Kazenska odgovornost pomožnega zdravstvenega osebja· Dr. Janez Milčinski NEKATERA NAČELNA ~RAŠANJA »Sodišče mis Li, da je krivca za ta smrtni primer treba iskati drugje, ne 'pa v osebi najnižje bolničarke, ki seveda ne more odgovornosti prevaliti na nikogar več, ker ji Ipač nihče ni podre}en... Zato sodišče meni, da nikakor ni magoče ,trditi,da je samo obtoženkino nepravilno ravnanje imelo za posle- nčekmlečno maščobo, ki se zavoljo tega izl.očaneizrabljena. Številni 50 znaki, k,i govore za nezre10st jeter. lzločevanje žO'lčnih barvil je pomanjkljivo, zato pri nedonošenčku pogosto opažamo mo'čan ikterus. Krvnih beljakovin je malo, zaradi nizke vrednosti p,rotrombina pa se nedonošenček pogosto nagiba h krvavenju. Menijo, da je tudi niz!ka vrednost krvnega slad- korja posledica nez,relosti tega važnega organa. Zavoljo nezrelosti prebavH potrebuje nedonošenček posebno prehrano in poseben način hranjenja. Nezrelost ledvic. Delovanje ledvic je v veliki meri odvisno od zrelosti ploda. Zato se pri nedonošenčku pogosto pojavijo tl'dovratneotekline, ker se v tkivih kopičijo soli in voda, ki jáh nezrele ledvice ~e morejo i:;,:ločativ zado- stni meri. Prve dni po rojstvu pogosto najdemo beljakovine v seču. Zaraill nezrelosti ledvic stradamo nedonoše'nčka, dva, tri pa tudištiri dni po rojstvu, da ledv!ice lahko izločijo presežek vode in soJi iz nezrelih tkiv. Nezrelost obtočil in krvi. Nizek krvni tlak, ohlapnost in krhkost ožilja, len krvni obtok in neredno bilo, ki je sprva počasno in se kasneje sprevrže v hitro z do 130 udarci na mi'nuto, to so pojavi, ki so značilni za nezrelost obtočil. Čeprav je ob rojstvuštevilo krvničk v krvi običajno večje in je množina železa v njih večja kot pri novorojenčku, obolipedonošenček v prvih mesecih 151 življenja za mnčno slabokrvnostjo zaradi nezrelosti kostnega mozga in pre- majhnih zalog železa. Nezrelost živcevja. Globoko spanje in cnezavesti ali navidezni smrti po- dobna stanja srečujema le pri nedonošenčkih. Nezrelost življenjsko važnih centrov v možganih povzr,oča nedonošenČlku silne težave, kot sa motnje pri dihanju in vzdrževanju telesne toplote itd. - očemer srna že govorili. Refle'ksi za kašljanje, požiranje in sesanje so slabotni aH pa jih sploh ni. Neodpornost za okužbe. Nedonošenček je za akužbo bolj abčutljiv kakaT novorojenček. Nedanošenčki, ki ne umro zaradi nezrelosti ali porodnih poškadb, umirajo kasneje naj,češče zaJvalja akužb. Verjetna je, da izvira n.erlonoŠenčkova neodpornost iz pomanjkljive spasobnosti za samostajno tvorba protiteles, saj je njihavih nosilk - krvnih beljakavin pri nedO'našenčku 1e malo. P:rezgodnja prekinitev zveze med plodom in materjo prepreči prenos materinih zaš6tnih, imunih teles v plodov krvniohtak. Razen tega so nežna koža in sluznice zelo občutljive in ranljive,kar mÍikrobom olajša vdor v telo. Že najmanjše akužbe diha:l, kože, sluznic ali popka vodija često do najhujših abolenj, ki se tudi smrtno končajo. Ker zaradi okužb grazi nedonoš:enčku veEka nevarnost, je potreben po- sebne nege, ki prepreči vSaJko',še tako majhno mažnos't vdara bolezenskih klic. PRAVILNA NEGA NEDONOŠENOKA Nedonošenčki, ki srečno prebrodija new:arnosti ab rojstvu in takoj po njem ter sazdravi, nam praviloma ne smejo umreti. Nekaj tednov po rojstvu odlnča o njihovemživljenju in !zdravju pravilna nega. Če pO'znamomarfološke in f!iziološke pasebnosti nedonošenčka in bolezenska stanja, ki so s temi poseb- nostmi v neposredni zvezi, nam je razumljivo, da zahteva nega nedonošenčkov velika pažnjo in da je dokaj težavna. S pravilno nego adstranjujemo téžave zavoljo nezrelolsti in prep,reČ'lijemookužbe, ki so za nedonošenčke huda nevarne. Nedonošenček patrebuje posebno nego ob rojs1Jvu,prve dni po njem in v prvih tednihživljenja, dokler ne doseže 3000g telesne teže. Nega ob rojstvu. Por/od je za nedanošenčka težja preizkušnja kakor za donošenega novorojernca. Spriča tega je razumljivo, da jih največ umre ob rojstvu in prvih 48 ur pa njem. Zato je pravilna nega v tem času i'zredno važnain z njo znatno zmanjš:ama zgodnjo smrtnost nedonošenčkov. Najboljše nege je ob rojstvu deležen nedonošenček v parodnišnici, le da prezgodnji parod ,žal večino žena preseneti na domu. Ob rojstvu in tako1 pa njem groze nedonošenčku števHne nevarnasti. Če je porod težak, se nedonošenček rodi zamrt in ga je treba oživljati. Porodne poškadbe, zlasti možganske krvavitve, SQ pri nezrelih plodovih pogostnejše kakor pri drugih novoroJenčkih. Takoj po rojstvu moramo paziti, da se neda- nošell1Čekne ohladí preveč, in skrblilo ga morama varavati morebitnih okužb. Z nego ob rajstvu moramo preprečiti aziroma odstraniti raznav;rstne nevarnosti. PravHno vodstvo poroda prepreči mnoge porodne pO'škodbe. Če materi med porodam dovajamo kisik, vitamina K in E ter ji pravočasno v zadostnem obsegu prerežemo presredek, tedaj zmanjšamo nevarnost mažganské krvavitve in zamrtja, kar sa pri nedanošenčku dokaj pogostni pojavi. Z istim namenom injidramo nedonašenčku tudi' 2,5mg vitamina K. Večje količine v!Ítamina K 152 bi povzročile močan ikterus, zato so nevarne. Porodne poškodbe zahtevajo • takojšnjo zdravniško pomoč in zdravljenje v zavodu. Nezrelost dihal Ín poškodbe dihalnega centra vodijo do zamrtja zavoljo pomanjkanja kisika. Takšno stanje moramo z oživljanjem takoj odstraniti, če hočemo nedonošenčka ohraniti živega. Hrž ko vidimo, da se je nedonošenček rodil zamrt in da ne diha, ga zavijemo v toplo plenico, položimo na hrbe-t, mu glavico obrnemo po strani, iz ŽTela·pa z mehkim gumijastim aspkatorjem odstraním o sluz in plodovnico. Ko so dihalna pota očiščena in je nedono- šenček zadihal, mu dovajamo v zavodih kisik - v kisikovemšotoru, IV inku- batorju ali z masko na obrazu. Če nedonošenček pa aspiraciji sluzi in ŽTelani zadihal, običajno dovajanje kisika ne zadostuje in je· potmbno vpeljavanje kisika v sapnik aHv želodec, kar lahko store le v ,tem postopku iz,vežbane osebe. Če moramo nedonošenčkaoživljati doma, kjer nimamo pri roki kisika, si v sili pomagamo tako, da nedonošenčku v uste ca vpihavamo zrak iz ust. Zrak vpiha- varno zelo previdno iz ust in ne iz pljuč. Da novorojenca ne okužimo, vpiha- Varno zrak skozi več plasti sterHizirane gaze. Nikoli ne pOlskušamo oživljati nedonošenčka z umetnim dihanjem ali tako, da bi ga oblivali oziroma drgnili s hladno vodo. Tak način oživljanja namreč lahko nedonošenčka poškoduje. Priše tako obzknem umetnem dihanju srečujemo številne prelome reber. Vzburjajočih sredstev za dihalni center, kot sta kafra ali lobelin, takoj po rojstvu ne injiciramo, saj ž njimi često le pogloblimo asfiksijo, ker vzburimo one dele dihalnega centra, ki dihanje zavirajo. Oblivanje s hladno vodo in izmenične kopeli pa nedonošenčka ohladijo in povzročijo pri njemše hujši šok, ki navadno vodi do resnične smrti. Včasih nam oživljanje uspe in nedonošenček zadiha, če menjavamo lego t€llesca tako, da previdno nihamo iz vodoravne v poševno lego, pri čemer spu:š,čamonavzdol zdaj glavko zdaj nage. Nedonošenčka ob rojstvu res!l:wnškoduje izguba telesne toplote. Ohlajenje preprečimo,če žena poraja v zelo toplem prostoru inče nedonošenčka takoj zavijemo v toplo plenico, ga ovijemo v vato in položimo v segreto zibelko. Doma grejemo úbelko s termofori, segretimi vrečkami peska, z električnimi ogrevalniki itd. 'Paziti moramo, da vsa ta sredstva ne pridejo v stik z nedo- nošenčkom, ker ga lahko hudo opečemo. NajholJe je, da zibelko oblečemo v prevlekozžepi in v te.položimo steklerlice ali pa stekleniceolvijemo v plenice ter jih položimoob vznožju in ob straneh znotraj zibelke. Tja, ,kjer nedono- šenček leži, položimQ sobni toplomer, da od časa do časa odčitamo tempera- turo. Zibelko grejemo od 29 do .,33°C. Pa tudi nedonošenčku samemu mnramo večkrat dnevno zmeriti telesno toploto. Vsi predmeti, ki pridejo v stik z nedonošenčkam, morajo biti sterilizirani. Z aseptično oskrbo popka preprečujemo okužbo na tem mestu, kjer se mikro- bom odpira široka pot za vdor v telo. Ko popkovina neha utripati, jo preve- žemo s svilo, ne pa s širokim vlažnim trakom, ki preprečuje pravilno sušenje popkavine. Okužbe oči preprečimo s kapljieami (Targezin, Penicillin), možnost kožnih okužb pa zelo zmanjšamo, če ne odstranjujemo verniksa. Nedonošenčka po rojstvu ne kopamo. Nega prve dni po rojstvu. V tem času je opazovanje nedonošenčka izredno važno. Mnoge porodne poškodbe, možganske krvavitve in krvne neskladnosti opazimo šele tedaj. Bledica, eianO'za, apnoične krize, močan ikterus, krči itd. nujno zahtevajo nego oziroma zdravljenje v zavodu. Če je otrok rojen doma, ga odpeljemo čimprej v zavod, najbolje kar v topli zibelki, obdani s termofori. 153 V' tem času pustimo nedonnš:enčka, da popolnoma miruje, ne kopamo ga, mu ne,čistimo kože in ga ne hranimn. Najnujnejše previjanje opravimo izredno • previdno. V zibelko ga polo!Žimo:z rahlo dvignjenim gornjim delom prsnega koša, kar mu olajša dihanje. V ta namen mu pljuča podložimo s svitkom plenic. Nato z 2 do 3-dnevnim stradanjem razbremenimn nezrele ledvice, da izločijntekoNno, ki se je nabra,la v nelzrelih tkivih. V prvih dneh po rojstvu so ,apnoiČ'ne krize pogostne in nedonošenčku ogrožajo življenje. V'časih zadostuje, da med apnoično kTizo ob dovajanju kisika kanemo nedo!I1ošen6kuv usta in na prsi kapljico razredčenega alkohol a in ga nežno trepljemo s prsti po pr$nem košu, cla sprožimo dihanje. Če sumimo, da 50 dihalna pota zam,~,šena, z .vso obzirnostjo ponovLmo aspiracijo !