovanske atletske reprezentance. Še vedno je tudi zdravnik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, s katerim je bil neposredni udeleženec največjega klubskega uspeha slovenskega športa, ko so celjski rokometaši leta 2004 osvojili naslov evropskega prvaka. »V Sloveniji imamo vrhunske športnike, ki so uveljavili ime naše države. Zato bi bilo nujno, da bi se politiki zgledovali po njih in da bi tako tudi delovali,« je prepričan. Brez dneva bolniške Vso poklicno kariero, odkar je prišel v knežje mesto, je bil v službi v Zdravstvenem domu Celje. Ponosen je na to, koliko so s sodelavci na oddelku medicine dela, prometa in športa prispevali k razvoju zdravstvenega doma. Ponosen je tudi na to, da v času svoje poklicne poti ni bil niti en dan na bolniški. To je najbrž res svojevrsten fenomen, mar ne? Tako kot je bil zvest celjskemu zdravstvenemu domu, je bil tudi zvest krvodajalec. Kri je daroval kar 172-krat, prvič davnega leta 1963 ob rušilnem potresu v Skopju. Od konca minulega leta je v pokoju, še vedno pa sodeluje z zdravstvenimi do- novi tedniki radio celie mom, in sicer dve uri na dan, po sistemu »pro bono«, torej brezplačno. »Žena je vesela, da me ne vidi doma, kolegi pa, da jim še malo pomagam,« je povedal v šali. Vesel in ponosen, da ga je okolje sprejelo Kako doživlja Celje, v katerem je preživel večji del življenjske in poklicne poti? »Najbolj pomembno je, da te okolje sprejme. Živimo v središču mesta in se zelo dobro počutimo. Cela naša družina z otroki in vnuki se ima za Celjane. Mesto je lepo, simpatično, urejeno in verjamem, da bo v prihodnosti še bolj. Edino, kar me moti, so grafiti na fasadah.« O tem, kaj mu pomeni naziv častnega občana Celja, je odgovoril le na kratko: »Čast in ponos.« ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Celovita rešitev za vašo varno mobilnost članstvo tehnični pregledi registracije zavarovanja servis vulkanizerstvo ČLANSTVO SE SPLAČA. AMZS Celje T: 03 4256 560 amzs.si Elamzs.si 32 NA PRAZNIČNEM OBISKU Kdo bo prejel letošnje celjske grbe? Foto: GREGOR KATIC Naziv častni meščan Rudi Čajavec Za življenjsko delo v medicini dela, prometa in športa, prispevek k izobraževanju mnogih generacij zdravnikov specializantov ter za dolgoletno delo kot klubski in reprezentančni zdravnik. Zlati celjski grb I. osnovna šola Celje Za 140-letno predanost vzgoji in izobraževanju številnih generacij in vključenost v širše družbeno okolje. Srebrni celjski grb Tone Goršič Za pomemben prispevek k razvoju celjskega rokometa in širjenje njegove prepoznavnosti v Sloveniji. Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije Za 400-letno delovanje kapucinskega reda, širjenje samostanske dejavnosti in nenehno prizadevanje za duhovno rast prebivalcev župnije. otroška letovanja družinske počitnice šole v naravi pohodništvo in kolesarjenje tel.: 03 49 25 886 info@celeia.si www.celeia.si HOTEL CASINO Hotel & Casino FARAON Marwin, d. o. o. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje Tel: + 386 3 42 87 100 C ran п n л i t) Jj н жм н ■ и л i pokličite in zaživite z nami 0413314 88 wwvjv.JGdesigri.si Od 3d izrisa do realizacije. Po navdihu vaših sanj. OD IDEJNE ZA5NOVE DO KONČNE IZVEDBE OTVORITEV POHIŠTVENEGA SALONA V JUNIJU (Ljubljanska cesta 36, Celje, ob lepotnem salonu Dotiki, nasproti AMZ5) KUHINJE gorenje OTVORITVENI POPUST www.JGdesign.si JG Design Alja Gartner s.p.. Ob Koprivnici 73,3000 Celje SI - Slovenija Tel: + 386 (0) 41 552 224 Ж info@jgdesign.si NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Bronasti celjski grb Vse se zgodi. Zato smo tu mi. Katarina Hohnjec, Hobby Za uspešno nadaljevanje tradicije proizvodnje pohištva v družinskem podjetju in aktivno delovanje v različnih obrtniških in podjetniških skupinah. Ema, d. o. o. Za inovativne razvojne dosežke na področju industrijskega označevanja izdelkov in embalaže, sledljivosti blaga v vseh poslovnih procesih in sledenja premičnin v pomorstvu. TILIA MojePotovanje Poskrbite za brezskrbne počitnice z zavarovanjem MojePotovanje, ki ga lahko le v nekaj minutah sklenete kar prek spleta. www.zav-tilia.si I 080 22 45 I e-tilia I itilia ij) aropi Kinološko društvo reševalnih psov Celje Za nudenje pomoči pri naravnih nesrečah in iskanju pogrešanih oseb ter izjemne dosežke na različnih tekmovanjih doma in po svetu. SPOMLADANSKA PONUDBA Vabimo vas, da nas obiščete v naših kmetijskih apotekah, ki se nahajajo v Račah, Mariboru, Slov. Bistrici in Celju. Kristalni celjski grb Prejmejo ga diplomanti za odličnost v celotnem študijskem obdobju, uspehe na različnih po dročjih ter kot spodbudo za nadaljnje delo. Adela Požežnik (Ekonom- Ana Mladenović (Fakul- Marija Malgaj (Medicinska fakulteta, UL) teta za družbene vede, UL) ska fakultetaa UL) • Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri: ! SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN, GNOJIL in SEMEN, ZEMLJE ter SUBSTRATOV in drugih proizvodov s področja vrtičkarstva in kmetovanja. Jernej Mirt (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani- UL) Matej Huš (Fakulteta za kkmijo in Oemijsko tehnologijo, UL) Svetovanje, prodaja in dostava suhomontažnih gradbenih sistemov, mavčnih plošč, izolacijskih materialov, okrasnih letvic, rozet, orodij ter ostalih materialov za zaključna dela. Vse na enem mestu! © Rigips Trgovina z materiali za suho gradnjo SEBA d.o.o. //\4 LAVA 9/A, 3000 CEUE Tel.: 03/425 70 20, fax: 03/425 70 11 ^ A www.seba.si ^^ I Z1 "1J /% e-mail: seba@seba.si k./ J2i J) i Ж ) У ODPIRAL J g оОДбјДОеШм dp lil in v soboto: L'il A M pejkai 8г0" dW17-fl0lS 8,00 do 13.00 AROPI - Moja kmetijska apoteka WWW. .SI VEZAVA DIPLOMSKIH IN OSTALIH NALOG POPRAVMjH IZDELAVA MAP ŠPIRAL]j|I60jEUJjLASTIČNA, KOVINSKA) TOPLOTNA VEZAVA OSTALA KNJIGOVEŠKA DELA U1.XIV. divizije 14, Celje 031 534 304, info@cevez.si 34 PORTRET ki diha skupaj. A tudi zato, ker se kader ne menja tako pogosto. Stalno je tudi lastništvo,« pravi Topla-kova, ki se že pripravlja na to, da bo nekoč poleg vodenja treningov prevzela tudi vodenje celotnega centra. Volja in disciplina Velikokrat slišimo, da mlade mamice po rojstvu otroka le stežka najdejo čas za vadbo. Kaja Toplak je prepričana, da bi si moral vsak vzeti čas zanjo. »Seveda sta način in intenzivnost vadbe odvi- Profesorica, skoraj tudi obramboslovka Čeprav se Kaja že ves čas ukvarja s športom, se ni odločila za študij na fakulteti za šport. Sprva je študirala španščino in obramboslovje. »Želela sem študirati novinarstvo. Ker je bila omejitev precej visoko zastavljena, sem se odločila za študij španščine in obramboslovja, v drugem letu pa bi se s pomočjo diferencialnih izpitov lahko prepisala,« pove. A ji je študij med letom postal všeč. »Nato je prišlo do preoblikovanja sistema v sedanji Po nepričakovani zmagi na tekmovanju Les Mills v Ljubljani. Po izenačenem točkovnem izkupičku strokovne žirije so o zmagovalki odločali navijači. »Celjani so bili res neverjetni. Sredi Ljubljane so preglasili podpornike, ki so podpirali domačinko,« ponosna na podpornike in ekipo inštruktoric, ki so jo spremljale tudi na odru, pove Kaja Toplak, prva »The one« inštruktorica v Sloveniji. »Ne bi rekla, da sem hiperaktivna, sem pa človek, ki sovraži brezdelje. Moja porodniška ni bila >p< od porodniške, ker se mi ves čas nekaj dogaja. To mi je všeč. Sem človek, ki potrebuje nenehno akcijo. Ne maram monotonije, in to na vseh področjih, naj gre za trening, potovanja, družino.« Ona je »The one« Profesorica španščine in italijanščine ter vrhunska fitnes inštruktorica Eksplozija čustev, vrhunski trening, dobra glasba, prijatelji je le nekaj besed, s katerimi bi lahko opisali nepozaben fitnes dogodek, ki ga je sredi marca v Ljubljani pripravilo podjetje Les Mills. To skrbi za promocijo svetovno uveljavljenih skupinskih vadb in za izobraževanje inštruktorjev. Letos je bilo prvič organizirano tudi tekmovanje inštruktorjev, imenovano »The one«. Prestižen naslov in nagrado, potovanje na Novo Zelandijo, si je prislužila Celjanka Kaja Toplak. Osvojeni naziv je tako za Kajo kot za družinsko podjetje - fitnes Top-Fit v Celju - kjer Kaja deli svoje znanje in energijo, veliko priznanje. Zagotovo ima še toliko večjo težo, če povemo, da se Kaji v tem času izteka porodniški dopust. »Vso nosečnost sem bila v dobri formi. Tudi po porodu sem kmalu začela trenirati. A telo rabi svoj čas in tako lahko rečem, da sem po devetih mesecih spet v tisti pravi formi,« pove mlada mamica. Svoje prve fitnes korake je naredila v centru, kjer danes poučuje. Kar seveda ni nič nenavadnega, saj sta lastnika podjetja njena starša. A ljubezni do športa, zdravega načina življenja, treningov in trdega dela ji nista nikoli vsiljevala. Kaja pri tem, kar počne, preprosto uživa. Najprej ples, nato aerobika Glasba in šport jo spremljata že od malih nog. Njena prva športna ljubezen je bil ples, s katerim se je aktivno ukvarjala šestnajst let. »Ko sem odšla na študij v Ljubljano in je za treninge zmanjkalo časa, sem ples počasi opustila,« razlaga. Ker je bilo treba energijo, ki je ima še vedno ogromno, sprostiti še kje drugje kot na študijskem terenu in ker je kakšen dodaten evro prišel še kako prav, je v enem od ljubljanskih centrov začela voditi aerobiko. In s tem stopila na pot, po kateri stopa še danes. Aerobika je bila ena prvih skupinskih vadb, ki je pred leti zasvojila Slovence, predvsem Slovenke. V tem času so fitnes trenerji in inštruktorji skupinskih vadb v Slovenijo pripeljali številne različne načine rekreacije, ki poleg treninga združujejo še glasbo in družbo. »S programi Les Mills resnično sledimo svetovnim trendom,« pravi Kaja. »Gre za različne skupinske vadbe, ki se v določenih delih leta po vsem svetu izvajajo enako, koreografija pa se vsake tri mesece spremeni.