zgodovina športa 39 The hundredth anniversary of the first umbrella sports associations in Slove- nian lands in April 1920 Abstract The end of World War I brought about the national emancipation, but at the same time struck a fatal blow to the Slovenian national body. The forming of the new Yugoslav state and the loss of one-third of Slovenian territory caused the downfall of gymnasts’ and athletes’ independent organising outside the home country. Conversely, physical culture in the home country bloomed after the South Slavic nations gained independence. In the same year that is considered a landmark in Slovenian sport in terms of umbrella organisations in the home country, there was an arson attack on the National Hall in Trieste, the Slovenian minority’s cultural centre which also featured a gym used by the Trieste Sokol sports society. However, it did not stop there; at- tacks on other gyms in the Trieste territory followed, after which Sokol had to abandon its name and gradually restrict its activities to sport which, given the period of history, should be understood in its narrowest meaning. The emphasis was on football, track and field, cycling and women’s hazena. Key words: anniversary, olympics, sport, Sokol, Slovenia Izvleček Konec prve svetovne vojne je prinesel narodno emancipacijo, a hkrati usodno zarezal v slovensko narodno telo. For- miranje nove jugoslovanske države in izguba tretjine slovenskih ozemelj, so pomenila za telovadce in športnike izven matice kmalu zaton samostojnega orga- niziranja, nasprotno pa je telesnokultur- no življenje v matici ob južnoslovanski narodni osamosvojitvi doživljalo razmah. V istem letu, ki ga slovenski šport obele- žuje kot mejnik v krovnem organiziranju, je v Trstu zagorel Narodni dom, v kate- rem je bila tudi telovadnica Tržaškega Sokola. A ni se zaustavilo pri tem, sledili so napadi tudi na druge telovadnice na Tržaškem, Sokol pa je moral opustiti ime in dejavnost, ki se je vse bolj prenašala na šport, ki ga moramo v tem primeru razu- meti primerno času v ožjem pomenu. Po- udarek je bil zlasti na nogometu, atletiki, kolesarstvu in ženski hazeni. Ključne besede: obletnica, olimpijstvo, šport, Sokol, Slovenija Tomaž Pavlin Stoletnica ustanovitev prvih krovnih športnih asociacij na Slovenskem aprila 1920 Fašistično razdejanje sokolskih domov na Tržaškem: poškodovana telovadnica Sokola v Rojanu pri Trstu, 1921. 40 „ Prevrat in šport Nasprotno je vrvelo v matici v okviru jugo- slovanske države. Že 28. oktobra 1918 je So- kol pozval »brate Sokole in sestre Sokolice« in »vse bratske sokolske župe in društva«, da nemudoma pričnejo s sokolskim delom, kajti »sokolstva dolžnost je, da stopi zopet v prvo vrsto narodnih delavcev.« Kot najpo- membnejšo nalogo so navedli delo v Naro- dni straži in apelirali na članstvo, naj ga ne bo Sokola, ki ne bi stopil v njene vrste, »ki ne bi izpolnjeval nujne in važne narodne dolžnosti!« Prav tako so pozvali članstvo k udeležbi »manifestacijskega sprevoda v Ljubljani«, 29. oktobra 1918, sprevoda v podporo političnemu »prevratu« ali raz- hodu z avstro-ogrsko državo in razglasitvi politične avtonomnosti in Države Sloven- cev, Hrvatov in Srbov – ta se je 1. decem- bra združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) pod že- zlom Karadjordjevićev. Tudi Orel je podob- no pozival članstvo in pozval tako sokole kot orle, da naj bodo »ljudskim trumam re- ditelji in avantgarda.