Žrela in sapnika. V temča5u že injiciramo ob apnoični krizi sredstva, kot sta kofein in 'lobelin, ki vZiburjajo dihalni cent'er, ali pa mu na jezik kanemo kapljico adrena1ina, konjaka a1i kmamina. Zr,a,k vselej vlažimo, ker suh, topel zrak pospešuje respiratorne težave in mikrobom skozi izsušene sluznice omngoča vstop. Nega v prvih tednih življenja. V zavodu negujemo nedonošenčke, ki tehtajo ob rojstvu manj kat 1500g, ker jih povečini ne moremo vzrejati doma. Taki nedonošenčki potrehujejo nego izvežbanega osebja. Prav tako ne moremo doma negovati nedonošenčkov, ki s.o sicer težj'i od 1500g, a ne znajo sesa'ti, imajo pTi dihanju motnje, so pri porodu poškodov,ani ali bolni. V sodobni negi nedonošenčk'ov so najvažnejši tile ukrepi: V'zdrževanje stalne ťelesne toplote z gretjem in vlaženjem zraka, dovajanje kisika, prepre- čevanje okužb, pravilna telesna nega, ustrezna prehrana in takoJšnje zdrav- ljenje komplikacij. Vzdrževanje stalne telesne toplote. Nedonošenček prilagodi telesno toploto oknlici. Z ovijanjem nedonošenčka v vato, z gretjem zibelke in prostorov Uiblažimovpliv hladnega ozračja in prerprečujemo padec telesne toplote. V sodobnih centrih za V'zrejonedonošeIÍčkov in v porodnišnicah uporabljajo elektri'čno segrevane inkubatorje, kjer z uravnavanjem dDsežejo zaželeno toploto. Doma vzdržujemo telesno ttoploto na način, ki srno ga že prej omenili. Če se je nedonnšenček ob rojstvu aU med prevozom v zavod zelo ohladil in je njegova telesna temperatura' pod 35°C, ga moramo, ogrevati previdno in postopoma, ker je naglo segrevanje zelo škodljivo in vodi do smrti. Nedono- .šenček potrehuje tem vlažnejši zrak, čim mIajši in manjši je, zlasti pa, ,če ima dihalne motnje. V inkubatorju uravnavamo vlažnost v skladu s toploto od 50% do 90% relativne vlage. Doma vlažimo zrak z izparivanjem vode. Kisik dovaj.amo nedonošenčku le izjemoma, kadar je sker brez kisika njegovo življenje ogroženo, n. pro pTi apnoi,čniihkrizah, pri močni ciannzi, pri koaspiracijah plodovne vode, pri možganskih krvavitvah itd. Kisik je za nedonošenčka dvorezni meč. Če mu ga dovajamo več dni zdržema in večje količline {več kot 30 voI. %~~), tedaj lahko pri njem pride do resne 'Okvare očesnega ozadja, ki vodi do sllepote. Dovajanje kisika in koncentracijo kisika v zraku v inkubatorju moramo strogo nadzorovati z oksimeťrom. Preprečevanje okužb je najtežavnejši in najvažnejši del v negi nedono- šenčka in zahteva res izvežbano osebje. Na videz nenevarne 'Okužbe,ki nastanejo zaradi nepazljivosti osebja, imajo lahko smrtonosne po,sledice. Nedonošenček se okuž,i lahko že v maternici, med porodom alli kasneje. Nedonošenčka lahko okužijo klice, ki so v z.raku, lše pogosteje se okuži pri 154 negi, zlasti če si negovalke ali mati, ki ga neguje, rok ne umivajo dovolj in pogosto. Važen vir okužb sa kapljice s kužnimi klicami, ki se ralZprše v zraku ob govorjenju, smejanju, kašljanju in kihanju. Takšno širjenje okužb uspešno preprečujemo s trajno nošnjo masko Ker je maska kužen predmet, ki zadržuje vse mikrobe, prihajajoče iz nosa in: ust pri dihanju in govorjenju, je nujno, da .so negovalke paučene o pravilni uporabi maske. Maske nosijo zavezane pTeko brade in nosu. Menjavamo jih \rsake 3 ure in si pn vsakem datiku z pjo temeljito umijemo roke. Ko masko snamemo, jo namočimo. v Ta~kužilu. Prenos mikrobov z otraka na otroka znatno omejimo, 'če nedonošenčka negujemo in hranimo vselej v zibelki ali v inkubatorju. Skupne kopalne kadi, previjalne mize, tehtnice so vir najresnej'ših okužb med nedano:šenčki. Plenice, hrana in vsi predmeti, ki pridejo v stik z nedonošenčkom, mOTajo biti hrez mikrobovo Vsak nedonošenček naj ima svoj lastnipribor' in vse, kar je potrehno za telesno nego. Negovalka najpogasteje okuži nedonašenčka z neumitimi rolkami. Pogostno umivanje rok je najenostavneÍ'ši in najuNnkovitej:ši ukrep v borbi proti okuženju nedonošenčkov. Pravilna telesna nega. Čim manjši je nedonošenček, tem ohzirneje moramo z njim ravnati. Zato nudimo majhnim, slabotnim, nezrelim neďonošenčkom, ki jim že z dotikom aH hra'njenjem spražimo danotične aH apnoične krize, le najnujn'ejšo nego. Neďonošenóka pod 2000g hranimo, previjamo, umivamo in oblačimo v zibelkiali inkubatorju. Tako jih ne vznemirjamo z nepotrebnim prenašanjem, jih ne ohladimo in tudi verjetnost okužbe zmanjšamo. Umivamo, čistimo in previjamo nedonošenčka vselej pred hranjenjem, da se izognemo nevarnosti bljuvanja in aS,piracije izbruhkov. Nega kože. Nedonošenčkova koža je zelo nežna, se rada vname, poško- . ·duje in okuži. Prve dni po rojstvu opuščamo vsako čiščenje kože, kasneje čistimo kožne gube l-krat dnevno s preči:š,čenim, sterili:ziranim mineralnim ali olivnim oljem, aH z mešanico razreďčenega alkohola in glicerina. S temi sredstvi očistimo umazane predele vsakokrat ob previjanju. Olje je zelo primerno za nego kože, ker je ne vnema, je ne suši in bolje zadržuje telesno toploto. Pred čiščenjem v i Č Temeljni pagoj za :zJd~avstvenazaščita otroka je zdravstvena prasvetljenasrt matere. ZatO' je zdravstvena vzgaja žene-matere tista glavna nalaga naših zdravstvenih ustanav, mimakatere ne mare naben zdravstveni delavec, zlasti pa ne medicinska sestra, ki dela na sektarju zdravstvene zaš6te matere in atraka. Že članek "Vlaga in pamen otraških ustanav v zdravstveni prasveti« (gl. Medicinska sestra na terenu 1955, št. 3, str. 169-180), je nakazal smernice, kakšna naj ba padročje dela, kakšna naj bodo načela zdravstvene vzgaje ter vzgajne metade in sre.dstva. . V abčutku žive patrebe, da bi zdravstvenavzgajna dela v dispanzerjih in pasvetavalnicah na terenu zaživela, se je odsek za zaščita matere in atraka pti Centralnem higienskem zavadu odlačil, .clas ka'nkretno pamočja padpre zdrav- stvene ustanave na terenu: 1. Na sedežu vseh akrajev je v prvi palavici letašnjega leta sklical' ena- dnevne semina·rje za medicinske sestre 'z vseh ustanav za zaščito matere in atroka. 2. Paskrbel je za skripta "O!kvirne smernice za tečaj o zdravi prehrani dajenčka«. 3. Pripravil je mapa kraj ev, skic in' navadil za tečaje ,,0 higieni oblačil in oblačenja«. \ Ti enadnevni seminarji za medidnske sestre sa zaradi izredne zgoščenasti imeli paudarek predvsem na metodi pouka, padali sa splošne .pedagaške smernice za paruk v tečajih ter nakazali akvirna 'asnava za prireditev tllkšnih tečajev, ki naj bi jih arganizirale pasamezne ustanove bOldisi same ali pa v sodelavanju z mnažičnimi organizacijami. Tečaje a zdravi prehrani dojenčka naj ·bi vadne medicinske sestre. Na teh kratkih večernih tečajih naj bi se matere OIbpraktičnem pouku naučile, kaka se dajenčku pravilno pripravi narmalna in kalka pa patrebi tudi dietična hrana. Obenem naj bi se jim abrazlažile nekalika tu di funkcije in razvaj atra- kavega organizma. Matere, ki so o tem paučene, bado namreč neprimerno balj upoštevale in se laže ravhale pa navodilih, ki jih dabe v pasvetavalnici ali ab abisku sestre na damu. Edina primerna metada na takšnih tečajih je • razgavorna metada v majhni skupini tečajnic. Aktiven praktični pauk naj se prepleta s paučnim ra,zgavoram o tem, kar je značilnega za pravilno sadobno prehrana, za prehirana nasečnice in doječe matere, kolikega pamena je dajenje za pravirlen duševni in telesni razvoj atraka, ter kančI1.a o umetni prehrani zalivančka, ki lahka nadamesti dojenje, le če je pripravljena pravilna i,n smotrna. Skripta "Okvirne smernice za tečaj a zdravi prehrani dojenčka«, s katerimi je Centralni higienski zavad askrbel teren, absegajo paleg pedogaških in stra- kovnih smernic tudi recepte raznovrstne dojenčkove prehrane ter seznam najnujnejšega inventarja, ki ga voditeljica takega tečaja potrebuje, razen tega paše seznam živil, ki sa patrebna za kuhanje hrane v' tečaju. Ti osnavni napotki, ki jih nudija skripta, naj bado tnedicinski sestri za arientacija, kaktnih tečajev si želíma. Nikjer ne utesnjujeja arganizatarja in vaditeljice tečaja, 158 da bi tovrstne dejavnosti ne moglriščev naš:ih zdravstvenih ustanovah, pa čepr.av mu bo treba premagati rna.rsikatero objektivno zapreko. Tako je to stv,ar razumela sestra v Predgradu in se lotila dela izven svojih rednih opravil, ki jih sker dovolj najde že v ustanovi, kjer dela. Ravno takp tudi sestra v Novi Gorici, ki nima pred očmi samo naloge, da je matere treba učiti in vzgajati, temveč se živo zaveda tudi dejstva, da je dispanzer zidrav- stvenovz,gojna ustanov a, kjer mora obiskovalce v smislu zdravstvene zaščite matere in otroka. vz;gajati sleherni predmet. iPlrepúčani pa srno, cla bodo marsikaltere od sestra, ki so bíle na seminarju in jim učni mate'rial morda ležiše v delovnih mizah, 2Jdajtu di pričele razmiš- ljati in pripravljati program dela za vzgojo žena na svojem podtočju, saj si žene našega podeželja v jesenskih in zimskih večerih najlaže odmerijočas tudi za takšen pauk. \ Pojempoz.itivnega zdmvja nalaga zdravstyeni vzgoji naloge, ki se ne omejujejo samo na preprečevanjebolemi, temveč si prizadevajo ustvariti pogoje, da se dosežejo in ohranijo čimboljše telesne in du:ševne sposobnosti' č]oveka, Takšna vzgojil pa ttrja trajen delovni proces, katerega rezultati bodo vidni komajčez leta aH pa šele v naslednjih generacijah. 