« Čeprav je delo inštruktorja izjemno zabavno in ga je do neke mere mogoče jemati tudi kot konjiček, se v vsem tem skriva ogromno dela in izobraževanja. »Pri nas dajemo kakovosti zelo velik pomen. Smo eden redkih centrov, kjer imamo vsi inštruktorju tudi licence nacionalne fitnes zveze,« ponosno pove sogovornica, ki ob tem večkrat izpostavi, da sta njen uspeh in priznanje pravzaprav delo vseh. »Lahko rečem, da smo pri tem, kar počnemo, uspešni. Predvsem zato, ker smo prava sna od tega, kaj želi posameznik z njo doseči,« pravi in pove, da se lahko že v kratkem vadbenem času naredi izjemno kakovosten trening. Ob tem poudarja, da rezultati ne bodo nikoli vidni čez noč. Za uspeh sta potrebni volja in disciplina. »Skrivnostnega načrta ni. Vsak je drugačen in vsak se na vadbo odzove drugače. Tako tudi ni odgovora, ali je bolje obiskovati fitnes ali skupinske vadbe. Vse ima prednosti in tudi slabosti. Najboljša je kombinacija obojega.« Enako pomembna kot vadba je prehrana. »Če bo človek mesec dni jedel zdravo, bo zagotovo shujšal. Če se bo po tem obdobju vrnil na staro prehransko pot, bo kilograme hitro pridobil nazaj. Za trajne rezultate je treba spremeniti navade v celoti,« pojasnjuje in doda, da pregrehe lahko ostanejo. Tako čokolade ali čevapčičev v sezoni piknikov ni treba povsem črtati z jedilnika. Lahko se zmanjšajo ^^^ le količine in pogostost uživanja, pravi sogovornica. Seveda lahko tisti, ki veliko migajo, več »grešijo«. bolonjski sistem in dvopredmetne programe so ukinili. Na obrambo-slovju mi je ostal še en izpit. Po nekakšni zmedi sem obramboslovje opustila in poleg španščine vpisala še italijanščino. Oba jezikovna programa sem uspešno končala.« Na Novo Zelandijo po še več znanja Uspeh na tekmovanju ji je poleg naziva »The one« inštruktorice prinesel tudi potovanje na Novo Zelandijo, kjer si bo na delu lahko ogledala največje mojstre vodenja programov Les Mills. Na drugi konec sveta, kamor bo odpotovala jeseni, ne bo šla sama. Zagotovo jo bo spremljal partner, morda tudi mali Patrik. »Pri tem sem še malo v dilemi, ker je pot res dolga. Vprašanje je, koliko bi Patrik, ki je star eno leto, sploh imel od potovanja. Bomo še videli. Odvisno tudi od tega, ali bo babi pristala, da bo v tem času varuška,« pove v smehu. Če glede potovanja še ni vse popolnoma jasno, pa je zagotovo to, da bo Kaja novo pridobljeno znanje z veseljem in ogromno pozitivne energije prenašala na obiskovalce vadb in tudi na ostale inštruktorje. LEA • KOMERIČKI Foto: SHERPA in osebni arhiv »Če je pred leti veljalo, daje aerobika vadba za ženske, danes ni več tako. Skupinskih vadb se vedno pogosteje udeležujejo tudi moški. Pri bodypumpu, kjer gre za trening z utežmi, predstavniki močnejšega spola prevladujejo. Veliko jih je tudi pri skupinskem kolesarjenju. In tudi pilates že nekaj časa ni več samo domena žensk.« MLADI ZA MLADE 35 »Kadar misliš, da si najuspešnejši, si v bistvu najbolj ranljiv« Okrogla miza z Dejanom Zavcem Rogaška Slatina, kulturni center, nestrpno pričakovanje ... in prišel je boksarski šampion, mister simpatikus, svetovni prvak . Da, vse to in še mnogo več: predvsem pozitivna in »izgrajena« osebnost, ki jo odlikujejo človeška toplina, smeh, predanost in vztrajnost ter skrajna poštenost do sebe in drugih - Dejan Zavec. V »besedni ring« smo 23. marca štirje dijaki drugega letnika Šolskega centra Rogaška Slatina povabili znanega slovenskega boksarja Dejana Za-vca, ki se ponaša z izjemno statistiko: 39 dvobojev, 35 zmag in 4 porazi, na tretjo okroglo mizo v tem šolskem letu. Gosta smo povprašali o njegovih tež- kih začetkih v Halozah, ciljih, nagradah, družini, tekmah, sodnikih ... Presenetili so nas njegovi začetki. Povedal nam je, da se je v boksarski telovadnici znašel po naključju, saj se je sprva ukvarjal z nogometom. Govorili smo tudi o njegovi knjigi Trdobojec - vredno jo je prebrati - in o zaključku kariere v dvorani Tabor. Val navdušenja je v dvorani požel njegov odgovor: »To, da sem si lahko ustvaril družino, je pravzaprav moja največja zmaga«. Že v marsikaterem drugem intervjuju smo zasledili, kako je Dejan navezan na svojo družino, a ko nam je povedal, da v času intenzivne športne poti ni izgubil niti enega prijatelja, da si zna vzeti čas zanje, govori o tem, da je človek z velikim srcem. Izpostavili smo, da je boks krut, trd šport, da na videz v njem ni nič kaj plemenitega. Dejan Zavec je pritrdil našim ugotovitvam in hkrati citiral Malega princa, da kdor hoče videti, mora gledati s srcem, saj je tudi v boksu bistvo očem skrito. Poslušali smo, spontani aplavzi dijakov in drugih, ki so se pridružili, so izkazovali spoštovanje in strinjanje z gostom. Nismo pa se mogli izogniti uspehom Petra Prevca. Kot velik športnik Dejan občuduje Prevčeve uspehe in mu želi vse najboljše, poudaril pa je, da se vsi športniki dobro zavedajo minljivosti športne poti tako zaradi poškodb kot tudi zaradi biološke starosti, ko športnik preprosto ne more kljub intenzivnosti treningov doseči hitrosti, spretnosti mla- Dejan Zavec v besednem ringu z dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina. dih. Prav zaradi slednjega je tudi sam zelo zavestno sklenil končati tekmovalno športno pot. Številne anekdote iz Zav-čevega življenja so poskrbele za smeh in prijetno vzdušje ob naši okrogli mizi in v dvorani. Projekt Kako preprosto je reči: Ne vem poteka že tretje šolsko leto v sodelovanju dijakov Šolskega centra Rogaška Slatina s Knjižnico Rogaška Slatina. Že naslov projekta pove, da dijaki vabijo k pogovoru goste, ki znajo osvetliti problematiko mladih z različnih zornih kotov. Ključni namen okroglih miz oziroma pogovorov je pokazati možne odgovore na zahtevna vprašanja sodobnosti, ki se zastavljajo mladim. Naš zadnji gost Dejan Zavec je bil pri tem več kot uspešen, saj je, kot smo zapisali v uvodu, odgovoril na vprašanje, kako je danes možno uspeti in biti zadovoljen. Za mentorstvo in vodenje se zahvaljujemo profesorici gospe Metki Leljak. VIKTORIJA BOSNAR, BLAŽ JANČIČ, LORI ŠRAMEL ČEBULAR IN JAKA TURK. Foto: Zorin ŠOLSKI CENTER ROGAŠKA SLATINA Ko v Stožicah zapiha štajerski veter S finalnega košarkaškega turnirja srednjih šol Žiga Švigelj v akciji. Začetek novega delovnega tedna je tokrat zaznamoval ponedeljek v nekoliko drugačni luči. Ponedeljek, ki smo ga v ŠCRS že nekaj časa nestrpno pričakovali. 14. marca se je namreč v ljubljanski dvorani Stožice odvil finalni turnir državnega pokala srednjih šol v košarki za dijake. Naši košarkarji so si mesto v finalu zagotovili z dvema prepričljivima zmagama na domačem terenu v polfinalu, zdaj pa so se morali izkazati tudi v gosteh. Pred njimi je bila velika preizkušnja. Tega smo se dobro zavedali tudi ostali v šoli. Izdelali smo plakate, si priskrbeli nekaj navijaških rekvizitov, spočili glasilke in se okoli 8. ure zjutraj s košarkarji odpeljali proti Ljubljani. Ob prihodu smo vljudno pozdravili nasprotnike in zavzeli tribune. Pripravili smo rekvizite in že se je začelo. Našo šolo so zastopali Niko Volarič, Grega Škorjanc, Niko Zorin, Žiga Švigelj, Tadej Tabak, Tony Jagrič Remih, Petar Vujačić, David Drame, Patrik Tabak, Vito Podgoršek, Luka Božak in Marko Tacer. Že v prvih minutah tekme smo stopili na noge in začeli glasno spodbujati naše fante. Energija se je najbrž prenesla tudi nanje, saj so pridobili precej »pik« prednosti in se začeli postopoma otresati treme, ki se je prenesla tudi na trenerko. Res je, da so fantje med tekmo poskrbeli, da so bili dejavni tudi naši (in seveda njihovi) živčki, a je bil na koncu trud poplačan. Ob zadnjem sodnikovem pisku so se razveselili zmage, ki jih je popeljala do tekme za prvo mesto v državi, na tribunah pa je glasno odmevala znana melodija »slatn-skih« navijačev. Na turnirju smo sodelovali s kar tremi ljubljanskimi šolami, a smo zagotovo najglasnejše mesto na štadionu prevzeli prav mi. Treba je zapisati, da so se nam pri navijanju pridružili tudi nekateri znanci in bivši dijaki šole ter tako ustvarili še bolj posebno vzdušje. Naše navijanje je košarkarje pospremilo tudi v drugo tekmo. Borba in velika želja po zmagi nista bili dovolj. Žal smo to tekmo izgubili. Grenek priokus je preprečilo to, da smo kljub temu postali državni podprvaki! Prav tako je bil v najboljšo peterko turnirja izbran dijak naše šole Žiga Švigelj. Ta je za svoj uspeh skupaj z drugimi člani ekipe zagotovo hvaležen tudi trenerki Zori Tabak, ki je fante ves čas spodbujala in »modrila« z nasveti. V imenu košarkarjev in ostalih dijakov šole se želim zahvaliti gospe ravnateljici, Dubravki Berc Prah, ki je omogočila, da smo si tudi ostali dijaki ogledali turnir in glasno spodbujali naše košarkarje. Preživeli smo čudovit začetek tedna in že zajadrali novim zmagam naproti ... v Stožicah pa najbrž še vedno Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina. odmeva mogočni: »Slatna, Slatna!« PIA NOVAK Foto: Luka Drofenik Drugič Skupaj s prvo V okviru projekta dijaške izmenjave, ki je novost letošnjega šolskega leta, so nas v četrtek, 10. marca, obiskali gimnazijci drugih letnikov Prve gimnazije Maribor. Tokrat smo se dijaki 2.a- in 2.b-letnika preizkusili v vlogi gostiteljev. Čeprav nam ta vloga ni tuja, smo se že nekaj časa pripravljali na srečanje. Gostom smo v kratkem kulturnem programu najprej predstavili svojo šolo, potem smo z njimi malce poklepetali in se po prigrizku odpravili na ogled Rogaške Slatine. Obiskali smo Anin dvor, kjer smo si ogledali predstavitveni film o Rogaški Slatini in njenih znamenitostih, nato nas je kustosinja popeljala skozi stalne muzejske zbirke. Tako smo se sprehodili skozi steklarsko zbirko, odkrivali preteklost Rogaške Slatine skozi grafično zbirko mecena Kurta Müllerja, občudovali eno največjih zasebnih zbirk o dinastiji Karađorđevič, ki jo je zbral in uredil lokalni ustvarjalec in zbiratelj Nani Poljanec. Izpustili nismo niti parkovne zbirke, prav posebej pa smo uživali ob sproščujoči vodni zbirki. Pot smo nadaljevali po osrednjem parku. Dijaki smo se prelevili v turistične vodnike Zelo mi je bila všeč zadnja razstava Aninega dvora, imenovana vodna zbirka. Prijetno je, ko se dotakneš vode in jo začutiš. Lana Dragovan Izmenjava s prvo gimnazijo je bila zanimiva, poučna in zabavna. Všeč mi je bilo druženje z dijaki v prostem času. Tako smo lahko navezali bolj pristne stike in utrdili prijateljske vezi. Tomaž Zorin in gostom predstavili nekatere znamenitosti svojega kraja, na primer znamenito Kristalno dvorano, Zdravilišče Rogaška, hotelske komplekse, Tržaški dom, kip Pegaza in še bi lahko naštevali. Prosti čas smo izkoristili za neformalno druženje z gosti. Po skupnem