« Naslednjega dne so družno in svečano korakali po ljubljanskih ulicah ter bili v kriznih časih vključno z gasil- ci del »Narodne obrane« ali Narodne straže. Njeni oddelki so ščitili pravkar razglašeno avtonomijo in varovali umik razpadajoče avstro-ogrske soške armade. Po prevratu je sledilo delo pri obnavljanju društvenega življenja, organiziranje občnih zborov (društvenih skupščin), telovadne dejavnosti in vaditeljskih zborov, ki so bili marsikje, zaradi vojnih žrtev, okrnjeni. Vsak- danje življenje ni bilo prijetno. Za srednje in nižje sloje, zlasti za delavstvo, so vojne raz- mere že tako pomenile poslabšanje kvalite- te življenja. Že med vojno se je poslabšala preskrba s hrano - blejski turistični delavci so npr. sredi leta 1918 opozarjali »letovi- ščarje«, da je prehrana zaradi vojnih razmer omejena; podobne težave so imeli planin- ci, ki so morali s seboj v hribe nositi kruh, jeseni 1918 je izbruhnil drugi val epidemije španske gripe. Tem težavam so se pridru- žile mirnodobne, zlasti brezposelnost. Slednjo je bremenila preusmeritev gospo- darstva na mirnodobsko industrijo in reor- ganizacija ob oblikovanju jugoslovanske države in trga, socialni nemiri in štrajki (npr. železničarski z žrtvami na Zaloški cesti) ter politično-vojaške borbe za meje, zlasti za severno mejo z Avstrijo. Pereče je bilo vpra- šanje vojnih beguncev, ki so pribežali pred Soško fronto in bili nastanjeni v begunskih taboriščih, po vojni pa se jim je pridružil prvi val primorske emigracije, ko so Italijani sklicujoč se na Londonski sporazum iz leta 1915 okupirali Goriško, Tržaško in Istro. Nova država je zahtevala nov državni apa- rat. Izrinjanje Nemcev iz politično-kulturnih krogov je pomenilo »slovenizacijo« javne- ga življenja, poslovenjenje šolstva in borbo za prevzem tedanjih nemških kulturnih postojank, npr. v Ljubljani Kazino vključno s stavbo. Med telovadnimi organizacijami so bili podobne postojanke nemški »turn- vereini«, ki pa jih v Ljubljani in niti na Štajer- skem, kjer je bila nemška manjšina močna, ne obnovijo. Ljubljanski Rohrschützen Ge- sellschaft je nadaljeval strelsko dejavnost na svojem strelišču pod Rožnikom kot Dru- štvo ljubljanskih ostrostrelcev, Laibacher Reitschulverein pa je leta 1920 predložil v potrditev upravnim oblastem društvena pravila kot Ljubljansko jahalno društvo. V Mariboru so Nemci so prenesli dejavnost na šport ter ustanovili športni klub Rapid ali pa kolesarski Edelweiss, v Celju pa špor- tni Atletik. Slovenski planinci so odkupili nemške domove v Julijcih, Karavankah in Savinjskih Alpah, kar nekaj pa so jih zaradi novih mej tudi izgubili. Da so sočustvova- li s svojimi kolegi na okupiranih ozemljih nam priča njihovo stališče v času predno- voletnih veseljačenj leta 1918. Javno so v Slovenskem narodu oznanili, da to leto ne bodo priredili Silvestrovega večera, »ker so časi preresni in pretežavni, da bi se mogli slovenski planinci vdjati neskaljenemu ve- selju.« Ker je planinski ples v prejšnjih časih običajno združeval »v neprisiljeni zabavi prijatelje slovenskega planinstva iz vseh naših pokrajin, letos pa bi moreli pogrešati poset naših prijateljev iz Notranjske in Pri- morske, Slovensko planinsko društvo zato zasedaj še opusti vsako hrupno prireditev, prosi pa svoje člane, da mu ostanejo pod- porniki v njegovem delu.