162 o načelih· zdravljenja in preprečevanja psihičnih motenj v otro~ki dobi Dr. M a I' i j a n K o li ič e ik šef O'ddeilka za higieno otrok in mladine pri Centralnem higienskem za'vodu V Zagrebu Svetovna zdravstvena olI1ganizacija je ·človeškozdravje opredelila kot fizi,čno,psihi,čno in socialno blaginjo hordisiposameznika ali družbe. To pomeni, da napredna medicinska misel čedalje več pažnje posveča tudi duševnemu delučlovekove o:sehnosti. Praksa je namrelč pokazala, da zgolj fizično zdravje njkakorš'e ni poroštvo, cla je nekdo resnično zdrav. Danes na zdravje ne gledamo več s čisto biološkega stališča, to se pravi, da nam pravilno odvijanje posameznih fizioloških dogajanj v nas ni več Í!zključno merilo í'Jdmvja. Glede na to, da je človek družabno bitje in da je to njegova osnovna življenjska značilnost, ocenjujemo z istega vidika tudi njegovo zdravje. Torej moramo, kadaT pri nekom ugotavljamo zdmvstveno stanje, upoštevarti ne le medsebojni odnos posameznih funkcij v njegovem organizmu, temveč tudi odnos tega posamez:n:ika nasproti živ'ljenjski stvarnosti in družbenemu okolju. Ravno to dvoje pa je merilo za duševno zdravje. odnosi, kakršne ima nekdo do osnovnih vprašanj, ki jih predenj postavljaživljenje včloveški s~upnosti, nam najbolje kažejo, ali njegova emocionalna zrelost zadovoljuje ali ne. Za samostojno, konst'ruktivno in družbeno koristno delo Zirela je tista osebnost , kli zavzema realen, optimističen in pogumen odnos do vrste nalog, tezav in ovir, ki nanje človek naleti v živ1jenjská stvarnosti. Na pI'obleme zadenemo v glavnem na treh področjih. Predvsem v odnosu do drugih ljudi, t. j. do skupnosti, v kateri živimo - pa naj ba to družina, prijatelji,zakonska skupnost, delovni kolektiv, kakadružbena organizacijaali širša družbena skupnos't; na to pri svojem delu, v poklicu, v družbeni a,1,ikaiki drugi dejavnosti; in končno v pogledu spolnosti, v odnosu do spoilnega življenja in v odnosu do drugega spola. Dostikrat se zgodi, da skuš,a posameznik te svoje oS'novne' življenjske probleme nekako obiti, ne da bi se z njimi spoprijel, in jihrešiti po poti manjšega odpora, torej nestvarno, navdJdezno.Tedaj Novek nehote preide v nekoristno in 'z družbenega stališ'ča negativno ponašanje, v hujših primerih pa v izrazito asocialnost ali celo v antisocialen odnos, V takihokoliščinah govorimo o motnjah duševnega zdravj.a, ki se lahko pojavljajo sprav različno intenzlivnostjo', se'veda na izredno š'Íroki lestvici vseh mogočih prehodov iz stanja duševnega zdravja v stanje duševne bolezni. Da nek,i nezreli, nepravilno razviti in deformirani osebnosti lahko poma~ gamo oziroma ji zboljšamo psihično zdravje, moramo imeti možnost, da v takQ osehnost prodremo, da jo spoznamo in dojamemo. To možnost nam daje me~ dicihska psihologija z mznimi svojimi smermi in šolami, počenši od klasične Freudove šole preko Adlerja in Jungove psihologije pa vse do sodobne biodi- namične psihologije, ki teme1ji na eksperimentalnem in statističnem prouče- vanjučlovekovega vedenja. Naj so Se te ,šole med. sebojše tako razlikovale in si tu pa tam tudi nasprotovale, vendarso si v enem osnovnem spozna'nju edine prav vse. '110 je izkustveno. dejstvo, da je za ra.zvoj človeške osehnosti, za dosego emodonalne zrelosti ozi:roma za stopnjo duševnega zdravja, ki jo doseže posameznik, silne važnosti otrošk,a doba, in to ravno zgodnja otroška 163 leta. Če pri nekom hočemo razumeti njeg'Ove psihične in karakterne lastnosti, če hočemo najti pot za odstrani,tev kake matnje v psihičnem ravnotežju, tedaj moramo da podrobnosti ;poznati vse tistečinitelje, ki 1'3'0 že v otraški dobi vpHv,aIi na obHkovanje te osebnosti. V temživ,ljenjskem obdobju je človek najbolj dostopen vplivom svajega okolja, zaito tudi je življenjska akolica otroka odgovorna za njegovo duševno zdravje ne samo v otroških letih, temveč tudi v odrasIi dobi. In še izenega razloga je medicinska psihologija težišče svoje dejavnC'sti dase p'Ozanimamo za vprašanje, aIi se motnje duševnega zdravja dajo na kak način preprečiti. Če imamo pred očmi dejstvo, da lahka vsako, količkaj resnejšo težavo posameznika, da bi se na ,realen in konstruktiven način prilagodil nalogam življenja v skupnosti, spremljamo vse do zgadnje otroške dobe, tedaj nam bo jasno, da moramo motnje duševnega zdravja preprečevati že v atr'oški dobi. To je naloga psihohigiene. Ona raziskuje vse 'tiste činitelje, ki vplivajo na oblik'Ovanje otroške oseb- nosti, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu. Ko je spo,znala te vplive, si psihohigiena prizadeva, da ad njih 'Odstrani aIi vsaj ublaži negativne vplive, abenem pačimbolj izkoristi in okrepi pozitiV'ne vpHve. Kadar 'Otrok dorašča v ps,ihološko in socialno bolj zdravem :in bolj urejenem življenjskem okolju, tedaj lahko pričakujemo, da bo njegov duševni razvaj krenil po več ali manj pravilni poti. Tako lahlm preprečimoodstopanje psihičnega razvaja od norme. Toda psihohigiena se ne peča samo s prevelllt'iV'nimdelom v ažjem sm:islu te besede. Njena naloga je tudi preventivna terapija. To se pravi, da si psihohi- giena prizadeva čimprej odkriti prve zalče,tnein še neznatne odklone od psihič- nega zdravja v otroški dobi. Takšne s'Orazmerno majhne motnje osebnosti zdravimo, 'obenem pa na ta način odstranjujemože nastale psihične motnje in preprečujemo globlje okvare duševnega zdravja. Vse to so razl'Ogi, da se danes posveča zdravljenju psihičnih motenj pri otrocihčedalje več pažnje. Psihiatrija kot pavsem tempevtiJčna stroka, je v 'Okv,irusvojega delovnega področj.a razvHa posebno stroko - otroškó psi- hiatrijo. Psihohigiena, kot preventivna dejavnost, pa se prav tako peča največ s psihičnimi problemi otroške dobe. V mnogih deželah delujejo ustanove, ki S'O spedalizirane za ZJdravljenje motenj duševnega zdravja v atroški dobi. Te ustanove imajo razltična limena, kot: Medik'Opsihološki center, Mediko-pedagoška posvetovalnica, Klinika za prevzgo:jo otrok itd. Delo v njih je razli,čno organi- zir,ano, pa'č po delovnem padročju, po kvalifikaciji osebja in po specifičnih kr,ajevnih problemih. Kakega enotnelga tipa teh ustanov ni, cela v :isti državi ne. 'Dudi pri nas, imamo že nekaj ustanov, ~i se pečajo s pl'ohlemom zaščite duševnega zdravja naših 'Otrok. Tako deluje na tem podmčju Dispanzer za psihoh:igieno v Zagrebu , najstarejša ustanova te vrste v naši državi, potem Medicinskopsihološka posvetovalnica v Beogradu, Fosvetovalnica za vzgojo otrok in mladine v Zagrehu in Ljubljani, Mediko-pedagoška posvetovalnica v Mariboru in Celju in druge. Zadnji čas števila podobnih ustanov vedno holj raste. Tako je Zveza društev "Naša djeca« (Zveza pdjateljev mladine) pred kratkim v Zagrebu 'Odprla Posvetovalnico za vzgajootrok v družini. 164 Danes je postalo že pravilo, cla se s psihičnimi motnjami v otroški dobi ne petča samo ena profesija, temv'eč vedno skupina različnih strokovnjakov, ki posamezne probleme rešujejo skupno, medtem ko jih mO'trijo vsak s sv'Ojega stališ,ča. V zamejstvu najčeš,če naletimo na ekipo, ki sestoji iz zdravnika, psi- ho loga ,in socialnega delavca. Ekipo vodi po navadi zdravnik, okrog jedra, ki ga tvorijo ti trije 'člani, pa se po večjih ustanovah zbirajo tudi drugi strokov- njaki, kot ped.agog, defektolog, logoped, pravnik i. dr. Vendar je praksa pokazala, cla niti eden od teh strokovnjakov po svoji poklicni kvaHfikaciji ni dovolj usposobljen za delo v nekem centru za zdmvljenje psíhičnih težav pri otr'Ocih.Vsi si morajo pridobitiše specialno izb'Obrazbo. Tako se mora zdravnik specializirati v otroški psihiatriji oziroma psihoterapiji, psiholog Se mora seznaniti z medicinsko psihologijo, pedagog mora biti vešč psihotNapije itd. Da bi si vsi člani ekipe prid()bili dovolj izkušenj in strokovnega manja, se od njčaju pI1imera in o tem, kaj je treha z njim napraviti. Vsepovsod v svetu so mnenj,a, da niti en strokovnjak ne more sam dobiti popolnega vpog:leda v motnjo otrokove osebnosti. Zato se vedno z,ahtev,a sodelavanje amenjenih profesij, cla bi se vsak ug:atavitek lahko vzporedil z drugimi in hi se šele potem določil njeg:ov pravi pomen. K!o ekipa dobi vpogled v značaj psihi'čnih motenj, zaradi katerih }e otrok prišel v posvetaval'nico, se lotija zdravljenj,a teh moténj. Poudarili srna že, da ni dovolj zdraviúi samo otroka, temveč da se moramo hkrati in v enaki meri, včasihše celo bolj poz,animati za otrokova okolico, t. j. za njegove vzgojitelje. Zato ne prevzame zdravljenja samo eden, ampak več Olanov posvetovalnične ekipe. EdendeIa z otrokom, drugi z njegavimi starši, tretji z učitelji itd. Kateri član ekipe bo prevzel določeno naIogo, je odvisno od vrste psihičnih motenj pri otraku in ad p'roblemov, >8 katerimi se tu srečamo. Zato ba zdrav- Ijenje otroka v 'tem primeru prevzel zdravnik, v drugem pedagog, v tretjem pa logoped. Zdaj pa nastane vprašanje, v čem pravzaprav obstoji psihi,čno.zdravljenje otroka. Tudi to je odvisno od Vllrstemotenj pa tudi od atrokove starosti. Pri predšolskih otrocih na primer lizv,ajamot. i. terapijo z igro. Načelo te metode je, da otroku damo priliko, da s pomočjn raznih tipičnih igrač izrazi svoje negativneemocije in a,gresivne odnose nasproti svoji okolici. Ko se otrok. v ligri sprosti notranje napetosti, 'ko se umiri, tedaj laže sprejme na,še pozitivne sugestije, prav tako pa v pozitivnem smisIu spremerrjeno ravnanje svojih vzgojiteljev. Piri starejšem otroku lahko uporabimo razne metode neposredne psihoterapije. Tedaj si bomo s pomočjo slikanic, pravljic, risb, mmov in podobnih sredstev najprej pridobili 'Otrokovo zaupam.je in dosegli doher emo- cionalni odnos. Zatem homo z njim postopoma raz,členili njegove življenjske okoliš,čine. Piri tem bomo otroku previdno in kar se da obzirno obrazložili posamezna ravnanja okolice, prav tako ,pa tudiotrokove reaktOijenanje. Tako otroka spodbujamo in ga navajamo k samospoznanju, usposabljamo ga za spoznavanje svojih Iastnih motiv ov, prav tako pa tudi ravnanja drugih. V obliki prostih razg'ovorov in diskusij nayajamo otroka k bolj stvarnemu, korist- nemu in konstruktivnemu odnosu do svoje okolice in k večji kI1itičnosti do Iastnega vedenja. Razen teg,a lahko uporabimo še druge psihoterapevtične metode, kat analizo sanj, analizo risb, analizo vedenj,a posameznih junakov 166 iz kakih pavesti in padabno. Pri nekaterih atraških nevrozah SIi marama pomagati tudi s kakšnimi pasebnimi terapevtičnimi metadami, kat n. pl'. z logapedskimi vaj.ami ti.To so pa vse tis!te življenjske izkušnje, ki otroku jemljejo pogum, ga navdajajo z negotovostjo in bojaznijo pred življenjsko stvarnostjo, obenem pa ga delaj,o patološko egocentričnega, asocialnega in nesposobnega za koristE?