kosilu smo ustvarjali v štirih zelo zanimivih in poučnih delavnicah. V steklarski delavnici smo izdelali prisrčna ogledalca, ki smo jih oblikovali z barvnimi koščki stekla. Preizkusili smo se lahko tudi v ustvarjanju nad odprtim plamenom in opazovali, kako pod rokami steklarskega mojstra nastajajo drobne steklene mojstrovine. V fizikalni delavnici smo odkrivali, kaj so hidrogeli in kako jih lahko uporabljamo. V angleški delavnici Do you know smo preizkusili splošno razgledanost in znanje z različnih področij, najuspešnejša ekipa je bila tudi nagrajena. Zadnja delavnica Naravno je zdravo je bila v kemijskem laboratoriju, kjer smo si dijaki izdelali ognjičevo mazilo. Ob koncu druženja smo prisluhnili stand up nasto- Kemijska delavnica o ognjičevi kremi je bila zelo kreativna in poučna. Lori Šramel Čebular pu Aleša Novaka, ki je na humoren način predstavil svoje razmišljanje o šolskih dogodivščinah in življenju v okolici Rogaške Slatine, dotaknil se je tudi aktualnih dogodkov. Že v Mariboru so se med vsemi sodelujočimi stkale prijateljske vezi, med po- novnim druženjem pa smo jih samo še utrdili in skupaj preživeli prijeten dan. Dijaki 2. letnikov se ob tej priložnosti zahvaljujemo razredničarkama, koordinatorici dijaške izmenjave in ravnateljici, ki so omogočile naše druženje. TOMAŽ ZORIN, 2.a Foto: arhiv ŠCRS Ustvarjalno vzdušje v kemijski delavnici 36 AKCIJA NAJ MATU IN NAIIVfl Anja in Miha marčevska zmagovalca Imamo tudi zmagovalni par glasovanja v mesecu marcu! To sta Anja Podkrižnik iz Ekonomske šole Celje in Miha Herlah iz Gimnazije Lava SCC. Prvouvrščena Anja je zbrala 373 glasov tudi s pomočjo učiteljev, ki so ji namenili 100 glasov. Enako velja za Miho, ki je skupaj zbral 202 glasova. Vseh 47 kandidatov je zbralo 1863 glasov. Prvi trije med maturantkami in maturanti po marčevskem glasovanju 1. Anja Podkrižnik, Ekonomska šola Celje 373 glasov 2. Urška Grčar, Gimnazija Lava 306 glasov 3. Julija Lubej, Gimnazija Lava 127 glasov 1. Miha Herlah, Gimnazija Lava 202 glasova 2. Anže Džumhur, Gimnazija Lava 169 glasov 3. Jan Jurišič, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ŠCC 160 glasov V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ 1. GIMNAZIJA V CELJU (1. GC) ■ GIMNAZIJA CELJE - CENTER (GCC) ■ SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE (SZŠC) 1. Jerica Žuraj 4. a, 1. GC 2. Julijan Jug 4. a, 1. GC 3. Juš Jagarinec 4. b, 1. GC 9. Jan Hribernik 4. d, 1. GC 10. Pina Grabar 4. e, 1. GC 11. Patrik Završnik 4. e, 1. GC 12. Vanesa Centrih 4. f, 1. GC 19. Klemen Zalokar 4. h, GCC 20. Aljaž Barlič 4. i, GCC 21. Aljaž Goličnik 4 a, SZŠC 22.Lara Tanšek 4. a, SZŠC i' m Љ 29. Sanja Seničar 4. e, SZŠC 13. Jan Pungaršek 4. f, 1. GC ^ 1 j V^v ) 23. Nina Filipančič 4. b, SZŠC 14. Karin Žgank 4. g, 1. GC Д" 24. Rok Romih 4. c, SZŠC V* s* 30. Jan Ravnjak Šlehta 4. kta, SZŠC 31. Lea Bukovnik 4. kta, SZŠC 32. Žak Čepelnik 4. ktb, SZŠC t'V^* M 33. Nina Skalar 4. ktb, SZŠC novi tednik in radio celje 15. Maja Ošlak 4. a, GCC 16. Lovro Janez Prešiček 4. a, GCC 25. Valentina Lokovšek 4. c, SZŠC 26. Andraž Herček 4. d, SZŠC novi tednik 34. Žan Jelaš 2. pti, SZŠC 35. Aida Muratović 2. pti, SZŠC 17. Klavdija Bastl 4. e, GCC 27. Eva Ribič 4. d, SZŠC . кЖ i 36. Anže Uratnik 3. GB, SZŠC AKCIJA 37 1. Jerica Zuraj 2. Julijan Jug 3. Juš Jagarinec 4. Taja Savič 8. Špela Kovač Sanda 4. d, 1. GC 18. Sabina Boršič 4. h, GCC 28.Anel Ekmečić 4. e, SZŠC 33. Maja Bogdanović 3. GB, SZŠC Glasujte za svojega kandidata! V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že petič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Dva finalna para že imamo, čakamo še tretjega. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Učitelji lahko pomagajo Februarja smo objavili prvi krog kandidatov, marca drugega in ta mesec je na vrsti tretji krog, ki bo prinesel še zadnja dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko, in sicer s seznama vseh iz tekočega meseca. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Pri aprilskem glasovalnem krogu bomo upoštevali le kupone rumene barve! Za aprilske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. maja. Zmagovalca tega kroga glasovanja bomo objavili 5. maja. PODZEMLJE PECE Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado. Med marčevskimi kuponi smo izžrebali tistega, ki nam gaje poslala Za nagrado bo prejela bon za ogled podzemnega sveta Pece za dve osebi. * Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko:....._.......... Zmagovalni nar letošnje akcije bo prejel □гшзоЕев stilsko eobrajo. ime in priimek:. Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek------------------------------ naslov ................................................ kontaktni telefon/e-pošta m>......... Stilistka bo Simona Oset Hliš, ki bo naj maturantko in naj maturanta oblekla v trgovinah Brooklyn (Desigual in Pepe jeans). Za frizuro, ličenje in manikuro bo poskrbel Citycenter Celje. Brooklyn Ste naročnik Novega tednika9 DAD NED !........................................................X..................................................... Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredo vanih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 38 ZA ZDRAVJE novi tednik radio celje 8 jz a Javno zdravje Zdravstveni dom Celje Zaključek akcije v soboto Pridite v Citycenter, udeleženci akcije Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje zaslužijo velik »bravo«. Velika zahvala gre vsem zdravstvenim strokovnjakom, ki so v akciji sodelovali, predvsem koordinatorki Tatjani Škornik Tovornik, ki ima že leta in leta naziv srce akcije. Vsak torek je bila nepogrešljiva za skupino in njeni nasveti in besede so za skupino bili izjemni. Odšli so tudi na nordijsko hojo. Pomembno je, da so prišli tudi nazaj. Skupina je zdaj bogatejša za znanje o pravilni prehrani, pravilni pripravi hrane, pravilnem nakupovanju in izbiri živil, izvedela je, kako se pravočasno izogniti stresu, kako ga izničiti in pravilno telovaditi. Učila se je tudi o nordijski hoji, o negi svojega telesa po izgubi več kilogramov in kako vse to znanje uporabiti tudi v času dopustov in počitnic, ki prinesejo tudi marsikatero skušnjavo. Kako hitro so minili trije meseci. V tem času se je dvajset posameznikov, ki smo jih izbrali za sodelovanje v akciji Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, resnično potilo. Telovadba je postala nepogrešljiv del njihovega vsakdanjika, dodobra so spremenili način svojega življenja, odrekali so se razvadam, se kdaj tudi pregrešili pri hrani, a dosegli so svoj cilj. Shujšali so za več kot 190 kilogramov. S tem so posledično izboljšali svoje zdravje. In to je največji dar, ki smo jim ga skupaj z zdravstvenimi strokovnjaki, ki so akcijo vodili, lahko dali. Zaključna prireditev bo to soboto v Citycentru Celje. Tam boste lahko vse udeležence pozdravili, z njimi tudi pokramljali. Čestitat jim bodo prišli tudi tisti, ki so v preteklosti že sodelovali v akciji. S tem jih bodo bodrili in motivirali. Zmagovalci številnih preteklih akcij namreč še vedno ohranjajo zdrav način življenja, zato bodo znali povedati, kako se jim je to obrestovalo. Ekipa je bila pridna Kljub temu da smo nekatere malo tudi okrcali, ker niso redno hodili na skupinske telovadbe, je treba omeniti, da je bila skupina nadpovprečno Ves čas je bila skupina pod strokovnim nadzorom. in vsi dosegli nekaj, česar mnogi ne: zaživeli so zdravo in v to »potegnili« tudi svoje družine. Torej smo opravili dvojno nalogo. S strokovnim vodenjem smo vplivali na spremembo življenja dvajsetih družin. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA fizično zmogljiva. Nekateri so shujšali hitro, nekateri počasi. A pri vsem skupaj ni šlo za tekmovanje. Čeprav bomo razglasili zmagovalca, je treba jasno poudariti, da so zmagovalci vsi v skupini. Za nekoga lahko pomeni 15 kilogramov »minusa« enako kot za nekoga le šest kilogramov manj od začetne teže. V ozadju hujšanja je namreč proces delovanja telesa, ki ni za vse enak. Hujšali so torej po svojih zmožnostih Pomemben podatek (predvsem za novinarsko ekipo, ki je spremljala akcijo) je, da so priboljške, kot so na tej fotografiji, udeleženci črtali iz svojega vsakdanjika. Ker sladkarij niso imeli kam dati, so jih prinesli nam. Mi pa jih tudi nismo imeli kam dati, zato smo jih pojedli. To je Irena Banovšek. Gospa se je ves čas na simpatičen način izogibala našemu mikrofonu, a ji ni uspelo. Smo bili preveč vztrajni. Shujšala je za 10 kilogramov in je ena tistih, ki redno hodi v fitnes ter je zaradi tega dobila že kar nekaj mišične mase. Skupina je zdaj v pasu »zožana« za skoraj 300 centimetrov. Zadnjič bomo v sklopu akcije vse udeležence skupine stehtali in izmerili v pasu v soboto. Vsem bomo nato stisnili roko, jih objeli in jim rekli: »Hvala, da ste nas tudi tokrat naučili vztrajnosti in ker ste zgled vsem, kako spremeniti svoje življenje.« (S)HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE 9. APRIL MED 10. IN 17. URO CITYCENTER CELJE BREZPLAČNE MERITVE TELESNE MASE, MAŠČOB, HOLESTEROLA, KRVNEGA TLAKA, KRVNEGA SLADKORJA, DEGUSTACIJE, PESTRO ODRSKO DOGAJANJE S PREDSTAVITVAMI RAZLIČNIH ŠPORTNIH VADB, PODELITEV NAGRAD NAJBOLJŠIM TER NAGRADNA IGRA NAROČI IN ODPELJI ... novi tednik radio celie Kaj se bo dogajalo v soboto? Z nami bosta tudi zvezdnika tanita in aygo Pestro bo že od 10. ure dopoldne, saj bodo lahko poleg zdrave ponudbe in merjenja krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi obiskovalci v trgovskem centru poskusili zdrave prigrizke. Če bo kdo želel, se bo lahko tudi stehtal na zvezdi akcije, taniti. Posebni tehtnici, ki je nihče nikakor ne more ogoljufati. Pokaže do »pikice« natančno telesno težo. Tisti, ki nas boste prišli pozdravit, boste lahko preizkusili tudi telovadne naprave, z nami bodo mladi športniki in ekipa fitnesa Top-Fit. Udeležence akcije bo prišel ocenit tudi naš aygo. Avtomobil, ki bo morda med obiskovalci spoznal tudi novega lastnika. Jeseni ga bomo namreč nekomu podelili v trajno last. Skratka, pestro bo. Komaj čakamo. Še posebej zato, ker je ta teden svetovni dan zdravja in akcija Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje je zadela pomen takšnega dneva. r \ui THERMANA lusko OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - [>R. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVIA.NETi E-POŠTA: VERSINlN.ANDREJ@GMAlLCOM v_/ NAROČI IN ODPELJI 39 Poslušalci Radia Celje niso imeli težav, ko so morali ugotoviti, da je bil tokrat gostitelj našega obiska z aygom Jože Galič, glasbenik, ljubitelj slovenske ljudske pesmi in narodne glasbe. ... Jožetu Galiču, glasbeniku, pevcu, inštrumentalistu, avtorju besedil, ki je po poklicu elektrotehnik na o pri Kot se za moškega spodobi, je Jože pogledal tudi pod pokrov. Tokrat smo se z našim »modrim dirkačem« odpeljali v Spodnjo Savinjsko dolino, natančneje v Šempeter. Obiskali smo enega najboljših glasbenikov med elektrotehniki Jožeta Galiča. Znan glasbenik in dolgoletni spremljevalec domačih viž se je izkazal tudi kot redaktor in televizijski voditelj, napisal je več člankov za različne slovenske revije, ob ustvarjanju narodnozabavne glasbe pa so njegova velika ljubezen slovenske narodne pesmi. Je avtor oddaje Pesem slovenske dežele, ki ji lahko prisluhnete vsako nedeljo ob 18. uri na Radiu Celje. Glasbeniki so ponavadi Toyota, ni mogel skriti pre- veliko na poti, zato ni nepomembno, kakšno je njihovo prevozno sredstvo. Jože Galič sicer prisega na večje avtomobile, a ko je sedel za volan na videz majhnega novega člana avtomobilistične družine senečenja. »Ampak tu notri se prav udobno sedi.« Da bi izrečeno res držalo, je udobje in prostornost Toyotinega malčka preizkusila še njegova žena Cilka, ki je pritrdila Jožetovim ugotovitvam. Aygo je resnično uporaben za vse. Dame bodo s pomočjo vzvratne kamere lažje parkirale. Gospodje si bodo z njegovo pomočjo lažje namestili klobuk. Lahko pa je tudi obratno. Avtorja in voditelja radijske oddaje Pesem slovenske dežele je presenetila in navdušila prostornost na videz malega jeklenega lepotca. Žena Cilka je izpostavila njegovo dodelano notranjost. Avto ima čist, v njem pa nikoli ne poje Galič zase pravi, da je z leti postal bolj počasen voznik, in priznava, da je zadnje čase precej manj na cesti kot pred leti. Čeprav je na glasbenem področju še vedno dejaven. »Dokler bo za moje delo zanimanje, bom delal,« pravi glasbeni samouk. Čeprav ga glasba na različne načine spremlja že skoraj vse življenje, vendarle obstaja prostor, kjer je melodijo le redko mogoče slišati. Sploh iz njegovih ust. »V avtu nikoli ne pojem. Tudi radio poslušam le za kakšne prometne informacije,« pove. A je kot veliko moških na svojega jeklenega konjička precej navezan. Predvsem pa je njegov avto vselej čist. LK, foto: GrupA novi tednik Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016! Ime in priimek: Naslov: Telefon V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si. sem naročnik Novega tednika ^ naročam Novi tednik do preklica Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Žrebanje bo 17.9.2016 Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje 40 BRALCI POROČEVALCI S prstom po zemljevidu naše Slovenije »To je naša kokoška. To je naša lepa, zdrava dežela. To je pri nas.« Še veliko podobnih misli se je utrnilo otrokom iz vrtca Šentjur, enote Kalobje, ko so sodelovali v projektu Pomahajmo v svet. To so asociacije otrok, ki se te dotaknejo. Odrasli pa moramo njihov odnos do države razvijati in nadgraje- vati. V okviru mednarodnega projekta Pomahajmo v svet smo se spoznavanja in potovanja po Sloveniji lotili skupaj s starši. Otroci so s svojo družino obiskali že veliko krajev v Sloveniji. S starši so družinska doživetja prenesli na papir in dodali še foto gradivo. Vsak je svoje utrinke doživeto predstavil vrstnikom v vrtcu in v skupino Otroci so se ob nacionalnih motivih učili sestavljati dele v celoto, zapenjati gumbe in zadrge od leve proti desni in od zgoraj navzdol ter se skozi igro mimogrede naučili še tisoč in eno malenkost o svoji domovini ter bližnji in daljni okolici. prinesel nova znanja in zanimivosti naše dežele. Hkrati smo z izvajanjem vzgojno-iz-obraževalnega dela v mesecu kulture spoznali tudi šege in navade, simbole, Zdravljico in našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Seveda ne smemo pozabiti na našega trenutnega junaka Petra Prevca. Z otroki smo izdelali nova didaktična sredstva, s katerimi smo razvijali spretnosti, širili besednjak in obzorja. Našo kokoško smo kar peš prehodili od Prekmurja do Pirana in nazaj. V okviru medsebojnega sodelovanja smo skupaj rasli in se učili tudi strokovni delavci in starši. Ko stopiš korak nazaj, vidiš lesk v otroških očeh, ko stopajo po tem našem malem zemljevidu. Slišiš zvon-ki smeh, ko se spominjajo svojih izletov po tej naši deželici. In čutiš, da jim je všeč biti drobno peresce v tej naši kokoški. Ko ob koncu dneva še zadnjič zapreva igralnico in še zadnjemu malčku pomahava v slovo v očetovem ali maminem naročju, si preprosto zaželiva, da bi trajalo. Ker so ti malčki - ta njihov lesk v očeh, ta smeh v glasu in topel občutek v srcu - naša prihodnost. KARLA ROBIČ ŽEKAR, KLAVDIJA ŠEŠERKO Štirje letni časi KUD Svoboda Prebold oziroma njegova gledališka družina je v sezoni 2015/16 postavila na oder novo gledališko igro - veselo poslansko komedijo - Štirje letni časi avtorja Vinka Mödern-dorferja in pod režiserskim vodstvom Jožeta Kranjca. Vaditi so začeli že lani, premierno pa so se občinstvu predstavili v soboto, 12. marca, zvečer v Dvorni Prebold in nato še s ponovitvijo v nedeljo popoldne. Glede na zanimivo in tudi aktualno tematiko lahko pričakujemo tudi še kakšno ponovitev v domači dvorani oziroma na gostovanjih po Spodnji Savinjski dolini in izven nje. Kot je povedal in v gledališki list tudi zapisal režiser Jože Krajnc, je komedija Štirje letni časi na »meniju« preboldskega gledališča dober izbor, ki je v tem času in v teh domačih razmerah vroč in zaužitja vreden vsaj toliko (ali pa še bolj) kot v obdobju, ko je avtor to zgodbo zakuhal. Njegova vesela poslanska komedija - kot jo je sam poimenoval - je tako življenjska, tako naša in resnična, da postaja v marsičem že žalostna poslanska tragedija. Naj bo smeh ob tem kisel ali sladek, prst je z odra uperjen k tistim, ki bi nam morali biti vsem za vzor, toda dejanja marsikoga od njih so (pre)večkrat tako sprevržena, da nam pravzaprav kažejo, kako in česa ne bi smeli. Igralsko zasedbo tokratne igre sestavljajo Jani Pilko, Manja Holobar, Martina Az-breht, Mojca Jezernik, Dušan Vedenik, Simon Bukovec in Ana Ajdič ter Marko Reber-šek. Nepogrešljiv člen predstave je še Srečko Stepišnik, ki skrbi za luč in ton. Zgodba, v kateri se poslanec Leopold prestraši preiskovanja komisije za preprečevanje korupcije želi svoje premoženje prikriti, je res aktualna in zaradi tega in svojega nauka nadvse cenjeno avtorjevo delo, ki so se ga člani igralske družine brez zadržkov lotili in predstavo uspešno postavili na gledališki oder. V petek, 8. aprila, ob 20. uri, bodo v domači dvorani odigrali že tretjo predstavo, nato bodo sledila gostovanja DARKO NARAGLAV Uspešen konec te Impro GCC v Ljubljani (Foto: arhiv GCC) Prostovoljstvo je dar Marca se na izobraževanju v Izoli zberejo društveni in regijski koordinatorji programa Starejši za boljšo kakovost življenja doma (Starejši za starejše), ki ga Zveza društev upokojencev Slovenije uspešno uresničuje že dvanajsto leto. Koordinatorji programa potem svoje novo znanje prenesejo tudi prostovoljcem na terenu, saj brez znanja ni uspešnega pro-stovoljstva. O pomenu projekta zgovorno govorijo številke, ki so jih predstavili strokovna vodja projekta pri ZDUS Rožca Šonc in regijski koordinatorji. Tako je v Sloveniji 3.400 prostovoljcev med letoma 2004 in 2015 opravilo 159.066 prvih obiskov pri starejših, ki so dopolnili 69 let, in 573.821 ponovnih obiskov. Skoraj 229 tisoč upokojencem so nudili različne oblike pomoči v okviru DU ali drugih organizacij in opravili več kot 6,8 milijona ur prostovoljnega dela, ovrednotenega na skoraj 42 milijonov evrov. Obiskali so 65,5 odstotka starejših od 69 let. Kljub pomanjkanju sredstev za izobraževanje in materialne stroške prostovoljcev so lani nudili pomoč kar 1.868 osebam več kot leto prej. Nudili so jim kar 13.059 storitev več kot leta 2014. V pokrajinski zvezi Celje je v program vključenih 20 društev upokojencev, ki so samo lani opravili 8.291 obiskov pri 4.536 starejših. Med njimi jih je 1.563 dobilo takšno ali drugačno pomoč. »Kljub vsem težavam smo bili zelo uspešni,« je ugotovila pokrajinska koordinatorica Ivanka Tofant. Glavne težave so nedorečeno financiranje na državni in lokalni ravni ter težave pri pridobivanju prostovoljcev. Morda bi bilo bolje, če bi več ljudi čutilo kot Anka Osterman, predsednica programskega sveta programa: »Lahko smo srečni, da smo v tem programu, saj naredimo ogromno dobrega. To tudi nas dela dobre ljudi.« Podobno je tudi mnenje podpredsednice ZDUS Vere Pečnik: »Več dobiš, kot daš.