« „ Združevanje v držav- ne zveze: prvi Sokoli in med športniki nogometaši Telovadno in športno društveno življenje se je v letu 1919 obnavljalo in se hitro pri- Sokolski sprevod v Mariboru 1920, ko se je organizacija preimenovala v Jugoslovanska sokolska zve- za in v do dotedaj 'nemškem' mestu manifestirala slovensko-jugoslovansko dobo. Ciril Žižek, podpredsednik JOO in prvi predse- dnik pododbora v Ljubljani in SZL; pozneje je bil službeno premeščen v Beograd, njegov pri- spevek v slovenskem športu je slabo poznan in neraziskan. zgodovina športa 41 lagajalo novim državnim razmeram. Junija 1919 se je slovensko, hrvaško in srbsko so- kolstvo na skupščini na Vidov dan (konec junija) v Novem Sadu združilo v enotno ju- goslovansko sokolsko zvezo. Hrvaška, srb- ska in slovenska sokolska zveza, ki so bile ustanovljene že v avstro-ogrskem času, pa so se razpustile. Podobno so jim čez par let sledili katoliški Orli, ki so se povezovali s sorodnimi društvi na Hrvaškem, vendar na konfederativen način in ne centralistič- no kot Sokoli. Sedeža obeh zvez sta bila v Ljubljani. V Mednarodni gimnastični zvezi je bil član le Sokol, medtem ko so se kato- liški telovadci povezali s sorodnimi v Med- narodni katoliški zvezi za telesno vzgojo (FICEP), ki pa ni bila članica FIG in s tem tudi ne Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Telovadcem so sledili športniki s svojimi klubi in v javno življenje je v letih 1919 in 1920 vstopalo vse več novih klubov. Iz športnih vrst je stekla pobuda tudi za olim- pijsko državno organiziranje in v novih oko- liščinah sta sovpadala športno in olimpijsko organiziranje. Pobudo so prevzeli hrvaški odborniki. Srbija se je ukvarjala z obnavlja- njem v vojni uničene ali poškodovane de- žele in že sokolska ustanovitev je bila zaradi uničene infrastrukture prestavljena iz načr- tovanega in poškodovanega Beograda v Novi Sad. Zagrebški športni odborniki so maja 1919 snovali zborovanje »vseh špor- tnih klubov na ozemlju SHS« in o tem obve- stili ljubljansko Ilirijo ter Ljubljanski sportni klub - Ilirija je imela športne (nogometne) stike z zagrebškimi klubi že pred vojno. Namen zborovanja je bil organiziranje cen- tralne jugoslovanske športne zveze (ta naj bi temeljila na strukturi predvojne Hrvaške športne zveze), centralnih ali državnih pa- nožnih zvez in olimpijskega odbora, saj so bile v letu 1920 pred športniki olimpijske igre. Ilirija je po dogovoru z LSK prevzela odgovornost nadaljnjega informiranja vseh slovenskih klubov in bila pripravljena zasto- pati tiste, ki se zborovanja v Zagrebu ne bi mogli udeležiti. Glede na dejstvo, da je bil najmnožičnejša in matična panoga športa nogomet, je bila najprej organizirana centralna nogometna zveza, medtem ko naj bi bilo organiziranje »zimskega športa«, kot so poročali na seji upravnega odbora Ilirije avgusta 1919, pre- puščeno slovenskim klubom. Ustanovna skupščina Jugoslovanske nogomete zveze (JNZ) je potekala 8. septembra 1919 v Za- grebu, kjer je bil tudi vrsto let sedež zveze. Sodeloval je tudi Ilirijan Janko Berce. Glede organiziranosti je bilo sklenjeno, da se bo zveza delila na zaokrožene podzveze s se- deži v Zagrebu, Splitu, Beogradu, Sarajevu in Ljubljani in da se meje podzvez določi po »načelu transportnih povezav« in ne na osnovi narodnih mej, kar bi bilo bolj kočljivo na osrednjem jugoslovanskem te- ritoriju. V primeru reškega območja, ki je bilo predmet meddržavnih jugoslovansko – italijanskih pogajanj, je bilo sklenjeno, da se priključi Ljubljani, če bi to želeli. 