(ndoprinos ,skupnosti. Dosegli bomo, da bo 'Otrokovo okolje bolj zdr,avo,če bomo z načeli psiho- higiene seznanili vse tiste ljudi, ki vplivajo ha otrokov duševni razvoj. To so predvsem starši in učitelji pa strokovni vzgojitelji, zdravniků, medicinske sestre, otroške 'negovalke, socialni delavci in drugi. Vse te je v obliki semi- ' narjev in po metodi skupinske diskuSlije poučiti o tem, kako mommo ravnati z otroki tn kakšno emoc1onalno okolje jim moramo ustvariti, da njih duševno zdravje ne bo prizadeto i'n da bo njihov razvojš'el po pravi poti. Hišni obisk V sluibi protituberkulozne borbe P r i r e d i 1a II ed. S. Ah i c a é arm a n Po refera1:lu,ki ga je na »Mednaro~dnemtečaju z:t tube,rkulozo«v Istanbulu 1. 1956imela Yvonue T' u r P lin , glavna med. sestra F1rancije. Ko govorimo o obisku medicinske sestre pri bolniku na domu, se moramo predvsem zavedati, da je njeno posredovanje ob ,ta~ih prilikah tako po vsebini kakor tudi po oblíki in oibseguzeilo raznovrstno. Če hočemo, da bo takšen obisk tudi objektivno koristen, se moramo zanj v nekem smislu pripraviti. Zato je potrebno, da Ismo si v zvezi z obi:skom na j.asnem vsaj glede. načelnih vprašanj in pa njegovlih bistvenih elementov. Ravno ta potreba nam daje tudi pobudo, da se bomo kar zapov,rstjo vsaj na kratko pomenili o nekaterih najvažnejših točkah. Omenili smo že pripravo za obisk. Tu imamo v mislih dvoje vrst priprav'o: tehnično in moralno. 167 TEHNIČNA PRIPRAVA S to pripravo je zajeto predhodno zbir.anje osnovnih podatkov. Proučiti moramo okoliš po njegovi strukturi, in to z različnih vidikov. Tako n. pr. je okoHš treba proučevati glede na njegovo dr u ž b e n.o - g o s p o - dar s k o str u k tur O. Seveda je za to potrebno, da v tem okolišu živimo, saj ga vča!Sih lahko na ta načín tudi že nekoHko preoblikujemo. Vsekakor pa se moramo dela lotiti z ljubeznijo, saj se še taJko utegne zgoditi, da posamezne stvari presojamo preveč po svoje. Medicinska sestra si mora med ljudmi pridobiti zaupanje in ga ozariti z nadihom resničnega prijateljstva. V ta namen pa se morra pozanimati, kako se preživljajo posame~ne družine in v ikakšnih razmerah živijo (preobljudenQlst, nezdrava stanovanja). Proučiti mora tudi morebitne prejšnje anikete in socialne statistike za to področje. Pri proucevanju okoliša v zdravstvenem pogledu in ko bo ugotavljala frekvenco tuberkuloze na tem področju, bo medicinska sestra poizvedela naj- prej za število registrirranih smrtnih primerov tuberkuloze, potem, kakšno je razmerje med umrljivostjo za tuberkuloz.o in splošno umrljivostjo (n. pr. v razdobju 5-10 let), dalje števHo tuberkuloznih obolenj, rki jih je v okraju preteklo let o ugotovil dispanzer (pri čemer ne smemo pozabiti, da je število dejanskih primérov višje), in končno, kaj je v~rok, da je umrljivost v nekaterih predeIih okJraja večja, oziroma kateri poklici 180 za to bolezendovzetnej.ši in katNi živelj prevladuje: kmetski, delavski ali nameš'čenski (rraziskati je tre'ba vzmke). Tudi lm proučujemo okoliš s psihološkega vidika, je važnih več stvari. Predvsem se zavedajmo, da tuberkuloza v svojem razvoju bolniku močno· spr e m e n i d u šev n o s t in č u s t ven o r a z p o 10 žen j e. Tuber,ku- lozni prestaja, ne da bi se tega vselej zavedal, neko mOTalno krizo, v kateri pozabi na nekatere prirojene vrednote. Večkrat postane hrezbrižen do okolice, ki gaobdaja, in ta 'brezbrižnost ga včasih naredi sebičnega. To je trenutni odpor posameznika - reakcija obrambe. To dokazuje, da tuberkulozni občuti potrebo, da se zavaruje, da ostane sam s svojo boleznijo, da misIi nase, in to včasih celo zelo doilgo. Poznala sem mlada zakonca. Mož, ugleden zdravnik in skrben oče, je obolel za tuberkuloz.o. Čeprav p.o poiklicu zdravnik, se nekaj let ni prav nič zanimal za svoj dom. Ko je ozdravel, pa je sv.oj dom zopet na~l in bil vse do smrti - na ž.alust prezgodnje smrti - ljubeč oče in vlz'Orensoprog. Za tuberkuloznega bolnika je dostikrat zna'čilen b e g p r e d d i s c i p I i n o. Nič kolikokrat jim je treba dopovedovati, da je njih bolezen sicer rers pre- nOlsljiva, venda,r pa tudi ozdravljiva. Poleg prirodnega zdravljenja (čist zrak, počitek, prehrana) nam dandanes nudi medicina še razna druga s,redstva. Čas kuznosti in ilZolacija se da močno skrajšati. T.o je nadaljnji vlzrok, da pacientom čimprej dopoveš\ kako nujno je, da se podredij.o disciplini in vsa naša pl1iporočíla čim'bolj upoštevajo. Naloga medicinske sestre je, da ugotovi, kdo od bolnikovih bližnjih - oče, mati, otrok, prijatelj - je zanj najvplivnejši. Tega naj potem sestra pridobi za sodel.ovanje pri po!Sreclovanju zdravstvene in socialne pomoči bolniku. To je končno smisel socialnega kontaikta, ki ga dosežemo z razgovori, intervjuji itd. v neposredni bolnikovi okolici. 168 Dabra p a z ll.a v a [1 je z dra v s Itven i h i n s a c i a 1ll.i h e k i p (s I u ž b) pa okrajih ae:iramaakrožjih in deželi (pri nas: v abčini, akraju, republiki) je drugi deI tehnične priprave, ki medioin.ska sestra padpira pri njenem delu. Četudi imamo papalna kartoteka z naslovi, telefan, imena adgavornih činiteljev, se s tem še ne smema zadavoljiti. Prizadevati si marama, da ba naše znanje tudi življenjska. Gledati morama, da borna v asebnih stikih z vsakim izmed OIDganav,s katerimi je treiba sadellavati, ne da bi pozabili na kake adlačilnease'bnasti in predstavnike ustanav. Na zdravstvenem področju je nujna pO'trebnO', da temeljita poznamo dispanzerje, balnične centre, sanatarije, preventorije, akrevališ'ča, rehabilita- cijske zavade, ustana'Ve za duševna higiena, protialka!holne d~spanzerje, patem jasli, dečje damove, atroška okreva1išiča. Na socialnem področju se marama seznani,ti z delavnim padrO'čjem raznih ustanav, ad katerih pričakujemO' sadeIavanja. Ta so uradi za sacialna varstvo in razne sacialne institucije: otTaški damavi, pačitniška letavanja, rejniš:ke družine, damovi za staré in onemogle, gaspadinjski servisi, vzgajni inšolski centri, centri za prevzgaja, zavadi za paklicna preusme!ritev, posredovalnice za de[o itd. •Poznati moramo vloga občin in delavskih ustanov. Vedeti marama kančno tudi za imena adgavarnih v pasameznih službah in zavadih. MORALNA PRIPRAVA NA HIŠNI OmSK Kat srna že omenili, je za 'abisk na damu poleg tehnične rpotrebna tudi maralna priprava. Pri tej pa je asnovnega pamena naš pravilen na t I' a n ji a dna s d a n aš e n a 1a g e. Ta, kar družina od nas piričakuje, je abčutek varnosti, ki zagotavlja zapet mír in zaupanje teT na novo pritegne k delavanju anO' itleizmerna, ne,precen- ljiva člaveška moč, ta je resnično morala,. Ta abčutetk namreč veliko pripa- mare dO'ozdravljenja (Dr. Berthet), Občutek varnasti, ki ga mara navdihniti medicin.ska sestra, je rezultanta njene asebnasti. Ta pa je odvisna od njene razumnasti, srca, disdplinirane abčutljivasti in il'azsO'dnasti. Ne pozabimo ni~da'r, da marama družini, ki jO' obiščema - biti nakIa- njeni, biti do nje abzirni in jo spoŠltovati! Kar balnik od nas pr,ičakuje, pa je čimbalj davršena znanje in izvrševanje našega iPa~lica. Naše vsakdanje nalage maramo izpalnjevati vestna in redna. Tudi ta' je del temeljitega praučevanja. Vedno m()rama gledati bolnika v njegavem sacialnem, paklicnem in družinskem življenju in glavna, kar nas je pripelja10 v družina, je iskrena želja, da ba ta družina pa našem odhadu srečnejša, kat je bila p'rej. Če se ne držima teh histvénih rpravil, naše del,o ni več socialna in člo- vekaljubna. Naj sledi nekaj praktičnih nasvetav. ZapamnIma si, da je za uspešno pasredovanje treba upoštevati dvaje: Nikdar ne abilskujma družine, če ne vemo, čemu. Imejma za obisk kar se le da utemeljen vzrak. 169 VZJbujajma optimizem! Tada kaka? Bodima veselo razpolažene, da bi pr:enesle naše raz,paloženje tudi na balnika, in pakažima pri vsakem abisku, v še taka težki situaciji čimveč dabre vaije. Razg'O'va'rjajmo se z družina a stvareh, ki jih ima, tudi takrat, kada:r gavari le o tem, česal' nima. Z zadoš,čenjem bama 'Opazili, Ikaka Ipopušča trpek izraz 'Obličja in Ise v družina vrača vedro razpaloženje. Bodimaaptimi,sti v vsem, tudi v padrabnostih! Da si pridobima zaupanje za težave družine, se marama zanimati za us'Oda vsakega pasalmezni!ka. Bodim'Osi vselej dO' kraja na jasnem tudi 'Onalšem tre:nutnem delu. Vse razpravljanje morama priJlag'Oditipase\bnoshm pasameznika. Znati morama opazovati, malčati,nata pa na 'Obziren način panuditi pomoč balniku aH njegovi družini, kadar je ta patrebno. Končno si zapomnimo: Če sma pri nekom vzbudi1i .zaupanje, se ta pravi, da sma mU virnili zaUlpanje v samega sebe. Obrazložima dI1užini tudi vzrok našega ob1ska: Povejmo jim, kdO' sm'O, kdO' nas pa:šHja in zakaj Sima••pri!