« Predah med celodnevnim izobraževanjem. Tofant BRALCI POROČEVALCI 41 dna Gimnazija Celje - Center je pred časom dosegla kar sedem odličnih uspehov -zmago Impro GCC na zadnji tekmi Šile v Ljubljani, zlato Cankarjevo priznanje, odličen uspeh na Me-moriadi 2016 in uspešno mini odpravo članov bronaste stopnje mednarodnega priznanja za mlade. Dijakinje in dijaki Gimnazije Celje - Center so ta konec tedna dokazali, da je znanje, naj bo formalno ali neformalno, zanje dragocena in brezčasna vrednota. Dijaki so tako šolo, sicer tudi letošnjo dobitnico prestižnega Kumerdejevega priznanja, ovenčali z novimi uspehi ... Sabina Borsić iz 4. h je osvojila zlato Cankarjevo priznanje iz znanja slovenskega jezika, Impro GCC, edina srednješolska ekipa Da bi lahko svoje delo opravljali še bolje, so se udeleženci izobraževanja seznanili z različnimi načini sporazumevanja s poudarkom na asertivnem, s pomočjo predavateljice Metode Bole Finžgar pa so podrobneje spregovorili tudi o predsodkih, zamerah, strahovih in improvizacijskega gledališča v naši regiji, je na zadnji tekmi slovenske srednješolske improlige, ki je bila v petek, 18. marca, v Ljubljani, pometla s konkurenco in osvojila 1. mesto, člani bronaste stopnje mednarodnega priznanja za mlade pa so z mini odpravo na Anski vrh inštruktorjem dokazali svoja znanja preživetja v naravi in se kvalificirali za odprave, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih. V soboto, 19. marca, je bilo v Murski Soboti državno tekmovanje v pomnjenju Memoriada 2016. V hudi konkurenci je Miha Čačič iz 4. č osvojil dve prvi mesti v kategoriji karte in abstraktne slike, Blaž Pažon iz 3. b pa prvo mesto v kategoriji besede in četrto mesto v skupni razvrstitvi. GD jezi pri starejših. Nekaj časa so zbrani namenili tudi izobraževanju v programu Bopro, ki računalniško podpira njihovo delo, ter nujnim spremembam pravilnika o izvajanju programa in vlogi prostovoljca. MBP Del koordinatoric s Celjskega, v sredini spredaj regijska koordinatorica Ivanka Zlate potice iz SŠGT v Preboldu Februarja po zimskih kratkih počitnicah smo se v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje sestali z dijaki, ki so želeli sodelovati v krožku peke potic. Z nasveti in nekaj praktičnimi preizkusi doma in v šoli smo se odločili, da je vredno svoje znanje pokazati na razstavi in ocenjevanju potic. V Preboldu je bil 18. in 19. marca 13. Festival potic pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva. idejna vodja je Danica Uplaznik. Sodelovali smo s 24 vzorci potic v kategorijah orehova potica, orehov kolač, smetanova potica in smetanov kolač ter v kategoriji ostale potice. Skupaj smo prejeli 16 zlatih priznanj, 4 srebrna in 4 bronasta priznanja. Vsem sodelujočim dijakom iskreno čestitamo in si želimo še več takih dosežkov. Mentorji: B. Bezgovšek, N. Kamerički, C. Božnik Prvonagrajenci v poslikavi cvetličnih korit Letos je tudi Ekonomska šola Celje sodelovala na likovnem natečaju Lončki in korita, da bo gredica bolj barvita. Dogodek že osmo leto organizira Cinkarna Celje v povezavi s podjetjem Simbio in z Mestno tržnico Celje. Natečaja, v katerem so učenci in dijaki slikali cvetlične lončke in različna korita, se je udeležilo kar 46 šol celotne celjske regije z več kot 800 prečudovito poslikanimi koriti in lončki. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad in priznanj je bila v sredo, 23. marca, na celjski tržnici. Kot govornika sta se je udeležila tudi tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič in generalni direktor Tomaž Benčina. Našo šolo je na natečaju zastopalo šest dijakinj, in sicer: Nuša Vahter in Tjaša Hrustelj, 1. a, Jasna Kovačič, 1. c, Tea Kovač in Tamara Macuh, 1. e ter Mia Volasko, 3. e. Dijakinje so v kategoriji izdelave in poslikave cvetličnih korit osvojile 1. nagrado in s tem tudi MP3-predvajalnike. Izdelki natečaja bodo razstavljeni na osrednjem prostoru Mestne tržnice Celje, del izdelkov bo nekaj tednov krasil krožišči pri OŠ Lava in pri svetem Duhu, manjši lončki pa bodo obešeni na ograji Cinkarne Celje ob Kidričevi cesti. MAJA JERIČ, mentorica dijakinj Mumovit ( Balkonski - 50L { --—J www.cinkarna.si 42 VRTNARIMO o pnetfnih* tnlMfe x/rtn^rke Načrtujem svoj vrtiček Sezona vrtnarjenja se je začela tudi zame. Z dvema sadikama bazilike, ki jima je pač treba najti dom in se menda tudi na vrtu najbolje počutita med paradižnikom. Po daljšem razmisleku sem se odločila, da imam za vrtnarjenje preveč idealne pogoje, da bi zadevo obesila na klin in obdelovala samo kakšen cvetlični lonček. Hkrati mi ni treba osvojiti vrtnarskega oskarja in si omisliti cele njive. Tistih 20, 30 kvadratnih metrov bo za zmerno razgibavanje pozno popoldne in za odpravljanje stresa več kot dovolj. Zdaj se moram samo še odločiti, kaj bom posadila in posejala. Na list papirja sem si skicirala gredice. Bučke so prva izbira. V trgovini se vedno ustavim ob njih, ker se mi zdi, da so vsestranska in hvaležna zelenjava. Potem ko me na domačem vrtu dobesedno zasujejo s svojim obiljem, jih tudi videti ne morem. A vseeno z njimi ne morem zgrešiti. Solata. Kakšen je sploh vrt, na katerem je ni? Zato jo bom posadila v strumne gredice in jo posejala vsepovprek. Kolikor sem proučevala dobro soseščino vrtnih kultur, je solata en takšen božji volek - z vsemi se dobro razume. Nizek fižol obvezno. Stročji fižol namreč obožujem in mi je prav figo mar, če ga nihče drug v družini ne. Ena velika gredica zame. Če bo imel kdo pripombe, mu bom z veseljem v najem dala ostale tri četrtine vrta. A mislim, da ni strahu. Korenček in peteršilj. Menda ju lahko posejem izmenično vrsto ob vrsti na isto gredico. Ta dva sta tudi sinonim za vrtičkarstvo in o tem ni kaj debatirati. Saj res, na redkvico sem skoraj pozabila. Navdušena sem nad zgodnjim pridelkom in tako imam že prav kmalu občutek, da mi kar dobro gre in da bo iz vsega skupaj še kaj »ratalo«. V nasvetih za zelence sem prebrala, da je pametno vmes posaditi še razna zelišča, kot je na primer šetraj. Zmenimo se raje za drobnjak, za katerega vsaj približno vem, kako ga uporabljati. Paradižnik in paprika. O tem bom še razmislila, ker mi zadnji dve sezoni ni uspevalo ne eno ne drugo. V vsakem primeru bom sadike kupila, ker za ukvarjanje z rastlinskimi dojenčki res nimam potrpljenja. In seveda bom čez vse to vrgla še vrečko ali dve pisanih rož. Da bo še nekaj za dobro voljo, če slučajno ne bo nič drugega uspelo. Pri sejanju paradižnika moramo paziti, da nam rastlinice ne podivjajo. V rastlinjakih jih moramo navaditi na zunanje razmere, hkrati pa jim moramo dati čim boljše izhodišče za rast. Nove vrste paradižnika se včasih tako razlikujejo, kot se balkonske rože razlikujejo od vrtnih grmovnic. Četudi se večina zelenjadarjev v tema času že ukvarja s pikiranjem, Jernej Mazej pravi, da za vzgojo lastnih paradižnikovih sadik sploh še ni prepozno. Pri vzgajanju sadik je najpomembneje, da ulovimo pravi datum. Primeren čas setve je konec februarja. Če paradižnik posejemo prezgodaj in če temu botrujejo še slabi pogoji, na primer pretoplo vreme in premalo svetlobe, bomo dobili »pretegnjene« sadike, kot temu pravijo zelenjadarji. »Seveda se nižje sorte, kot je na primer čokec, in miniaturne balkonske sorte ne pretegnejo zlepa, medtem ko po drugi strani sorte, kot je volovje srce, zelo hitro podivjajo.« A to še ne pomeni, da so sadike izgubljene. S poglobljenim pikiranjem tik pod klični list korenine poženejo iz celotnega stebelca in tvorijo močno koreninsko grudo. Takoj ko rastlinice vzklijejo, jih je dobro postaviti na hladno, tako da nočna temperatura ne presega 5 stopinj in dnevna ne 18 stopinj Celzija. Dober substrat in ravno pravšnja količina vode Če vzgajamo do 50 sadik, je najbolje, da poseben substrat za to kupimo. V Mazejevem primeru, ko vzgoji 5.500 sadik, je ta strošek prevelik, zato substrat zmeša sam. »Pommebno je, da je substrat dovolj hranljiv in hkrati zadržuje vodo. Svojih sadik na primer ne zalivam pogosteje kot enkrat tedensko.« Pri zalivanju moramo biti še posebej previdni pred pikiranjem, ko so rastline še gosto posejane na majhni površini. S preveč vode lahko povzroči- Setveni koledar ^ Čas za presajanje je od 12. ob 16. uri do 27. ob 6. uri. 7. ČE mlaj ob 14. uri 8. PE od 9. ure plod 9. SO plod 10. NE korenina 11. PO korenina 12. TO korenina do 9. ure, od 10. ure list 13. SR cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. Domače rastlinjake lahko za nekaj stopinj učinkovito ogrejemo z grelnimi lučkami. V kozarce za vlaganje nalijemo svetilno olje, skozi luknjico v pokrovu pa napeljemo stenj. Dodatna pomoč rastlinam v hladnem vremenu je baldrijan. V liter vode dodamo dve do tri kapljice baldrijanovega pripravka, ki ga kupimo v lekarni, in s tem poškropimo rastline. Tako jih ogrejemo za pet stopinj Celzija. Dolga in krhka rastlina pomeni, da je »pretegnjena« oziroma da je podivjala. Paradižnike gosto posejemo v posebno posodo in pazimo, da jih ne zalivamo preveč. Da bo paradižnik zdrav in krepak Paradižnikove rastlinice smo pikirali z Jernejem Mazejem - King of paradajz bo letos vzgojil 250 sort paradižnika mo padavico sadik. To je nalezljiva bolezen, zaradi katere se stanjša deblo, tik nad koreninami pa se naredi krasta. Ko takšen pojav zaznamo pri kateri od rastlin, je treba celotno posodo rastlin zavreči, da se ne razširi med sadike. Med svetlobo in oblačnostjo Kot pove Mazej, paradižniki v rastlinjaku najbolj bujno rastejo v oblačnem vremenu. Vrtičkarji se pri vzgoji sadik najpogosteje srečujejo s težavo, da se rastline krotovičijo zaradi obračanja proti izviru svetlobe oziroma proti okenski šipi. Tudi če jih obračamo, tega ne moremo preprečiti. Pri manjšem številu sadik to še vedno ni resen problem. Če imamo več kot 50 sadik, pa se splača narediti vsaj improviziran rastlinjak. Tako lahko za ogrodje uporabimo gradbeno mrežo, nanjo napnemo folijo in pogoji so skoraj takšni kot v kupljenem plastenjaku. Tisto, kar ostaja resen problem, so polži. »Čez noč mi pojedo celo vrsto sadik in proti temu se je kar težko boriti.« Iz jasli v kruti svet Jernej Mazej svojih paradižnikov niti slučajno ne »cartlja«. Ogreva šele, ko se temperatura v rastlinjaku spusti pod tri stopinje Celzija. »Rastlina mora biti pripravljena na vse vremenske razmere. Včasih se zgodi, da dobimo v vrtnarijah ogromne sadike, vendar jih prvi veter čisto povozi.« Svoje paradižnike bo na prosto sadil med 10. in 15. majem. Pri tem je treba paziti na vreme v naslednjem tednu. »Zadnje čase se dogaja, da se ledeni možje prestavljajo celo proti začetku junija. A tudi če se to zgodi, lahko paradižnik učinkovito zaščitimo z baldrijanovimi kapljicami. To je učinkovita pomoč, ki jo pred pozebo uporabljajo tudi sadjarji.