15. fe- bruarja 1920 je sledila volilna skupščina JNZ v Zagrebu, ki je tudi potrdila členitev na predvidene podzveze. Predsednik je postal Ante Jakovac (Zagreb), podpredsednika pa Stojanović iz Beograda in Ilirijan Janko Ber- ce, med odborniki pa je bil še Janko Kavčič. „ Jugoslovanski olim- pijski odbor Vzporedno je stekla akcija za olimpijsko organiziranje. Olimpijstvo med Južnimi Slovani ni bila noviteta, saj sta bila Nacio- nalni olimpijski komite Kraljevine Srbije in njen predsednik častnik Svetozar Djukić že člana MOK, na Hrvaškem pa se je Franjo Bučar trudil vključiti hrvaški šport v MOK že tekom prvega desetletja 20. st. Leta 1908 se je v Parizu osebno sestal s Pierrom de Co- ubertinom, predsednikom MOK in pobu- dnikom modernih olimpijskih tekmovanj. Pogovor je tekel o pristopu Hrvatov v MOK in samostojnem nastopanju hrvaških tek- movalcev na olimpijskih tekmovanjih pod hrvaško zastavo, čemur pa so nasprotovali, in tudi zavrli, Madžari. Nasprotno med Slo- venci posebnega posluha za olimpijstvo tedaj še niti ni bilo, pozornosti je bilo v prvi vrsti deležno sokolstvo in orlovstvo. Septembra 1919, takoj po organiziranju no- gometašev, je stekla pobuda za organizira- nje konstitutivne seje olimpijskega odbora sporazumno med zagrebškimi športnimi delavci okrog Franja Bučarja in Svetozarjem Djukićem. Ta je bil službeno nastanjen v sklopu vzpostavljanja jugoslovanske vojske v Zagrebu. Bučar je obvestil Ilirijane, ki je 10. decembra 1919 sklicala sestanek »lju- bljanskih sportnih klubov in institucij«, na katerem so se pogovorili o novi organizaciji in določili delegate za ustanovni sestanek. V Zagrebu so bili po pisanju zagrebške Ilustrovane sportske revije Ciril Žižek, Fra- njo Trošt ter Josip Sorič, član Kolesarskega kluba Ilirija (klub je s športno Ilirijo delil le isto ime). Skupščina je potekala 14. decem- bra 1919, pokroviteljstvo je prevzel regent in pozneje kralj Aleksander Karadjordjević. Sestanka so se udeležili le športni odbor- Nogometaši so sestavljali prvo olimpijsko reprezentanco mlade jugoslovanske države leta 1920; šesti z leve Ljubljančan Stanko Tavčar. Stanko Bloudek, član prvega odbora JOO, po drugi vojni leta 1948 izbran v MOK. 42 niki, pa še ti resda skromno, medtem ko so bili sokoli do olimpijskega organizira- nja zadržani. Predsednik je postal Franjo Bučar (Zagreb), podpredsednika Svetozar Djukić (Beograd) in Ciril Žižek (Ljubljana), I. tajnik Ante Jakovac. Med odborniki so bili iz slovenskega športa izbrani Janko Berce, Joso Gorec in Stanko Bloudek, vsi člani Ili- rije. Po sprejetih pravilih je bil namen JOO skrb za zastopanje športa na mednarodnih olimpijskih igrah, navezava stikov z MO- Kom in NOKi ter morebitno organiziranje olimpijskih iger v Kraljevini SHS. Tudi JOO je za svoje delo organiziral pododbore s sedeži v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu in Splitu, sedež JOO pa je bil v Zagrebu. Vzporedno je Bučar navezal stike z organi- zacijskim odborom olimpijskih iger v belgij- skem Antwerpnu in jih seznanil s potekom ustanovitve JOO in izrazil željo za nastop jugoslovanskih športnikov. Medtem sta pri MOKu posredovala Svetozar Djukić in zunanje ministrstvo. Članstvo JOO v MOK je bilo potrjeno v času olimpijskih tekmo- vanj avgusta in septembra 1920, obenem pa je bil v MOK sprejet tudi Franjo Bučar, ki mu je s formiranjem jugoslovanske države uspel hrvaški olimpijski skok. Tako sta bila iz Kraljevine SHS v MOK kar dva člana, Bučar in Djukić, kar je bilo presenetljivo za mla- do in še športno neuveljavljeno državo. In zanimivo, država se je imenovala Kraljevina SHS, športniki pa so prevzeli jugoslovansko ime – Jugoslovanski olimpijski odbor, Jugo- slovanska nogometna zveza, Jugoslovan- ska sokolska zveza itd., čemur sta leta 1929 sledila tudi kralj in vlada s preimenovanjem države v Kraljevino Jugoslavijo. „ Nogometno, športno in olimpijsko organi- ziranje na Slovenskem aprila 1920 