šli. OprostVma se jim, ker jih motima in zadržujema, zlastiče S'Opoizvedbe števHne. Če jih vprašama za družinske d'Okumente, :ravnajmo z nli!mi sp'Oštljivo. Sp'Oštujma družinsk'O življenje in druži!msk'Ozaupnost. Nikoli nikar ne paka'žimo, cla se nam mudi ali da nas kalka stvar preveč zanima. Skušajmo ustvariti vtis, da je obravnavani primer res svajevrsten, oseben in tO'rej uradna anonimen. Vedeti marama, da mam ba družina zaupala le, kalikar ba sama' ha tel a, in kančna, da ba a sv'Ojihstvareh 'Odlačala ana sama. Zaupanih tajnosti, ki srna Izanje izvedeH, se ll1Je.dotikajmo in nikali ne začnimo gavoriti o njih sami. Zapamnimo si tucli, cla je zaupanje - clelo vzg'Oje - dasegljivo edin'Ole rih si.rrnptomov. Vrnitev v normalna življenje ima pa navadi za poslediea malenkastno izgubo teže, kr ja je treba kontro[irati in tudi javiti. d) Ob smrti ali preselitvi balnika z adprto tuberkulozo Medicinska sestr,a mara polna spaštovanja razumeti balečino družine, ka .se loteva naloge, da poskrbi za asanacija prastarav, v katerih je bival balnik z adprta tuberkulaza. Brez abčinske ali javne razkuževalnice je razkuževanje predmet'av, ki se ne dajo umiti ali prekuhati, kaj težavna stvar. Medicinska sestra mora za,to poiskati vsa razpa:ložIjiva sredstva, da kje marda v dar dobi - pasteljnina in razne druge vsakdanje patrebščine, ki si jih družina s svajimi sredsrtvi sama ne more nadomesrtiti. V tem ptrimeru bo apelirala na družina, da se pač ameji sama na najpatrebnejše. 173 POROČILA o OBlSKIH Medicinska sestra mora imeti vedno v redu ev~denčni in dokumentarn'Í material: seznam varovancev, osebno kartoteiko ter zdravstvene in socialne mape. Poleg izsledkov, ki jiJh je mogoče kontrolirati (rednost abiskov, zap,rošena 1n dobTjena pomoč, nam8lstitve itd.), je v njenem delavnern področju še nič koliko 'Opravil, ki jih ni mogoče ,zajeti in 'Oceniti časavno. Poudarili srno že, ,kako zamudno je njeno dela, koliko VlZgajanja in prepričevanja je treba, da' bolnika in njegava alka'lica pridabi ,za sodelavanje. Ko vodi saciallne mape, ima tudi možnost, da IsenepresJtano spapalnjuje v vzgojnem delu. V zvezi s slu~ba pa mora a svojem delovanju periadično p!redlagati poro- číla, ki marajo s svojirni ugotovitvami in mnenji biti služhi in njej karistna asnova za nadaljnje delo. Zata jih sestavlja kar se da pazljivo, jasna, nepri- snransko in preudarna. Ne boji se izrazi.ti svojegaasebnega mnenja in predačiti mo,rebi1Jneavire pri delu. Zaveda se, cla bado njena poračila v službi čÍitali in a njih razmišljali. V posebnih akališ1činah utegneja služirti za osnova dela na sestankih, kjer jih bodaocenjevali v zvezi s celata problemov in ra!Zpravljalio utemeljenosti sparačenih o,paž.anj. Poročila in mape mara vaditi taika, da se v primeru njene tudi daljše adsatnasti nematena lahka nadaljuje začeto dela, in ta brez škade za katero kali družino in hrez težav za kolegico, ki dela prevzame za njo. DELO V EKIPI »Elkipa«1je ,rekel Lyautey, - »je res družina skupne dejavnasrti, povezane med sebaj s patI1pljenjem in ljubeznija.« Ekipa bo v delovanju takšna, :kakršno bomo osnovali: imela ba svajo moč, svoja di!sciplino, svajo organizacijo, svajo pož;rtvovalnOist,svoj pogum in svaje miŠ'ljenje. Bmba prati ,tuberkulazi ima preveč VližnOnalaga, da bi si mogli misliti njena delo uspešno b>rezdobre ekipe. Vse ta požrtvovalna delo mora biti pravilna razdeljeno po strakah in spasobnastih posameznikov. Temeljnega pomena za vrednost ekipe j:)'aje, da ima sposobnega šefa, ki ume vodirti in zagotaviti povezava z argani oblasti in sacialnimi ustanovami. Člani ekipe seveda si morajo prizadevat'i, da zaupana jim nalogo po njegavih navodilih izv,ršijo da Ilmnca. V dispanzerju, ki naj ba po svoji vlogi ustanova z dabro urejenim sku- pin:skim delom, mora vse strokovno, tehnična in netehnična asebje biti med 'sehoj skladno pavezano (taka 'no pr. zd,ravnik ftimalog, šef dispanzerja in ,pomožni zdravniki, medic1nske sestre, specializirane in sekJtarske, zatem bol- . ničarke, tajnik, administratorji, inšpekúološikimin funkdonalnim zahtevam. Tlega pa žal pri sadoibni obutvi pTepogosta pogrešamo. Anatomija in fizologija stopala v osnovnih pojmih . Za pravilno izdelavočevljev še nli dovalj, da poznamo material, kroje in oblike ter tehnaloški proces proizvodnje. p'Otrebno je, da temeljito poznama tudi, kakišne naloge ima stopaló in kako jih opravlja. Zaradi tega moramo paznati zgradnjo stapala. Samo tako bnmo mogli razlikovati zdravo od bolnega, oceniti deformacijo in izločiti primere, ki spadajo v zdravljenje. 179 Zaključek Z gatovastja mmemo trdi'ti, da bo hitri tempo sodobnega življenja v naslednjih letih še pave;t..,V_l'--'V<---'-.1-~-~-------"ilo ulkusnih bolnikav. Pri njih nastanku pa n hrana, temveč motnje "Ii prekrvitvi sluzniceže ,ndarni vpliv želodčne kisline na akvarjeni pre( in opisano dieto bomo vplivali' na hipersekrecij racidnost in omogočili hitrejše celjenje ulkusa. lstranjevati vplive, ki bi lahko povzročili recid rb in razne konflikte, ki se jim ulkusni balniki ldje. 1. Doll. R., Friedlandel 956). 2. Lawrence, J. S.: Laa 3. Davidson,L. S. P. ir! lietetics Hami'shHamil- ton Medkal Books, 4. Jones, F. A. (cit: po Ungeheuer E.: Dtsch. med. WschJr.81, 2025,(1956). 5. Meulengracht, E.: Miinch. med. Wschr. 84, 1565(1937). 6. Bohinj,ec,J.: Zdr. V. (v tisku). Stopalo in njegove naloge D r. Rad a Bob i č Človek je s svoja tehnillm v zadnjih desetletjih dosegel vrtoglave bTzine. vendar pa osnovno gibalo je in ostane še vedno zdravO' in zmagljiva stopalO', badisi da gre za pridobitveno dejavnost, obmmbno sposobnost ališ.portno udej,stvovanje 1)OSameznikaali skupnosti. Bolno stopalo ali stopalo z okrnjeno zmogljivostja zmanjšuje življenjsko radast otroka in delavno ustvarjalnost odraslega. Vendar prav na ta del telesa, na ta organ pozabljamo in mu ne poklanjamo nikake pozornosti, vse dokler nas ne opomnija težave ali celo bolezni. To je tedaj, k,o je včasih že prekasno. Ne smemo pozabiti, da je tudí v tem pogledu boljše, lažje in cenejše bolezni preprečevati kakoT pa jih zdraviti. Časi, ko so ljudje p'retežna ali vsaj v veliki meTi hodili bosi, so za nami. Sodobni način življenja nam vsiljuje obuvalo - nujno zlo -, ki hromi ravno tiste: síle, ki 80' pri naš,ih prednikih vzdr~e'vale in krepi1e zmogljivost stopala. Zato je potrebno, da se obuvalo čimbolj približa in prilagadi anatomskim oblikam stapala in da ustreza njegovim fiziološkím in funkcionalnim zahtevam. T;ega pa žal pri sadoibni obutvi [)repogosto pogrešamo. Anatomija in fizologija stopala v osnovnih pojmih Za pTavilno izdelavočevljev še nri dovalj, da porz:namomaterial, kroje in oblike ter tehnaloški proces proirz:vodnje. Patrebno je, da t,emeljito paznamo tudi, kakišne naloge ima stapaló in kak,o jih apravlja. Zaradi tega maramo poznati zgradnjo stopala. Samo tako bomo mogli rarz:likovatizdravo ad bolnega, oceniti deformacija in izločiti primere, ki spadajo v zdravljenje. 179 ČloveŠlkostoralo je rezultat dolgega razvojnega pracesa. Zgodovina raz- voja se je začela v zelo odmaknjeni pradavnini pred desetinami milijonov let. Tedaj so se pri vret.enčarjih začeli razvijati in izpop'o[nje~atá udi. Daljni človekovi predniki so živeli na drevesih, njihova stapala so služila predvsem z,a oprijemanje in plezanje. Prednji del stopala je bil zelo razvit, gibek in mačan, medtem ko je bila peta slabo razvita, saj je niso potrebovali. V tem obdabju je značilen močan palec. Peta se je razvila in dobila večji pomen šele tedaj, ko so ta bitja stopNa na tla. Pokončna drža in hoja po tleh sta zahtevali preustroj stopala, ker je teža telesa pričela padati v večji meri na zadajšnji del stopala. Izraz tega preustroja je krepitev pete in ohlikovanje stopalnih lakov. Z razvajnega vidika 80 te rpridohitve razmeroma mlade in neustaljene. To nam tudi razjasnjuje v dokajšnji meri, zakaj so te formacije še danes tako pogostošibke in ne dovolj odporne. V človeškem telesu nahajamo še druga tak a manj odporna mesta, eno ad teh je križnĎ.del hrbtenice. Skelet človešlkega stopala sestavlja 26 kosti, ki so različne oblike in veli- kosti. Kosti stopala imajo zelo svojstven in smotrn razpored in medsebojno skladnost .. Razmeromaštevi1ne stopalne kosti so med seboj povezane z mno- gimi sklepi. Tak ust,roj daje stapalu čudovito gibljivost in prožnost. Gibkost stopala omogača pmžno hojo in zmanjšuje sunke, ki nastajajo pri udarjanju stopala ob tla. Zaradi baljšega razumevanja in lažjega opisovanja delimo stapalo v tfIÍ dele: peto, nart in prste. Na prvi pogled vidimo, da so kosti zadajšnjega deÍa stopalačvrste, močne in v svoji oblíki ,čokate, saj je ta del stopala na'rava določila, da blaží ,sunke in udarce, ki nastajajo pri dotiku tel esa s tlom. Te kosti sprejemajo pri hoji težo celega telesa in ja prenašajo na prednji del stopala, ki ga sestavljajo podolgov,ate in tanjse kosti. Prednji del stopala adlikuje gibkost in prožnost, ki je zelo važna pri odvijanju stopala od tal, kakor tu di pri odgonu. Okostje stopala je tako setavljeno, da tvori tri loke. Na notranji strani imamo vzdol:žni lok, ki se tudi s svajirni mehkimi deli in kožo ne dotika tal. Na zunanji strani imamo krajši in nižji vZJdolžnilok, njegovi mehki deli se dotikajo tal. Imamo še tretji, t. j. prečni lok, ki ga tvorijo metatarzalne kosti. Z glavicami metatarzalnih kos1Jise zak1jučuje stopalni svod, ki se nam kaže kot vdolbeni ali votU del stopala in ki ga na zadajšnji stran i zapira peta. Jasno je, da je petnica zelo važen sesta'vni del stopala, prav tako tudi prva metatarzalna kost, t. j. tista, ki leží na strani palca. Ta