« StO, foto: GrupA Pri pikiranju je treba pazljivo ravnati z vsako rastlinico. Zaradi nadzora nad 250 različnimi sortami Jernej Mazej tega dela ne zaupa nikomur razen sebi. Rastline posadimo čim globlje, da se razvije močan koreninski sistem. Če jih dobro vglobimo pri pikiranju, jih ni treba pri sajenju na vrt. Jernej Mazej vsako rastlinico zalije posebej. Več kot pet tisoč sadik zalije v približno uri. ŽIVALSKI SVET 43 Ekološki inženir Bober nas uči, kako trajnostno ravnati z brežinami in vodotoki - V Kozjanskem parku želijo, da bi bili domačini nanj ponosni Streljaj od trga Podsreda živi družina bobrov. V tamkaj šnjem potoku Bistrica jih boste sicer težko videli. Kot pravi Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, niti njemu to še ni uspelo, čeprav že vrsto let spremlja njihovo življenje. A je s pomočjo kolegov z Dolenjske, kjer bobri živijo že dlje časa, izvedel marsikakšno zanimivost in tudi to, da so ponekod ljudje že malo nejevoljni zaradi njih. Zgodi se lahko, da zaradi njih pade tudi kakšna jablana ali kaj podobnega, če stoji preblizu brežine. Zato se v Kozjanskem parku še posebej trudijo ljudem prikazati pozitivno plat sožitja s temi neverjetnimi glodalci. Pravijo jim tudi ekološki inženirji, saj so odlični urejevalci brežin vodotokov. Če se človek loteva njihovega urejanja z goloseki, ki jim običajno sledijo erozije in plazovi, ravna bober pri svojem delovanju premišljeno in trajnostno. Ko podira nekatera drevesa, ohranja in pomlajuje zarast, s čimer tudi preprečuje erozijo brežine. Okusne vejice in bobrova umetnost Če bobra težko srečamo v njegovem domovanju, saj je aktiven večinoma ponoči, pa ima vselej dan odprtih vrat, ko si lahko v miru ogledujemo njegove stvaritve. Dušan Klenovšek, profesor biologije in kemije, z veseljem obiskovalcem razkaže zanimivo območje ob potoku Bistrica, kjer je mogoče videti sledi bobrovega poseganja v naravo. Kar nekaj družin z otroki »Ker je kmet vso obrežno rast posekal, se je tok Bistrice prestavil za več metrov. Tam, kjer gospodari bober, ni bojazni za erozijo, saj ohranja preplet korenin, ki zadržujejo brežino. Kmet bo verjetno državo klical na pomoč, naj brežino utrdi s kamni, in to pomeni konec prejšnjega življenja v vodi.« »Kakšno drevo se zaceli, drugo pade. Bober ne dela škode, ampak je najboljši upravljavec območja ob vodi. Je predvsem vrbe, ki se dobro obraščajo,« pravi Dušan Klenovšek in kaže bobrovo »umetnino«. Bobrovo kraljestvo na potoku Bistrica se je v minulih tednih zvrstilo na vodenem ogledu in tudi nas je odpeljal do bobrovega kraljestva. Potrebuje miren, nižinski tok in Bistrica je ravno dovolj visoka, da lahko v njej plava, a če je nizka, si naredi jez, da ima tudi vhod v domovanje pod vodo. Sobo si je namreč izdolbel v peščeno nabreži-no potoka. Okrog ima dovolj hrane, pozimi je to drevesno lubje, zato podira vrbe, s čimer pride do tankih vej, ki mu očitno najbolj teknejo. Te veje shranjuje v vodi, da ostanejo sveže, medtem ko so na bregu vidni objedeni debelejši kosi, kjer si brusi zobe, ali kakšno podrto deblo. Iz štorov v teh dneh ženejo nove mlade vejice in kmalu se ne bo več videlo, kje se je bober gostil. Eno od vej je tako umetelno obdelal, da je videti kot lesena skulp-tura. Klenovšek zato pravi, da jo bodo postavili na primerno mesto z napisom, da gre za bobrovo »umetniško delo«. Razmišljajo tudi o novih pristopih pri predstavitvi bobrov in njihovega pomena za okolje. Še okusnejša koruza V minulih letih si je v toplejših mesecih bober lahko postregel s posebno poslastico, to je bila koruza, ki jo je kmet prideloval na bližnji njivi. Dokler je odgriznil le tu in tam kakšno rastlino in jo zvlekel v potok, tega ni nihče opazil. Ko je na njivi zaze-vala večja praznina, je kmet ugotovil, da je tat na delu. Šele takrat je odkril bobre in ker so zavarovana vrsta, je lahko zaradi škode uveljavil odškodnino. Na območju Kozjanskega parka že približno štiri leta opažajo sledi bobrov, medtem ko so bili v Sloveniji avtohtona vrsta, dokler jih niso v 18. stoletju iztrebili. Pri nas so se bobri spet pojavili leta 1998, potem ko so se razširili s Hrvaške, kjer so jih na novo naselili. Družina si ustvari Bober zraste do 70 centimetrov v dolžino in tehta do 35 kilogramov. Njegov kožuli je izredno goüt, kar mu omogoča, da tudi v vodi ostane suh. Poraščen ni le dolg in ploščat re^ ki mu služi za ItmarMe v vodi. (Foto: arhiv Kozjanskega parka) Klenovšek pozna tudi anekdoto z Dolenjske: švicarski lovec je hodil k nam na lov na srnjake. Nekoč je bil ravno pri nas, ko je njegov vodnik, domači lovec, dobil klic, naj pobere povoženega bobra. Švicar se je ob njem slikal in fotografijo poslal prijatelju, ki je bil zgrožen, češ, ali ne ve, kakšna je kazen, če ustreliš zaščiteno žival. Švicar mu je v šali odgovoril, da se že zagovarja na policiji v Novem mestu, kamor je čez kakšen dan že prispel ataše, češ da bo kazen plačal ... bobrišče na približno kilometer dolgem odseku vodotoka in ko mladiči zrastejo, morajo na svoje, zato vzdolž vode iščejo nova domovanja. Ker zaradi tega lahko nastanejo težave z okoliškimi kmeti, si v Kozjanskem parku prizadevajo, da bi z osveščanjem ljudje sprejeli tega zanimivega rušitelja in graditelja ter bili ponosni, da ga imajo v svoji bližini, in bi se od njega skušali kaj naučiti. Njegova prisotnost je namreč dokaz, da je vodotok čist, da lastniku ali državi ni treba čistiti brežin ali odstranjevati podrtih dreves ter da ne bosta imela težav z erozijo in poplavami. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Stopinje v blatu kažejo na prisotnost bobra. (Foto: arhiv Kozjanskega parka) »Ob Krki je biolog lastniku sadovnjaka svetoval, naj drevje zavarujejo z žičnato mrežo. Res jo je postavil, toda kaj, ko je Krka narasla in bober je brez težav priplaval do drevesa.« 44 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Osrednja knjižnica Celje - vrata v vse case in prostore (2. del) Celjska Narodna čitalnica in njena društvena »knjigarnica« (1862-1927) Po skoraj desetletnem obdobju utesnjujočega absolutizma se je v Habsburški monarhiji na začetku 60. let 19. stoletja z oktobrsko diplomo in s februarskim patentom obnovilo ustavno življenje, ki je razrahljalo dotedanje spone. Nov veter, ki je zavel po večnacionalni monarhiji, je omogočil tudi ustanavljanje čitalnic, ki so na Slovenskem po mestih in trgih (redkeje vaseh) postale središča slovenskega kulturno-politične-ga delovanja. Glavni namen in pomen čitalnic, v katerih so se zbirali zlasti slovensko čuteči izobraženci, mestni in trški veljaki ter tudi kmetje, sta bila poleg druženja predvsem utrjevanje narodne pripadnosti slovenstvu in krepitev javne rabe slovenščine. To so po eni strani dosegali s prirejanjem »besed« (prireditve z govori, s predavanji, z deklamacijami, glasbenimi in s pevskimi nastopi ter z gledališkimi igrami, ki so se N >1 ni' ц ftit&vzuea jn: a) <.':•..'..]: r taeopipov kiyig, pisani 11 v slovenskih, рн tudi v drng jezikih. b) K*2Teei'lj''v.i ijc v besedah, v plesu, v igrali i. t. J. Ni vtika se Liluj dr;i/.lv,-> v ni kake zadeve. Kdor feli v družtvo stopiti, naj stt oglasi oaebno aPpinmoito ravnatelju. Tiavjiatplj to đružt-vtmomu odborti javi, in odbor po vnčmi glasov o prijetju otllo6i; odbor ima tudi рдагк-о po; fhjejh tretjinah glasov pravega člana iss dražtva izklenuti. JMj5tax»niiia ш v&rtkcga člana ismn&a 1 for., vdoletna pyplm-fl, k tor» хг vsaki mesec naproj polaga, pa 1'2 for. a. v* & S- Pruvieo druitvomkov 60 &1edef:e: da titajo č&eojibo in knjige jtft cim£tvn pripravljt-lKi, ter do obifckujcjo VMiovorstne Töspiice, kakor: bmedi-, plese, igro i. d. 2. da pei dniötrtiem Poda prij«n№jo timupueu l.^gc tu ^itaaijü. Naslovna stran »Pravil Narodne čitavnice v Celju«, ki so s 1. in 4. členom postavila temelje za širjenje bralne kulture med celjskimi Slovenci. Pravila so Pirnat, Žuža, Kapus in Kočevar sestavili jeseni leta 1861. večkrat končale s plesom ali z veselico), po drugi strani pa tudi z nabavo časopisja in druge literature. Čitalniško gibanje je v 60. letih doživljalo svojo »zlato dobo« in v tem obdobju je leta 1862 kot četrta po vrsti svoja vrata odprla tudi celjska »čitavnica« - prvo slovensko narodno društvo v takrat slovensko-nemškem mestu. Knjižničarska dejavnost je bila ves čas pomemben del celjske čitalnice, saj so že njena pravila poudarjala pomen branja časopisov in knjig. Na začetku je večino knjig pri- dobila z darovi svojih članov, tako da je knjižnica leta 1865 razpolagala že s 448 knjigami. 1873. leta so čitalnico za dve leti razpustili, njene knjige pa je tačas pri sebi doma hranil predsednik čitalnice dr. Štefan Kočevar. O knjižnici ni novih poročil vse do začetka 80. let, ko je vlogo knjižničarja prevzel Miha Kokot, ki je poročal, da je knjižnica »zelo razmetana in zmešana, pomanjkovalo je mnogo knjig, koje so se deloma že izterjale«. Razmere so se popravile tudi na račun prihodkov od mize za biljard, ki so izboljšali finančno stanje čitalnice in okrepili knjižni fond za vrsto novih knjig in časopisov. V 90. letih sta nova knjižničarja Miha Zavadlav in Janko Vau-ken sestavila seznam knjig, poskrbela za vezavo 24 naročenih časopisov in prevezavo slabše ohranjenih knjig, sprejela sta tudi nov knjižnični red, po katerem so posojali knjige članom čitalnice izključno »proti pismenemu potrdilu sprejema knjige«, nevezanih izvodov pa si ni bilo več mogoče izposoditi. Po gradnji Narodnega doma se je vanj v 1. nadstropje vselila tudi knjižnica Narodne čitalnice, ki je takrat štela že več kot tisoč knjig in več kot 40 naročenih časopisov, močno je narasla tudi izposoja na dom. »Udje« čitalnice so ob prelomu stoletja že ugotavljali, da dosega čitalnica »glavni svoj namen, pospeševati namreč na narodni podlagi omiko in družbeno življenje s čitanjem časopisov in knjig«. Knjižnica je decembra 1906 še pridobila pomen, saj je svoja vrata odprla tudi nečlanom, in je tako postala prva slovenska javna knjižnica v mestu. Prva svetovna vojna je v delo knjižnice močno posegla; v njene prostore se je naselila vojaška bolnišnica, knjižnico so zaprli. Konec vojne je dočakalo 700 knjig, ki so jih sprva izposojali le članom čitalnice, leta 1921 pa so jo odprli še za ostale, a njen pomen je tudi zaradi osnovanja drugih bralcem priročnejših knjižnic po mestu nezadržno padal. Čitalnica in njena knjižnica sta do leta 1927, ko sta se zaprli, bolj kot ne životarili. Knjige in časopise so si razdelili dediči, med drugimi tudi novoustanovljena Javna mestna knjižnica v Celju. Se nadaljuje. JANJA JEDLOVČNIK, Osrednja knjižnica Celje ШЧ i ! : . iS Duplosan KV • poraba vode 250 l/ha, • temperatura10-12 stopinj C, sončen dan, vsaj 6 ur brez dežja, velikost plevelov min. 10 cm, škropljenje posameznih rastlin 0,1 l/10 l vode z nahrbtno škropilnico, • karenca 28 dni. Dobro zatira naslednje plevele: ščavje (Rumex spp.) zlatice (Ranuncullus spp.) regrat (Taraxacum off.) AGRO NASVETI: 031 504 512 (Nande Osojnik) Ш CINKARNA Zastopa in prodaja za Slovenijo. www.cinkarna.si DUPLOSAN® KV Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešer Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. , 3000 Celje. OTROŠKI VRTILJAK 45 je "rlnVai - t^brika r NiJVeg'fl TRdnlk^'l kjet bodo - prostor II našle- j pisane' ' aktivnosti - predšolskih otrok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, . nam sporočite. , Z - veseljem- vas 'bomo o u v _ ■ v "V Žiga zaga, poje zaga Kadar ne gredo v naravo otroci, pride del narave v igralnico Med tesarskimi deli in pripravami na gradnjo smo tokrat obiskali otroke na Vranskem. Posebnost dela v skupini, ki jo vodita vzgojiteljica Branka Kramar in njena pomočnica Laura Fekonja, je, da mali ustvarjalci pri delu uporabljajo naravne materiale in prava orodja. »Seveda so kdaj tudi kakšne manjše poškodbe, predvsem kakšen otečen prst. Kaj hujšega ni. Tudi težav s starši nimava. Ob prvem snidenju sva jih seznanili z načinom dela, pojasnili prednosti, ki jih prinaša, in jih prosili za dovoljenje. Danes nam starši že zagotavljajo veliko materiala, ki ga pri svojem delu, ustvarjanju in odkrivanju uporabljamo,« pojasnita vzgojiteljica Branka Kramar in njena pomočnica Laura Fekonja ob našem vprašanju, kako so se na to, da otroci mahajo s Oče se skuša malo pohecati s svojim sinom in mu reče, naj nekaj časa ponavlja eko, eko, eko ... Fant brez oklevanja začne ponavljati. Nakar ga oče vpraša: »Kaj pije krava?