Slovenski športniki oziroma predstavniki ljubljanskih klubov so se po zagrebškem ‚olimpijskem‘ sestanku sestali 22. decembra 1919 v Ljubljani in razpravljali o ustanovitvi olimpijskega pododbora za Slovenijo. Za- stopniki klubov so bili »v nekaterih bistve- nih točkah: previsoka članarina, pomanjklji- va in neobičajna organizacija«, nasprotni ustanovitvi in sklenili dati pristanek JOO šele po pregledu pravil MOK in češkega olimpijskega odbora (ustanovljen že pred prvo vojno, po vojni prerasel v češkoslo- vaški). Ciril Žižek, podpredsednik JOO, je 5. februarja 1920 sklical novi sestanek »lju- bljanskih sportnih krogov«, kjer so ponov- no obravnavali ustanovitev olimpijskega pododbora za slovenski teritorij, ki pa naj bi bil istočasno »vrhovna sportna instanca za Slovenijo«. Odborniki Ilirije so to idejo obravnavali na klubski seji 9. februarja 1920 in zavzeli negativno stališče ter predlagali, da se raje ustanovi »prepotrebni Sportni savez za Slovenijo«, ki naj bi prevzel nalogo organizirati slovenski šport, ga propagirati, istočasno pa bi lahko vodil tudi »agende Olimpijskega pododbora«. Očitno je mne- nje Ilirije imelo težo in so mu športni od- borniki glede na sledeče dogodke prisluh- nili. Sledilo je oblikovanje pripravljalnega odbora, sestavljenega iz po dveh delega- tov vsakega športnega društva. Vodil ga je podpredsednik JOO Ciril Žižek. Naloga od- bora je bila pripraviti ustanovne seje olim- pijskega in nogometnega pododbora ter »sportne zveze«. V dopisu ljubljanskemu magistratu sredi aprila 1920 so poudarili, da JOO ustanavlja pododbore v vseh »kul- turnih, gospodarskih in političnih središčih naše domovine …, da zamore doseči ve- čje uspehe v pripravljalnem delu za tekme tudi z velikimi zapadnimi demokracijami v areni svetovnih olimpijad« ter ga »v intere- su stvari, kateri se eminentna važnost za bodočnost naše mladine ne da oporekati«, pozvali k imenovanju dveh delegatov, »ki se … zanimata za telesno vzgojo v spor- tnem smislu«, na ustanovno sejo. Naslovna stran prve številke revije Sport z regentom in leto zatem kraljem Aleksandrom, pokrovi- teljem JOO. zgodovina športa 43 Ustanovitev športnih teles je potekala 24. in 25. aprila 1920 v »posvetovalnici mestnega magistrata«, navaja poročilo v Slovenskem narodu 1. maja 1920, medtem ko je pripra- vljalni odbor načrtoval potek sej 24. 4. »v verandi hotela Union« in 25. 4. v »srebrni dvorani hotela Union«. V soboto 24. aprila so potekala posvetovanja in redakcije pra- vilnikov, 25. aprila pa sta bili najprej preda- vanji o športu in higieni (dr. Demšar) ter splošnem pomenu športa (ravnatelj liceja Anton Jug), ki so jim sledile ustanovitve prvih krovnih teles. A. Jug je pomenljivo predstavil programske smernice novih organizacij. Šport je navezal na jugoslo- vansko državo, ki da je pomenila »zmago nacionalne ideje«, s čemer so bili pred nalogo graditve jugoslovanske skupnosti. Poudaril je vlogo športa in telesnih vaj, ker »energične telesne vaje ne prijajo samo te- lesnemu razvoju, one krepijo značaj in vo- ljo, ojačajo nravstveno samozatajevanje in tvorijo temelj za plemenito duševno in tudi domoljubno mišljenje«, na drugi strani pa oblikujejo osebnost. Svojo trditev je uteme- ljeval na primeru Angležev ter poudaril, da če »občudujemo n.pr. v tem pogledu sve- tovni pomen Angležev, potem menda ne bo nihče trdil, da obstoja ta pomen zaradi velike spretnosti Angležev pri nogometu ali zaradi vztrajnosti angleških tekačev itd., temveč vsakdo si lahko izračuna, da so na angleških igriščih odločilni duševni pro- cesi, da