kost je debelejša in močnejša od ostalih prav zaradi ve,čjih nalng, k,i jih ima pTi hoji. Če dodama še glavica pete metatar- ~ r , zalne kosti, imamo tri glavne oporne ip nasilne točke stopala. Notranji vzdolžni lok je pri normalnem stapalu dvignjen ad tal, njegova zgradnja je močna, de- luje kot vzmet in daje hoji gibkost in prožnast. Stične. površíne kasti so naplaščene s.hrustancem, ki omogoča drsenje kost- nih sklepnih površin. Močne vezi po- 180 vezuJeJo med seboj posamezne kosti in so sestavni deI sklepne aVOJlllce. Sklepna aV'ojnica je močna vlaknasta prevleka, Jd v celoti avija sklep. Sklepi S,olahko sedež vneiij in d~ugih bolezenskih dogajanj. Pokostnica je prevleka, ki obdaja vsako posamezno kost našega telesa, je založena z živci in zaradi tega je vsaka poškodba in že udarec na kost boleč. V njej potekajo krvne žile, ki skrbijo za prehrana kosti. Mišice, razne velikosti in debeline, različne po dolžini, jakosti in važnosti, so aktivna gibala našega telesa: Mišice vršijo svajo nalogo preko močnih kit aH tetiv, ki se pripenjajo na kosti. Včasih so kratke, včasih pa izredno dolge. Miš.ice sodelujejo s kostmi pri vzdrževanju pravilne tele sne drže. Osnavni pogaj za dobro in uspešna hoje je pravilna zgradnja kastnih delov, nemotena gibanje v sklepih, prosto in neavirano delovanje mišic in pravilna drža. Omeniti moramo tudi živce in krvne žile, ki s,o v stopalu in goleni zelo bogato razpredene in sa lahka tudi sedež obolenj: Stopalo v funkciji Stopalo izvršuje statične in dinamične naloge. Nosi težo telesa, vzdr'Žuje pokončno držo, skrbi za stabilnastin ravnotežje. Za to delo je stopaLo idealen organ, d'okler je neokrnjeno in neokvarjeno. Te naIoge opravlja prožno, in to vse od trenutka, ko peta sp~ejme ohrerrnenitev telesne teže, pa do. t,renutka, ka jo z adgonom celega telesa adda drugemu stoipalu. Stopalo je tako zgrajeno, da ublaži sunke in udarce, ki nastajajo pri hoji, teku in doskoku, taka da se v znatno zmanjšani meri prenašajo na telo. Stopalo je vsem tem nalogam kos pač zaradi svoje smiselne zgradnje. Pri tem morajo Siodelovati kosrt,i,vezi in mišice terolstali mehki sestavni deli. Okvara že enega samega se:;;tavnega dela otežkoča delovanje celega organa. Zelo va;žna je ugai1;ovitev,kako pri hoji plrehaja teža telesa od petnice v sme,ri prstov. Pri hoji nam stopalo ne služi kot telo, tki hi se togo premikalo v prostoru in pasivno nosila tež'o telesa. St,opalo sodeluje s svojim gibanjem zelo aktivno pri hoji in pri tem spreminja svajo obliko, toČlke nosilnosti, obremenitve in dotika s tlom. Od trenutka, ko peta s,prejme težo telesa, pa do trehutka, ko ga dvig:nemo od tal, niti za trenutek ne obremenimo hkrati in enako vseh delov stopala. Obremenitev stopala potelka po neki stalni, točno odrejeni poti in zapovrstju, od pete proti korenu petega prsta in od tód proti palcu. Nosilne črte stopala ne izraža plremica, temveč ukrivljena črrta. Ta dognanja nam omogačajo, da spoznama gibanje stapala in da pravilno vred- notimo njihavo važnost. Gibanje celega stopala v gležnju je eden od asnovnih in najvaŽiIlej.šihgibov. Zato je katera koli obutev pravilna le tedaj, če ne avira asnovnih gibov stopalav celoti in pa gibov, ki jih vršijo po.samezni deli stopala. Velike važnosti je, da ne oviramo prostega gibanja prstav. Mišice, ki gibljejo prste. sa nallTIrečveEkega pomena pTi vzdrževanju oblike stopala in njegovih lakov. Palec z močnim pritiskomob tla zaključi odvijanje stopala in daje telesu odgon ali zalet. Da bi mogel opravljati svoje naloge, je narava pripela na palec sedem miš.ic.Teh mišic ne sme obutev ovi'rati pri njihavi funkciji. 181 , Pravilne in nepravilne oblike stopala Neredlm se srečama z vpraš:anjem, ali je neka stapala narmalna ali ne. To je va'žna za tistega, kičeveIj i'zdela, Jn pa za p'atrošnika, Id ba čevelj nasil. Kaj je tmej narmalno in kaj nJ več normalno? Neka,teri trdija, da v civili- ziranih deželah splah ni več narmalnega stapala. Civilizacija vsiljuje načíine življenja in pagoje dela, ki nisa ,pdrodni za stapala. Stapalu je na,rava name- nila nalaga, da prožna premika tela pa neravnih tleh: pa zemlji, travd., pesku, kamenju, pa tleh različne trdnosti ali konsistence in različne k,anfiguracije ali ablike, nikakor pa ne haje v čevljih pa trdem zglajenem tlaku in asfaltu. Basa hoja po naravnih tleh razl,ične sestave, različne ablikuvitasti in kansi- stence zahteva stalna prilagajevanje stopa,la, sili miš,ice stopala in krače k prehrani, ki se nanasaJo na izbolj- šanje prehr.ane v obratih družbene prehrane, je Centralni zavod za napredek gospodinjstva organiziral seminarje za strokovno osebje v menzah. Pripravil je tu di jedilnike za take obrate družbene prehrane. Pravkar pa proučuje organizacijo dela in racionalno opremo v menzah, ki je osnova za kvalitetnejšo in cenejšo hrano v teh obratih. Glede na ugotovitve posvetovanja q nezadovoljivi kvaliteti in enoličnosti prehrane v menzah ter ugotovitve o obremenjenosti obstoječih menz pa moramo priznati, da se to stanje bistveno ni spremenilo. Ne moremo trditi, da ni bilo prizadevanja v tej smeri, saj so bile ustanovljene menze po sodobnih principih v Kranju, Trbovljah, Ljubljani in Mariboru. Tudi si že v obstoječih menzah prizadevajo, da se omogoči odnašanje hrane na dom. Glavni vzrok, da sedanje stanje menz še ni zadovoljivo, pa je v tem, -ker ni prave jasnosti, kdo je dolžan ustanavljati in vzdrževati menze in iz kakšnih sredstev naj bi se ustanavljale. Ne razpolagamo sicer s točnimi podatki o številu obratnih menz in številu njihovih koristnikov, vemo pa, da števil0 menz in abonentov počasi le naraš,ča. Da bi se izboljšala tudi hrana, ki jo obratne menze med delovnim časom deUjo delavcem, je Centralni zavod za napredek gospodinjstva izdal brošuro »Pre- prosta kosila«, kot del svoje naloge v zvezi z obratnimi menzami. Še let:os pa bo proučil njihovo organizacijo dela, pripravo hrane, skratka vse, kar vpliva na kvaliteto obratovanja, hrane in njene cene. III. PROIZVODNJA IN POSREDOVANJE DEFICITNIH PREHRAMHNIH AR'I1IKLOV Za vecJo in boljšo proizvodnjo živil si veEko prizadeva Zveza zadružnic. V svojem načrtu, ki ga že izvajajo, s~ušajo predvsem povečati in izboljšati gojenje zelenjave, reje perutnine, uvesti skušajo bolj higiensko predelavo mleka itd. Podčrtati pa moramo, da so .,žene zadružnice v svojih kmečkih gospodarstvih same dajale predloge za proizvodnjo nekaterih kmečkih pro- izvodov, ki dotlej po na'šem podeželju niso bili znani. Na številnih seminarjih in tečajih pa so kmečke žene in dekleta dobile st:rokovno pomoč za kmetijsko proizvodnjo ter sodobna navodila za pridelovanje in konzerviranje sadja, zelenjave, mesa ter pridobivanje brezalkoholnih sadnih sokovo Seveda so to šele prvi koraki, toda kmetijska' proizvodnja po količini in raznovrstnosti vendarle že narašča. Pozabiti pa ne smemo, da je prehrana le del problematike, ki zadeva našo družino. PTi izvajanju zaključkov s poS'vetovanja ° prehrani smo vzporedno ()rganizirali razne dejavnosti, ki ženo razbremenjujejo nekaterih del tudi v družini. Položaj, v katerem SIO ženske pri nas danes, je bistveno drugačen, kot je bil pred desetimi leti oziroma pred vojno, saj je danes v delovnem razmerju tretjina vseh žensk v Sloveniji, pri čemer pa niso vštete kmečke žene. Med zaposlenimi je precejšnja večina poročenih žena, mater in obenem gospodinj. Število zaposlenih žensk pa bo predvidoma še naraščalo. Z možnost jo, da se v 192 tolikem 'števiJu vkJjučujejo v proizvodnjo, srno pa mnoge med njimi dvojno obremenili, ker jim Qbenem nismo omogQčili, da bi bile razbremenjene deJa v družini. TakQ so ženi ostala v glavnem vsa tista deJa, ki jih je QpravJjala takrat, ko je bila sama doma in ji je bila skrb za družino osnovna in edina naloga. To stanje pa neugodno vpliva na ženo kot strokovuo in javno delavko, vpliva na njen razvoj in jo, če je vrh tegaše mati ,ozkoma gospodinja v družini, vse to zdravstveno ogroža in čez mero izčrpava tudLiizično. Vendar se je zadnji čas v tem pogledu vsaj po večjih centrih marsikaj le izboljšalo. »NQn-'sltop«trgovine sro,čas dela prilagodile prostemučasu delavcev, uvedlo se je odvažanje :špecerije, ,in mleka na dom, imamo tudiže dežurne stojnice na zelenjadnih tržiščih itd. 'roda današnjičas daješe vse več možnosti za razibremenitev ženske. Na pobudo ženskih zvez in društev' je bilo v Sloveniji ustanovljenih nekaj gospo- dinjskih birojev, krpalnic, ponekod tudi pralnic, vrtcev, menz Hd. Za dolQčeno obdobje je ta dejavnost vsaj deloma pomagala reševati najnujnejše probleme. Ker se (pa razmere pri nas vedno bolj normalizirajo, bQ tudi ta vprašanja treba reševati načrtno in organizirano. Sedanja gospodarska politika, kiže daje deJ clružbenih sredstev za dvig življenjskega standarda in s tem obenem tudi za organizirano pomoč družini, nakazuje v organiziranju te dejavnosti drugačeu razvoj. Družbena samouprava v tovarnah, občinah in stanovanjski skupnoiSti pa daje stvarno podlago za proučevanje, kakšna rpomQčje zapQsleniženi potrebna. S too vidikov in po dosedanjih izkUlšnjah daje Zveza ženskih društev SIO'venije v pretres naslednje oblike dejavnosti za razbremenitev zaposlene žene ,oziroma za pomQčdružini. 