« In triletnik kot iz topa izstreli: »Čaj!« Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc. si s pripisom za Otroški vrtiljak. kladivi in rokujejo z žagami, odzvali starši. Otroci so z orodjem izjemno spretni, seveda ga smejo uporabljati zgolj pod nadzorom odraslih. Ne samo končni izdelki, nagrado predstavljata že navdušenje in žar v njihovih očeh, ko smejo delati tako kot odrasli. Otroci v Brankini in La-urini skupini so stari od tri do pet let. Malce večji starostni razpon kot običajno je, kot pojasnjuje- ta strokovni delavki, za vse velik plus. Ob našem obisku so mladi mojstri tako gradili hiše iz opeke in lesa, iz naravnih materialov sestavljali avtomobile in kot se za otroke spodobi, pri tem tudi nekoliko tekmovali. Tokrat so delo organizirali v svoji zelo funkcionalno opremljeni igralnici. A kot so povedali, večinoma lepe dneve preživijo zunaj, na igrišču za vrtcem, še raje v bližnje gozdu. Prav tam velikokrat najdejo veliko uporabnih reči, ki jih kasneje s pridom uporabijo. LK, foto: SHERPA Med delom se prileže tudi glasba: »Naša četica koraka strumno in veselo, drug za drugim v ravni vrsti zdaj gremo na delo. Jurčku bomo pomagali hišico zgraditi, da bo mogel svoje zajčke pred lisico skriti. Žiga žaga, poje žaga, rom, pom, pom kladivo, mi pa vsi najboljše volje delamo marljivo.« Kadar ne žagajo, z veseljem uporabljajo tudi čopiče, barvice in svinčnike. 46 RAZVEDRILO V klubu Naša »generalna« Tea Podpečan je obrnila nov list v svojem življenju oziroma novo internetno poglavje. Na družabnem omrežju Facebook je odprla svoj profil in zdaj pridno nabira nove prijatelje, zna celo objaviti kakšno svojo fotografijo z Bukovice, kjer redno nabira kondicijo. Z deljenjem objav, povezanih z našo medijsko hišo, skrbi tudi za njeno promocijo, zato dobrodošla v klubu! mtum Avtor: Milan Alašević Spraševali smo vas, kako se imenuje najlepše urejena vas v laški občini, ki smo jo predstavili v prejšnji številki. Pravilen odgovor se glasi: Trojno. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Silve Arzenšek iz Šentjurja, ki ji bomo poslali Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako se imenuje priloga, ki je tokrat posvečena prazniku celjske občir Ime in priimek Naslov Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Pregled Pri pregledu bolnice zdravnik pravi: »Srce, pljuča, utrip srca in pritisk so v redu. No, zdaj pa poglejmo še tisto prijetno majhno stvar, ki vas ženske spravi v vse vrste težav.« Ženska se nemudoma začne slačiti ... Zdravnik ji to prepreči rekoč: »Ne, ne! Kar oblecite se. Samo jezik mi pokažite.« Še tri kroge Francelj pride prvič v Ljubljano in se na obvoznici pripelje do krožišča. Zagleda znak 40 km/h. Ko se že nekaj časa vozi v krožišču, ga ustavita policista: »Ali se vam je zmešalo, da se tako dolgo vozite v krogu?« Francelj: »Pa kaj me ustavljata, imam samo še tri kroge in bo 40 km.« Hitri Miha dobi sestavljanko. Pa sestavlja in sestavlja. Mine devet dni, a še ni gotova ... Deseti dan mu končno uspe. Steče k Jožetu in se mu pohvali: »Si videl, sestavljanko sem zložil v desetih dneh, čeprav na škatli piše štiri do pet let!« Avto Kakšna je razlika med dobrim in zelo dobrim avtom? Dober avto vas pripelje od točke A do točke B. Zelo dober avto vas pripelje od točke A do točke G. Šalo nam je poslal Marko Resnik. Bolniška Dolenjec je potreboval 14 dni prosto in je šel k zdravniku, da bi dobil bolniško. Potožil je, da ga boli križ, še prej si je na križ prilepil 20 evrov. Zdravnik ga je pogledal in videl evre, jih vzel in mu rekel: »Ja, bo treba malo počivati.« Napisal mu je 14 dni bolniške. Ko je prišel nazaj v službo, ga je Savinjčan vprašal, kaj je rekel zdravniku, zato mu je razložil, kaj je naredil. Potem je šel Savinjčan k zdravniku, na križ pa si je prilepil 10 evrov, misleč, da bo dobil vsaj en teden bolniške. Zdravnik ga je pogledal in rekel: »Malo rdeče je, ko bo modro, pa pridite nazaj.« Šalo nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Razlika Pri verouku razlaga župnik, kakšna je razlika med žensko in moškim. Peter vpraša, kakšna je razlika med njegovo mamo in očetom. Župnik: »To je pa težko razložiti. No, katero številko čevljev nosi tvoja mama?« Peter pravi, da 38. »In katero številko nosi oče?« Peter odgovori, da ima oče številko 43. »No, vidiš, Peter, razlika je samo med nogami!« Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 12. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo NT&RC Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. 8 7 2 2 8 6 5 9 4 3 6 2 6 8 1 5 9 3 4 3 1 2 7 6 3 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Kam sploh na dopust? April je pravi čas za razmišljanje o sladkosti poletnega dopusta. Še posebej letos, ko je med bodočimi dopustniki obsedno stanje, saj si večina ne upa skoraj nikamor več. Terorizem tu in terorizem tam, terorizem gor in dol. Nori časi pač in mi z njimi vred. Pohiteti bo treba, saj je naval na menda varne počitniške cilje neverjeten. Temu navalu ustrezajo tudi cene. Trenutno ugotavljam, da me še najbolj ogroža terorizem sosedov, ki že tedne in tedne obnavljajo stanovanje pod mano. Stene so razpoka-ne, vrata v spalnico ne tesnijo več, da o razbijanju in brušenju na petek in svetek ne govorim. Ne vem, kako dolgo bo še to trajalo, vendar bo dopust stran od vsega tega zelo dobrodošel. Me sploh lahko doleti še večji terorizem? Kam pa naj grem, stran od vsega tega, da si spočijem živce? V Egipt, kjer je za razmeroma malo denarja veliko muzike in tudi terorizma ne manjka? V Turčijo, kjer je vojna med Turki in Kurdi ter se pojavljajo teroristični napadi vse od vzhoda do zahoda? V Maroko, kjer je v preteklosti tudi že prišlo do terorističnega napada? V Tunizijo, kjer so na plažo pridrveli teroristi in začeli streljati po nič hudega slutečih kopalcih, ki so se nastavljali sončnim žarkom? Da ne pozabim tistih teroristov, ki so streljali turiste pred tunizijskim muzejem! Bi šel na nekatere grške otoke, kjer srečuješ izmučene množice, ki bežijo pred vojno in pred domačo revščino?Ne, to moti dopustniško idilo, pravijo. Tudi drugod po Evropi ni ravno varno pred terorizmom. Kaj pa ogled evropskih prestolnic? Domači Evropi bolj zaupamo, vendar se tudi pri nas doma dogaja vse mogoče. Prestolnica Španije? Tam je prišlo pred nekaj leti do napada na podzemno železnico. London, kamor potujemo tako radi? Tudi tam je po zaslugi teroristov že tekla kri potnikov podzemne železnice. Pariza, za mnoge mesta sanj, si tudi ne upamo več ogledati. Da o Bruslju, ki ga imajo teroristi trenutno najraje, ne pišem. New REŠITEV SUDOKU 198 3 1 7 9 4 2 8 5 6 8 9 5 1 3 6 2 7 4 2 4 6 7 5 8 9 3 1 9 6 4 5 8 7 1 2 3 5 7 8 3 2 1 4 6 9 1 3 2 4 6 9 5 8 7 4 2 9 6 7 5 3 1 8 6 8 1 2 9 3 7 4 5 7 5 3 8 1 4 6 9 2 York in Washington pa tako odpadeta. Pa je res povsod v naštetih krajih, kjer so sejali smrt teroristi, tako zelo nevarno? V Parizu na primer živi na milijone ljudi, vendar je bilo nesrečnikov, ki so jih pokosili teroristični napadi, več deset. Prav tako v velikem Bruslju. Je v vseh teh krajih res tako zelo nevarno, ali res za vsakim vogalom vsake od tisočih ulic preži name kakšen terorist? Čeprav je res, da si teroristi radi izbirajo cilje, kjer se zadržuje zelo veliko ljudi, in so jim turisti še posebej ljubi. Turisti so seveda premišljena tarča, saj teroristi tako najbolj škodijo neki državi, ki se je potem morebitni turisti v velikem loku izognejo. Čeprav je zelo verjetno, da je po vsakem terorističnem napadu vsaj za nekaj časa precej varno, saj imajo varnostne službe po njem še posebej odprte oči. Se vam ne zdi, da s strahom pred terorizmom na oddihu vendarle nekoliko pretiravamo? Ni kaj, odločiti se bo treba. Na Slovenski obali, kjer bodo lahko letos kopalci na plaži - zaradi panike, ki so jo povzročili teroristi - ležali v nadstropjih, me ne bodo videli. Nič kaj bolje ne bo na hrvaški obali, ki je seveda menda varna. Še največ, kar se lahko zgodi je to, da ti lahko kdo na plaži izmakne denarnico, pravijo nekateri. Toda na jadransko obalo je treba potovati, ponavadi z avtomobilom. To pa je tudi nevarno, verjetno še veliko bolj kot to, da me kje recimo v Tuniziji ali Egiptu ustreli terorist. In tudi na jadranski obali se morski psi občasno poljubljajo s kopalci, torej preži name smrt. Saj res, moral bom preveriti statistiko, koliko Slovencev je umrlo med prometnimi nesrečami na poteh k jadranski morski vodi in v njej ter koliko jih je že umrlo zaradi svetovnega terorizma. Toda že na pamet vem, da jih je na poteh na morje umrlo že veliko. Kaj pa slovenske žrtve svetovnega terorizma? Jaz ne vem niti za eno smrtno žrtev, vi verjetno tudi ne. In kje je potem sploh nevarno in kje nenevarno? Mi lahko odgovorite? DOMA NE BOM RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za storitve kozmetičnega salona Biona iz Celja 2. nagrada: majica NT&RC 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 12. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 13 Vodoravno: EMŠO, SRKA, DISKUTANT, IK, ORODJE, NRAV, TEIN, KOLIKA, ŽČ, AMA, IKONA, IHAN, VINO, GL, PIKAČ, TESNOST, LIMONADA, USLUGAR, OMOT, BRON, INARI, BELEŽKA, TIKVA, DS, IT, KIA, OTON, SIT, NEMAR-NJAK, MAŠINA, ARTRITIS, BP, IRAN, MUSKOVIT, AT, LATA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 3K| VELIKI UGANKAR , Sodoku 9 I Kakuro £ Nainiiii^l Ш % KRIŽANKE & UGANKE www.trik.si V prodaji od 25. marca. Ona: V pogovoru s srčnim izvoljencem boste prišli do spoznanja, da ste tik pred tem, da se odločite za potezo, ki vam lahko v veliki meri spremeni življenje. Premislite še enkrat, ali si to res želite. On: Podali se boste v prijetno ljubezensko dogodivščino, kar vam bo v veliki meri popestrilo sedanje dolgočasno stanje. Toda naj vas nikar preveč ne zanese, saj bo že jutri treba pošteno poprijeti za delo. Ona: Nepričakovan obisk vas bo spravil iz ravnotežja, vendar boste kmalu ponovno začutili trdna tla pod nogami. Uspelo vam bo prepričati partnerja, kar bo tudi prvi korak do dokončnega uspeha, ki bo vsekakor prišel. On: Trma vas bo pripeljala v situacijo, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti pri miru. Še najbolje bo, da se zamislite nad svojim nezavidljivim položajem, saj si takšne napake ne bi smeli privoščiti. DVOJČKA Ona: Naj vam ne bo žal, če ste morebiti preveč razodeli svoja nagnjenja do osebe, ki vam že dolgo ne gre iz misli. To je bilo tudi potrebno, saj boste na ta način veliko lažje dosegli tisto, kar si želite. On: Od nekoga lahko pričakujete marsikaj in s tem niso mišljene samo dobre stvari. Sicer pa ste na nekaj takšnega lahko računali, že preden ste se podali v trenutno poslovno avanturo, ki ne obeta nič dobrega. Ona: Raje dvakrat premislite, preden se boste odločili za konkretno dejanje. Poslovni sestanek bo sicer minil brez večjih razburjanj, vendar po drugi strani ne bo prinesel kdove kakšnih pozitivnih rezultatov. On: Zdaj je res pravi čas, da izpeljete načrte, saj vam skoraj ne morejo spodleteti. Imenitna ideja partnerke vam bo v do-kajšnji meri pomagala, zato se ji zahvalite na način, ki ga ima najraje. NASER, KO, ČRV, KAIRO, ATIČAN, GM, NELI, ČILI, IRAK, ALEŠ. Geslo: Poletni čas in daljši dan. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za obisk podzemlja Pece za tri osebe, prejme: Urška Plevnik iz Žalca. 2. nagrado, darilni bon za obisk podzemlja Pece za dve osebi, prejme: Bernardka Radej iz Celja. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Erna Golež iz Dramelj. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Otresli se boste spon, ki so vas vezale, in naredili nekaj, kar vas že dolgo mika. Toda tudi svoboda ima svojo ceno, kar se bo še najbolj odrazilo pri vašem odnosu s partnerjem. Vse ima pač svoje dobre in slabe strani. On: Pomešali boste poslovne in zasebne zadeve, tako da naenkrat ne boste vedeli, ne kod ne kam. Kljub temu vas čaka izredno erotično doživetje z nekom, ki ste ga doslej bolj spoštovali kot občudovali ... DEVICA Ona: Prisluhnite prijatelju in mu pomagajte rešiti zapleteno ljubezensko situacijo. Za nasvet in pomoč vam bo vsekakor zelo hvaležen in vam bo to nekoč tudi pošteno povrnil. On: Še vedno boste imeli precej dobre možnosti za osvojitev srca neznanke, ki je pred kratkim vstopila v vaše življenje. Treba bo le narediti odločilni korak in stvari se bodo odprle kar same od sebe. TEHTNICA J*J Ona: Finančnim težavam se bodo pridružile tudi čustvene napetosti, ki bodo izvirale iz finančnih težav, saj je partner zelo zahteven. Odločite se boste morali med naslednjim: ali bo partner postal skromnejši ali pa boste našli novega. On: Prišel bo velik trenutek, ko boste uspeli uresničiti svoje večne sanje o ljubezni. Toda nikar se preveč ne navdušite, ampak se raje počasi navadite na nastalo situacijo. In nikar si ne delajte skrbi za vsako malenkost. шшт Ona: Spoznali boste popolnoma drugačno plat prijateljstva z osebo, ki ste jo spoznali na nedavni zabavi. Ponujeno boste sicer sprejeli, vendar se boste poskušali kar najbolje zavarovati. Uspelo vam bo nekaj čudovitega. On: Izzvani ste, zato reagirajte! Vroč pogled vam bo dodobra ogrel zamrznjeno srce, ki že vse predolgo žaluje za zadnjo ljubeznijo. Čim prej pozabite na preteklost in izkoristite priložnost, ki se vam ponuja. STRELEC & Ona: Na prvi pogled se zdijo vaši problemi skoraj nerešljivi, v resnici pa se morate le odločiti, v katero smer boste potegnili voz. Seveda bo dobro popaziti tudi na to, kdo bo vaš vlečni »konj« ... On: Prijazne besede vam bodo segle globoko v srce. Poskusili boste ohraniti trezno glavo, vendar vam bo zaljubljenost povsem zameglila jasno presojo. Teden se bo končal tako, kot si boste lahko samo želeli. KOZOROG & Ona: Vzemite si dovolj časa za svoje ljubezenske načrte, saj se vam lahko potrpežljivost še bogato obrestuje. Pazite, da tega ne bodo izvedeli prijatelji, saj bodo v nasprotnem primeru vse skupaj malce zakomplicirali. On: Naredili si boste slabo uslugo, če se boste ravnali po nasvetu starejše osebe. Poskusite se raje odločiti sami. Proti koncu tedna lahko pričakujete nenapovedan, vendar prijetne obisk, ki vas bo dodobra razveselil. VODNAR Ona: Niste tako nedolžni, kot si domišljate. S svojim dolgim jezikom ste nekomu povzročili velike preglavice, zato se nikar ne čudite, če se vam bo skušal maščevati. Najprej pospravite pred svojim pragom, dovolj dela boste imeli! On: Vse kaže, da se boste iz ene skrajnosti hitro spustil v drugo. Mogoče je to tudi prav, saj imate dela in skrbi že čez glavo in vam malce več zabave vsekakor ne bo škodovalo. Toda pazite, da se ne boste prehitro ujeli . Ona: Le z dobršno mero vztrajnosti vam bo uspelo premagati nastale težave, ki nikakor niso majhne. Upoštevajte nasvet prijatelja in videli boste, da se vam bo bogato obrestovalo. In to ne samo v ljubezni... On: Dobili boste dobronameren nasvet, a ga boste po stari navadi domišljavo zavrnili. Toda bil bi že čas, da bi se streznili in dojeli, da tako pač ne bo več šlo. In nikar se ne zanašajte na tisto, česar sploh ni. 48 RUMENA STRAN Kot mladenka v najlepših letih Svojo potomko najstarejše trte na svetu so pred dnevi slovesno obrezali tudi Šentjurčani. Pri 20 letih je modra kavčina pred Ipavčevo hišo v najlepših letih, kar kaže tudi s svojo bujno rastjo in obilno rodovitnostjo. Svoje pa seveda doda tudi skrbna nega mestnega viničarja. Že nekaj let za trto skrbi nekdanji župan Jurij Malovrh in kot je dejal, pri vsem skupaj ni kakšne zapletene filozofije. »Trta je kot ženska; lepše kot z njo ravnaš, lepše ti vrača.« Ljudska modrost pravi: »Jožef lep in jasen je dobre letine prerok glasen.« Po tem sodeč bo letos trta vsem lepo vrnila. StO, foto: JR Protokolarno rez potomke najbolj častitljive slovenske trte sta izvedla šentjurski župan Marko Diaci in mestni viničar Jurij Malovrh. Pomembne vinogradniške prelomnice v letu se je v Zgornjem trgu udeležila tudi letošnja vinska kraljica sv. Helene Marjeta Kosaber, ki je prisotnim razdelila cepiče modre kavčine. Za lepo pesem pa so poskrbeli Žusemski fantje. Po robo za občinski vodovod Potem ko je svet Občine Laško na zadnji seji po hitrem postopku sprejel nov odlok o upravljanju vodooskrbe v občini, s katerim bo namesto Pivovarne Laško poslej s pitno vodo upravljala občina oziroma njeno občinsko podjetje Komunala Laško, sta župan Franc Zdolšek (desno) in direktor komunale Tomaž Novak takoj šla v akcijo. V petek sta se v Podšmihelu udeležila odprtja novih prostorov trgovine EEA Medved, ki je tudi opravljalo vzdrževalna dela za dosedanjega koncesionarja. Župan in direktor nič ne prepuščata naključju in sta natančno pregledala ponudbo izdelkov, da bo po občinskem vodovodu tudi po novi ureditvi še naprej tekla kakovostna pitna voda. RG, foto: SHERPA Jabolko ne pade daleč ... V Narodnem domu je bila pred dnevi zanimiva modna prireditev, ki so jo pripravili dijaki in učitelji Srednje šola za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC. Modni vrtinec pod celjskimi zvezdami so poimenovali dogodek, na katerem so predstavili svoje zamisli pri ustvarjanju oblačil, pričesk in ličenja. Za scenarij, režijo in koreografijo je poskrbela Gea Erjavec (desno z eno od nastopajočih dijakinj), ki dokazuje, da jabolko ne pade daleč od drevesa, saj izhaja iz plesne in sicer umetniško naravnane družine Stefanovič--Ejravec. Ata Dušan v ozadju je bil očitno za podporo in morebitno pomoč. NC, foto: SHERPA Številka ena je kamilica Britansko-slovenska gospodarska zbornica je pred dnevi v Rogaški Slatini organizirala posvet o povezovanju gospodarstva in turizma. Posebna gostja posveta je bila veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Sophie Honey (na sliki), ki se je zavzela tudi za sodelovanje med slovenskim in britanskim gospodarstvom. Pa vendar, roko na srce, ponudniki zdraviliških storitev pri nas ne ciljajo preveč na prebivalce otoka. Med drugim smo slišali, da slednje zanimajo predvsem gore in adrenalinski športi. Svoj okus pa imajo, tudi kar se kozmetike tiče. »Britance privlači vse, kar je naravno. Mi imamo tudi prestižno kozmetiko s koščki čistega zlata, kozmetiko s prahom belih biserov. Britanskega gosta pa še vedno najbolj navduši kamilica,« je dejala Judita Železnik iz Kozmetike Afrodita. TS Za družinsko dokumentacijo Aleksa Gajšek Krajnc, nekdanja vodja protokola na Mestni občini Celje, je takole na sodoben način beležila pogovor svojega moža, mag. Vikija Krajnca z dr. Alojzom Šteiner-jem, ki je v Osrednji knjižnici Celje predstavil svoj knjižni prvenec o Slovenski vojski. Za Vikija Krajnca, upokojenega brigadirja iz knežjega mesta, ki je bil eden od ključnih mož tedanje Teritorialna obrambe v uspešni obrambi Celja pred jugoslovansko vojsko, vemo, da je natančen dokumentarist. Zato bodo fotografije ali video odlomki pogovora z Alojzom Štajnerjem dobrodošli v družinskem arhivu. Načelniki generalštaba, čeprav nekdanji, pač ne pridejo prav pogosto v mesto ob Savinji. RG, foto: GrupA