se ne izurijo tam samo na mišicah močni atleti, temveč krepostni in energični mladeniči in možje, ki zavzemajo v angleški svetovni državi vodilna mesta in ki imajo dovolj moči, da se kot taki obdrže na po- vršju ali drugače povedano: Na sportnih igriščih se vzgajajo popolne osebnosti«. Sledile so ustanovitve in volitve predsedni- kov in izvršnih odborov najprej Ljubljanske nogometne podzveze (LNP), nato Sportne zveze Ljubljana in Olimpijskega pododbora Ljubljana. Vse so se poimenovale po sede- žu, to je Ljubljani, delokrog pa je bil sloven- ski teritorij. Predsednik LNP je postal Anton Jug, Sportne zveze Ciril Žižek, podpredse- dnik Anton Jug, drugo podpredsedniško mesto je bilo rezervirano za predstavnika »izvenljubljanskih kubov«, I. tajnik Evgen Betetto, II. tajnik (skrbel za notranje delo in notranjo korespondenco) Stanko Planinšek. Sledila je ustanovitev olimpijskega podod- bora s predsednikom Cirilom Žižkom, tako da so ustanovitelji do neke mere perso- nalno prepletli novoustanovljene organi- zacije. Olimpijsko pododbor je zasledoval družbeno širino. Sestavljali so ga še trije podpredsedniki, dva tajnika, dva blagaj- nika, odborniki JOO, zastopniki prosvete, referenta za telesno vzgojo poverjeništva za socialno skrbstvo in sosveta za telesno vzgojo pri zdravstvenem odseku, general- nega komisarja za tujski promet, predstav- niki dravske divizijske oblasti, mesta Ljublja- ne, združenja jugoslovanskih novinarjev in Sportne zveze Ljubljana. Naloga mu je bila promovirati olimpijstvo in zbirati sredstva za olimpijske nastope z organiziranjem npr. propagandnih »olimpijskih dnevov« s športnimi prireditvami ali različnimi olim- pijskimi akcijami, katerih izkupiček je šel v centralno olimpijsko blagajno. Z aprilsko ustanovitvijo sta LNP in Sportna zveza Ljubljana z odseki za posamezne pa- noge ali športe povezali slovenski šport, v razmerju z jugoslovanskim, medtem ko je Olimpijski pododbor prevzel skrb za pro- mocijo olimpijstva. Pravila Sportne zveze Ljubljana so bila predložena ljubljanskemu oblastvu septembra 1920, vendar je zveza neformalno delovala že od aprila 1920. De- lovno področje je bilo »okrožje Ljubljane, t.j. Slovenija, Prekmurje ter oni del reškega ozemlja, ki se odloči za pristop k SZL«, ki pa je pripadla Kraljevini Italiji. Sestavljali so jo tako imenovani »sportno-tehnični odseki« za posamezne športe. Ti so v ustanovnem letu bili: plavalni, veslaški, smučarski (ali tudi zimsko-sportni), atletski, teniški, kolesarski in motociklistični ter konjeniški odsek, ki so se z organiziranjem novih športov širili. Zveza je obstajala le nekaj let, »sportno- -tehnični odseki« so po organiziranju cen- tralnih panožnih zvez prerasli v panožne podzveze. Podzveze so se poimenovale po športni panogi in sedežu podzvez, npr. v originalu Ljubljanski nogometni podsa- vez, Ljubljanski lahko-atletski podsavez, Ljubljanski plavalni podsavez itd. Državna nacionalna politika integralnega ali eno- tnega jugoslovanskega naroda s plemeni Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila podlaga centralističnemu upravnemu sistemu, ki je izključeval federativni model narodnih ali plemenskih športnih zvez združenih v jugoslovanski zvezi -zato tudi imena po sedežih podzvez. Podzveze (in podobno olimpijski pododbori) so se ob organizira- nju navezovale na historične dežele. Lju- bljanska podzveza je zaobsegla slovenski teritorij Kranjske, Koroške in Štajerske in je bila v narodnem pogledu prej posebnost kot pravilo, zagrebška podzveza bansko Hrvaško s Slavonijo, splitska podzveza