1. Oblike in možnosti prehranjevanja izven družine a) Menze. Predvsem bo treba tam, kjer to še ni, pravno urediti, da se ohrati družbene prehrane pO' svojem rpoložaju izenačijo z gospodinjstvi v privatnih družinah - to se pravi: cena za vodo, kurjavo, elektriko in plin mora biti tu in tam ista. Občinski ljudski odibori ne smejo menz smatrati za pridobitna pQdjetja, kar se Uče njihovih 'oibveznostido občinskih LO. Ugotoviti je, kdo je dolžan ustanavljati obrate družbene prehrane in od kod dobiti sredstva v ta namen. Plosebno pažnjo je posvetiti kadru v lobeh obrratih. V večini primerov je to le priučen kade,r. Od tQd tudi sJaha in nezadovoljiva hrana, ker njene kalorične in biološke vrednosti najveákrat niti ne preračunavajo. b) Privatna gospodinjstva, ki kuhajo za abonente. Nekaj takih gospodinj- stev je v Ljubljani, MarÍ'boru inše po nekaterih drugih središčih. La)hko bi jih bilo pa več,če bi jih ponekod ne omejevali s previsokimi dajatvami. Mnenja smo, da je taka gospodinjstva treba razvijati. Marsikje namreč se ne izplača organizirati menzO',imarno pa ljudi, ki morajo iskati hrano izven doma, n. pro učHelje, :n:dravstvenedelavce, sezonske delavce itd. Gostinska zbornica meni, da takih gospodinjstev ne kaže razvijati, ker ni mQžno nadzorstvo glede iStrokovnosti in snage. Ker pa imamo zavode za naprédek gospodinjstva že po vseh okrajjh, bi strokovne moči 'Od tod lahko po sodobnih vidikih usmerjale gospodinje, ki kuhajo za abonente. Zato predla- gamo, da oibčinski ljudski odbori dajo pOiSameznimgospodinjam, ki imajo 193 dama ustrezne higienske pogaje, mažnast in pravic a, da sprejemajo, na hrano abanente. Taka gospodinjstva naj se na občini registrirajo, gospadinje same pa naj se hkrati obvežeja, da se bada strokavna usposaibljale, da hada skrbele za red in snago ter nudi,le zadastna in zdravaprehrano. Higienska inspekcij a pa naj bi imela pravica, da jih nadzira. c) Obratne menze. Obrok hrane na delovnem mestu je velikega pomena za zdravje in delovno zmog'1jivost delavcev. Paleg tega pa hi abrak hrane med delavnim ,časom,če bi ga uvedli pavsod, v,plival tudi na vrstnired prehrane v družini. Tu mi,slima na primere, kjer sta oba od staršev zaposlena in dabivata hrana na delovnem mestu, ter na otrake teh staršev, ki naj bi enega od glavnih obrokov hrane dobili v ,šali. Tako bi zapaslena mati po vrnitvi z dela v paznih popaldanskih urah lahko v miru pripravila ~kupni družinski obrok. To vpra~ šanje naj hi za svoje obmo,čje glede na potrebe in pogaje skupna reševali delavski sveti, sindikalne organizacije, oblastveni organi in družbene orga- nizacije. č) Šolske ,kuhinje in šolske mlečne kuhinje. Ta ablika prehranjevanja otrak je izredno, vaŽlla za njih zdravje, obenem pa pamemben prispevek k raz:bremenitvi zaposlenih staršev. Od vseh obratov družbene prehrane sa se v ,letu 1956 najhalj razširile šolske kuhinje. Leta 1955, torej pred republiškim posvetovanjem o prehrani, ješolske kuhinje obiskovalo, svojih 45 000 otrok, konec leta 1956 pa že okrog 101000. V Slaveniji ima šolske kuhinje več kot tretjinašol. Poleg teh je še 27 šalskih kuhinj, kjer dobiva 4169 otrok kosila. Tu ,seveda še nisa vštete kuhinje dijaških domov in študentovske menze. Takšen parast 'š,olskihmlečnih kuhinj je predvsem zasluga večje aktivnosti raznih družbenih organizacij, društev, občinskih ljudskih odbarov, organov družbenega upravljanja, oblast- venih in drugih javnih arganov ter o,rganizacije 'Rdečega križa. Mlečne kuhinje so izredna važna ablika dapolnilne prehrane za zdravje otrok, ki sa badisi so,cialna zdravstveno ogro,ženiali pa so njih starši zapasleni. Za~omorama razmišljati, kaka bi v bodoče uspešneje poma,g,ali takim otrakam ali otrorkom, ,ki so,oddaljeni od.šol in nimajo 'urejene prehrane. Pasebna skr!b moramo p'Osvetiti do,raš,čajočiÍnladini, zlasti vajencem in srednješolcem. Srpo,razumnoz gospadarskimi organizacijami in obrtnimi zbar- nicami je treba ,rešiti prablem vajenske mladine. Panekad sa v tem pogledu dosegli že lepe uspehe. (Tako n. PI'. v Kačevju, kjer imajo vsi vajenci tapel dopolnilni abrok maIice med delavnimčaso,m.) - Izkušnje v zadnjem letu pa kažejo na veliko, iniciativa državljanov samih, ki so pod najtežjimi pagoji in ob pamanjkanju osnO'vnih sredstev, zlasti prostorov, opreme in posode, orga- nizirali veliko številošlo'lskih kuhinj. Naša prva nalo,ga v bodoče pa bi morala biti, da or,ganiziramo,šolske kuhinje s polnim 'ablrakom hrane, in ,to predvsem v industrijskih središčih in mestih. Tako, bi najhitreje dvignili življenjski standard naše. delavske in nameščenske družine. Bodočašolska kuhinja mara pastati naša stalna oblika pamoči otrakom zaposlenih staršev in atrokam, ki so addaljeni odšole. Poskrbeti bi tudi mo,rali, da bi atro,ci zap'Oslenih staroev apravHišolske do,lžnasti v akviru šole pod nadzo,rstV'om pedago,škega kadra. V. ta namen bi v mestih in industrijskih centrih bilo treba na vsaki šoli dabiti primeren prastor ali šolski vrtec, in to prvenstvena za atr'Oke, kjer sta ad staršev zapQlslena'Oba. 194 S šolskimi kuhinjami bomo obenem iz let a v leto utrjevali materialno padla,ga, ki bo priprava za praktičen pauk damačega g'Ospadinjstva, kakršnega uvajavrsta šal iši:mmpa Slaveniji. Praktična vzgaja učencev pa ba eden izmed asn'Ovnih mamentav za uspešnejši p'Oukv navi refarmirani 'šoli. Za neoviran nadaljnji razvoj abojih šalskih kuhinj pa bo treba zadevna uredba iz let a 1949 spremeniti aziram.a dapalniti. Paleg upravne in notranje ureditve ter funkcije same naj predvideva tudi str'Okavni nadzar in pamac s strani zavadav za napredek gospadinjstva ter nadzar nad higienskim pasla- vanjemšolskih kuhinj. Nadalje naj predvideva patrebne osnovne finančne obveznasti ustanavitelja, množičnim arganizacijam in društvam pa nad dapusti š,iroikemožnosti za zbiranje patrebnih sredstev, vse dokler izdatkav za funkcira- nalne straške šalskih kuhinj ne ba magače predv1deti v rednih proračunskih sredstvih. 2. Doprinos trgovinske mreže k razbremenitvi žene V nekaterih večjih krajin sma uvedli že stari način pastrežbe - današanje špecerije in mleka na domave. T,rgovska mreža naj bi v bodoče ta dela sprejela v sestavni del postre~be; S tem pa še daleč niso izčrpane vse možnasti. Odprtih ješe cela vrsta vprašanj. - Predvsem naj bi trgavinska zbarnica 'Obpamači pot:mšniiških svetav, sta:navanjskih skupnasti in dru~benih 'Organiz'acijv badače proučila inreševa'1a vprašanje, kat je pravilna in smatrna razmestitev trgovin, v katerih morajo ljudje kupavati blago vsak dan. To s'Ošpecerijske in zele- njavne trgavine, mlekarne, pradajalne kruha in mesnice, ki naj hada pa laka- ciji čimbalj strnjene, da patrošnik s pat jo ne izgubi preveččasa. Dalje bi bila nujno patrebno organizirati p:radajo na pal pripra\rljenih živil, zelenjave, mesa, juh in nekaterih m'Očnatih izdelkav. V ta namen bi kazala pač ugatoviti, kaj vse se da za prehrana ljudi že v industrijski pra- izvodnji predelati v na pal pripravljeno hrana. Na trgu ječedalje večja iZ!bira raznih gospadinjskih praizvodav in pripo- močkav, lwt n. pro pralni praški, umetne mase, vlakna itd. Treba ha potrošnike vzgojiti, da bodo ta sredstva znali tudi uparabljati, saj je kančni njihav namen vendar razbremenitev gospodinje. Zat'O je z njimi treba potrašnike seznaniti. Tu nam mna,go lahka pomagajo tisk, radia, predavanja in demanstracije v nepasredni bližini patrošnikav. Marsikaj tega inše drugega bi uspešna lahko rešili potrašniški $veti. Žal se ti največkrat ukvarjajo le z natranjimi prablemi trgavine, premala pa s karistmi patrošnikav. Zat'Opa pravici pričakujema od žena, da same s svajimi pabudami ,aktivneje pasežeja v dela patrašniških svetav in v čim primernej,ši obliki pasredujejo svaje tež:nje. 3. Skrb za otroke' med odsotnostjo 'Zaposlene matere V družini, kjer sta zapolslena oče in mati,pa je poleg prehrane prav tako perec tu di problem, kamu in kje pustiti v varstvo otrake, dakler sta anadva na deJu. Reševanje tega vpra:šanja sama z vrtci in jaslimi se nam zdi nekaliko preozka. Prav gotava ne padcenjujemo teh ustanov, saj sa patrebne, toda s svoja ureditvijo ne zadovoljujeja vseh raznavrstnih patreb sodabnega življenja in tudi drage sa. 195 Na raznih mestih je bila predlaženih že več nacmav, kak'Obi kazala čim uspešilleje reševati družbena skrb za atrake med adsatnastjo zapaslenih staršev bodisi v mestu ali na vasi. V Slaveniji imama vrsta industrijskih centrav, kamar se vazija na delo delavcli iz akaliških kraj ev, kjer vsaka družina pa svaje rešuje prahleme v zvezi z varstvam 'Otrak. Vsekakor tad ne marema reševati 'zadevnega vpra:šanja na isti način kakar v strnjenem naselju, kjer že imama vsaj nekaj arganiziranih vrtcev s celadnevna askrba. Paleg tega pa se kaže tudiše patreba pa Ol.iganizirani javni službi za čuvanje in vzgada 'Otrak v različriih obltkah, kat sa dnevni vrtci brez hrane, organizirani sprehadi predšal,skih inšalskih atrak,čuvanje dajenčkav, v'Odenje malih atrlOk na zrak ob sančnih urah, ko Je mati na delu, nadalje pomač materam z več atroki z.lasti v primeru boleZJniin v izrednih družinskih akoli- ščinah. Patem nadz'Or nad atroki na igriščih, kjer bi matere lahko pustile atroke, ko greda po apravkih, čuvanje atrak v stanovanjih ob večerih in ab raznih drugih prilikah, ko marajo starlši z dama. - Kančn'O je tu 'še prablem šalskega atraka glede nadzora in pamo.či pri učenju. Mati marda ne utegne ali pa mu s svajim znanjem tudi ne m'Ore pomagati, ker je današnjašola, zlasti v viš,jih razredih zahtevnejša, kakar je bila nekoč. Razne vrste takšne pom'Očiprati pIa,čilu bi v ve6jih centrih lahka razvili s pamočja 'študentavske ,arganizacije in drugih primernih ljudi. Na pasveta- vanju o. izohra'ževanju star,šev je t'Ov.Vida 'Damšičevanakazala sledeča rešitev: »Stan'Ovanjska skupnast je spasobna zaposliti celo vrsto stairejših,že upakajenih ljudi,in sicer pri raznih administrativnih delih, pri čuvanju 'Otrok panači itd. S tem jim bomo dali abčutek patrebnasti in večje člaveške vrednosti, patem ka ,sa že izgubili spasabnast, da bi še nadalje delali na svajem delavnem mestu.