Dal- macijo in hrvaško Primorje, sarajevska pod- zveza Bosno in Hercegovino in beograjska podzveza Kraljevino Srbijo in Vojvodino. Notranje so se podzveze členile na okrožja, npr. ljubljanska na ožje ljubljansko, celjsko in mariborsko okrožje. SZL je prevzela nalogo vodenja, pospe- ševanja in promoviranja športa na Slo- venskem in se v letu 1920 lotila organi- ziranja »Sportnega tedna«, tekmovanja organiziranega po vzoru olimpijskih iger in s tekmovanji tedaj vseh v SZL organiziranih športnih panog. S tem naj bi predstavili in promovirali mladi slovenski šport. Prvo tekmovanje je potekalo konec septembra in začetek oktobra 1920, težnja pa je bila, da Sportni teden prerase v vsakoletno pri- reditev z zaključnimi tekmami za »prven- stvo Slovenije« po vzorcu olimpijskih iger. Program Sportnega tedna v letu 1920 so Veslanje z veslaškim odsekom je bilo med 'ustanovnimi' športi v SZL: na sliki četverec LSK leta 1920, ko je bilo v okviru Sportnega tedna na Ljubljanici tudi prvo veslaško tekmovanje. 44 sestavljale tekme v plavanju, atletiki, kole- sarstvu, motociklizmu, veslanju, nogometu, avtomobilizmu in konjeništvu. Poleg tega je SZL konec junija 1920 pričela izdajati re- vijo Sport, ki je bila hkrati organ SZL in je objavljala tako strokovne članke s področja športa kot športne vesti iz domačih in tujih krajev. Sport je v začetku leta 1921 poudaril, da je »leto 1920 prvo leto slovenskega sporta« in da »šele v tem letu je sport postal tudi Slovencem to, kar je bil drugim narodom že davno: važno sredstvo za duševni in te- lesni preporod naroda.« Na občnem zboru marca 1921 je SZL poročala, da je bilo včla- njenih 31 klubov. Od teh je bilo pred vojno ustanovljenih 7 in po vojni 24. V klubih so bili gojeni spodaj našteti športi, kar že po- udarja športno širitev in razvejanost, značil- no tudi v današnjem športu. Panoga PE* Atletika 10 Avtomobilizem 1 boks/težka atletika 1 Hazena** 2 kolesarstvo in motociklizem 14 Konjeništvo 1 Nogomet 20 Plavanje 13 Streljanje 1 Tenis 3 Veslanje 1 zimski šport*** 2 Skupaj 69 *PE - panožne enote: so lahko ali specializiran klub ali klubska sekcija. Klubi so imeli običajno več sekcij, ki so bile včlanjene v posamezne pa- nožne organizacije. ** Češka ženska igra zelo podobna malemu rokometu, ki se je po prvi vojni razširila tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. Ime izhaja iz češko hazet- -metati, vreči. ***Smučanje, drsanje in sankanje. „ Viri in literatura Arhivski viri: 1. Zgodovinski arhiv Ljubljana - LJU 282, Špor- tni klub Ilirija, Ljubljana, fascikel 1, zapisniki sej upravnega odbora SK Ilirija 1919 in 1920. 2. Arhiv Republike Slovenije, kartoteka društev. 3. Dopis pripravljalnega odbora magistratu stolnega mesta Ljubljane, 19. aprila 1920. Za- sebni arhiv Levovnik T. Časopisni viri: 4. Slovenec 1918. 5. Slovenski narod 1918, 1920. 6. Ilustrovana sportska revija (Zagreb) 1919, 1920. 7. Sport (Ljubljana) 1920, 1921. Literatura: 8. Mikša P ., Ajlec K. (2015). Slovensko planinstvo. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. 9. Pavlin T. (2006), »Zanimanje za sport je prodr- lo med Slovenci že v široke sloje«. Ljubljana: Fakulteta za šport. 10. Pavlin T. (2014), Jugoslovanski Sokol. V Naša pot: 150 let ustanovitve Južnega Sokola in sokolskega gibanja (ur. Pavlin T.). Ljubljana: Fakulteta za šport. 11. Stepišnik D. (1968). Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana: DZS. doc. dr. Tomaž Pavlin Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova 22, 1000 Ljubljana, Slovenia tomaz.pavlin@fsp.uni-lj.si