« Za dela z atroki na terenu pa je največja ovira - pamanjkanje primernih prast'Orav. ZatO'hi pri vseh navih gradnjah, ki rast'O v navih naseljih, marali na ta misliti ter planirati sama za atrake enega aH več prostorav, kjer bi se večji učili, manjš:i pa v njih prebili čas ab slabem vremenu. P,redvideti bi bila trebatudi igrišča, 'Ob njih pa pastaviti lap o, kjer hi o.traci bili lahka ab slahem v'remenu. Gre za cela kopica prablemov. ZatO'bi bila pri:poročljiva, da se v ta namen zberejo strakavnjaki, ki se že pečajo s temi vprašanji, predvsem pa zdravstveni in pedago.ški delavci, psihalogi in arhitekti ter vse Hste družbene arganizacije, ,ki jim je dO' reš:itve teh vprašanj (Zveza prijateljev mladine, Zveza ženskih društev itd.). Ob upaštevanju dasedanjih pabud in izkušenj naj bi praučili razpalažljive možnosti in zasnavali načrt za ureditey navedenih vprašanj. Mis.liti hi bila tudi na ta, od kúd naj bi se v ta namen stekala patrebna sredstva. . Ob vsem tem bi pa vendade ne bi,la prav, če hi čakali na neke idealne pogaje, ki hada za na,še gaspadarstva sprejemljivi šele kdaj, v bodače. Izhajati morama iz patreb terena in si prizadevati, da v skupniakciji najdema primerne oblike, ki sa izvedljive tudi že v sedanji situqciji. 196 4. Konfekcijska oblačila - vsaj za lotroke Mnogo dela, skrbi, časa in tudi denarja bi si matere prihranile, če bi v trgovini dobile ustrezna že izdelana ohlačila vseh vrst in za otroke vseh starosti. Zveza prijateljev miadine in Zveza' ženskih druš:tev s Centralnim zavadom za napredek gaspodinjstva sta 'že proučili in lše proučujeta kroje in blago, ki bi bilo primerno za atroška oblačila. Tudi 8'0 po večjih središčih v ta namen urejeneši'valnice, ki pa same ne morejo zadovoljiti stvarnih potreb. Zato bi bilo potrehno, da to dejavnost prevzame večja obrtna proizvpdnja z mehaniziranimi obrati. Tako hi se izdelki zelo pocenili. Tu čaka tovarne po naših tekstilnih industrijskih centrih hvaležna naloga. Obrt pa naj bi izdelava ustrezne otroške konfekcije razvila vsaj v tolikšni meri, kot ji je ta ušpelo pri konfekciji za odrasle. 5.. Servisna služba za pomoč družin i Takšno slu~bo imajo nekatera večja središča Slovenije deloma že urejeno. Glavne dejavnasti te slu~be sa: posredovanje delavk za delo v družini, za pranje, krpanje, likanje, pospravljanje stanovanj, v manjšem obsegu tudi izdelovanje atroških oblačil in razna šiviljska dela,čuvanje otrok ipd. Naj tu omenimo, da so v Trbovljah ustanovili javno pralnico, apremljeno s ,pralnimí straji. Semkaj hodijo prat po določenem vrstnem redu gospodinje same. V Postajni pa nameravajo servisno služba razškiti tudi na nego bolnikov in starih ljudi. Seveda pa si moramo prizadevati, da dejavnosti servisne sluŽlbe v nave- denih smereh še izpopolnimo, jih kvalitetno dvignemo in usluge pocenimo. Ta bo pa mogoče le, če v ta namen strokovno uspasohimo kadre tel" vse delo čim Ismotrneje organizitama in mehaniziramo. Ker se ekonomski institut in sindikati komunalnih delavcev v zadnjem času zelo zanimajo za te vrste dejavnosti in proučujejo tudi možnosti, kaka to sluŽlbopravilno apredeliti in ji dati pravno asnovo, zato predlagamo: a) Da se uredi status te službe. ki ni pridobitna dejavnost in je zato ne gre istovetiti s proizvodno ohrtno c1ejavnostjo. h) Uredba naj predvidi, kdo je dolžan ustanavljati te službe tel" jih· izpopolnjevati in razvijati. c) Vso ta dejavnost naj vodi organ družhenega uprav,ljanja ob sodelovanju kori8tnikov, družhenih organizacij inčlanov kolektiv,a. Z navedenimi dejavn08tmi servisne služhe pa še niso izčrpane ViSeablike pomoči, ki jo lahko nudima družini. V mislih imamoše organizirano medse- bojno pamoč v večjih stanovanjskih hišah, naseljih in komunalnih skupnostih. Todžive razni upokojenci, študentje in gospadinje, ki odčasa dO'časa v drugih družinah opravljajo d01očeno delo, kot je n. PI". 'čuvanje otrok, pranje, čiščenje stanovanja, sekanje drv, donašanje premoga itd. Kakšna bo organizacijska oblika te medsebajne pomoči, v naprej pač ní mogoče predvideti. Razvijala se ho oh dejanskih potrebah in možnostih. Stano- vanjske skupnosti ozirama hLšnesvete pa čaka naloga, da arganizirajo to vrsto pomoči in apravljanje teh poslov poverijo primernim ljudem. Seveda hi se pa organizacija te službe ne smela komplicirati z administrativnimi pasegi, n. Pl". z ohvezno registracijo te sluŽlbe,s predpisovanjem kakih dajatev družbi itd. 197 Sklep Ko zaključujemo to poročilo, bi želeli poudariti še enn! UstaviU srno se pri uspehih, ki srno jih že dosegli, todaše večja je vrsta vprašanj, ki nas čakajo v neposredni bodočnosti in katerih rešitev ne trpiodloga. Moramo si pa priza- devati, da javnost pride do spoznanja, da je reševanje teh prohlemov stvar celotne naše dru~be, predvsem pa političnih in družbenih organizacij, ki se v skrbi za človeka borijo za napredek skupnosti. Kor v· •JZlnl losredno star,šem samim stnem izobraževanju in ružbi, človeku, zlasti pa Zveza prijateljev r stalno in 'Čimbolj načr vzgoji. Star:šem želi po. o otroku. lzobraževanje stari naj jih u s p o s a bIj a za zaves'tno dru sodelova'nje plri uprav- ljanju tistih ustanov, 1 D, in to od jasli, vrtcev, šol, telesnovzgojnih dr l zavodov do stanovanj- skih skupnosti. S svoJu L.étvt:",,"uv 'u. ••.• "' •••~u~ ~ •• u•••• .)stjo hodo starši lahko neposredno vplivali na zboljšanje sVlojega položaj.a in položája svojih 'Otrok. Drugič bodo starši pod vplivom novih spoznanj 00 družbi, o družini itd. spremenili in izboljš1ali tudi svoj odnos do sočloveka, s voj e med seb o j ne o dno s e in t a k o tu d i od n os do o t r o k. Da bi ta izredna, obširna in zahtevna naloga dobila trajno obliko, da bi se tudi dobroOizvajala, snuje Zveza prijateljev mladine pri okrajnih odhoOrih prija'teljev mladine K 00 m i s i j 00 z a vp raš a n j a druž in e. Ponekod so te komisije že dokaj aktivne in s svojimi dosedanjimi uspehiživ dokaz, da so to dejavnost starši toplo sprejeli. Drugod zopet pa so društva pred težko nalogo, ker delo komisij zahteva predvsem dobro sestavo. Člani komisije morajo namreč poleg lastnega nagiba za te wste udejstvovanje imeti tudi določeno strokovno in moralno-politično kvalifikacijo. p10legdohrih peda,gogov, ki SoOsi z raznimi predavanji in ob neposrednem delu s starši pridobili ugled, pa bodo za del0 komisije zelo dobrodošli psiholog, cl 00 ber zd T a v n i k in med i cin s k,a s e str a, zlasti če gre za dvoje Itakšnih zd,ravstvenih delavcev, ki jima starši povsem zaupajo, ne le v zdravstvenih, marveč tu di v svojih osebnih težavah. Medicinske sestre in babice, ki po svoji službeni dolžnosti stalno obiskujejo družine, pa bi kotčlanice komisije poOsredovale ra:zlično aktualno problematiko družin teT s tem nudile možnost za realno in boOgatodelo pri izohraževanju in vzgajanju staršev. iNjim hi se pridružili še posamezniki iz zavodov ali društev za pospeševanje gospodinjstva oOziromazá poOmočženi in družini, pa hi lahko dajali pobude za izobraževanje staršev v tej smeri. Za delo te komisije soopomembni odgovorni ljudje s sodišč in iz notranje uprave, ki poOznajoprobleme mladih delinkventov, zakonskih razvez itd. 198 Ko zaključujem'O . uspehih, ki smo jih Žl V neposredni bod'Očno, devati, da javnost pr celotne naše družhe, 1 skrbi za človeka harijl Komisije za ~eno! Ustavi~i smo se pri l vprašanj, ki nas čakaj o oga. Moramo si. pa priza- nje teh problemov stvar lenih 'Organizacij, ki se v pomoč družini C. B. Zveza prijateljev mladine si prizadeva, da hi neposredno staršem samim staln'O in 'čimb'Olj načrtno pomagala pri njihovem lastnem izohraževanju in V'zgoji. Staršem želi posredovati mnoga spoznanja o druŽibi, Noveku, zlasti pa a 'Otroku. Izolbraževanje staršev ima dvajen pomen. Prvič naj jih u s p o s a bij a za zav es'tn 'O dr u ž b e n'Oa k t i v n 'Os t - za s'Odelnvanje pri uprav- ljanju tistih ustanov, ki se pečajo z Dtroki in mladino, in to od jasli, vrtcev, šnl, telesnov,zgojnih društev, .S'ocialnih in Zldlravstvenih zavodav dn stanovanj- skih skupnosti. S sv'OjD zavestnn družbeno aktivnDstj'O hodo starši lahko neposrednn vpHvali na zboljšanje svojega položaja in položája svodih ntrDk. Drugič hndn starši pod vpHvom novih spoznánj a družbi, o družini itd. spremenili in izboljšali tudi svoj odn'Os do sočloveka, s voj e med s e hoj n e o d no s e i n t a k o t u d i .o dno s d .o o t rok. Da bi ta izredna, obširna in zahtevna naloga dabila trajno obliko, da hi se tudi dobrD izvajala, snuje Zveza prijateljev mladine pri okrajnih adbarih prija'teljev mladine K a m i s i j o z a vp r a:š a II j a dr u 'ž in e. Ponekod so te komisije že dokaj aktivne in s svojimi dosedanjimi uspehi 'živ dokaz, da 80 to dejavnast starší toplo sprejeli. Drugod zopet pa so društva pred težko nalogo, ker de10 komisij zahteva predvsem dobro sestavo. Člani komisije morajo namreč poleg lastnega nagiba za te' vrste udejstvavanje imeti tudi dolnčeno str'Okovno in moralno-pDli!tično kva1ifikacijD. Poleg dohrih peda,go,gov, ki SDsi z raznimi predavanji in ob neposrednem delu s starši pridobili ugled, pa badn za delo komisije zela dohrodošli psiholog, d 'Ober z d 'r a v n i k in med i cin s k a s e st 'r a, zlasti če Igre za dvoje ,takšnih zd,ravstvenih delavcev, ki jima starši povsem zaupajo, ne le v zdravstvenih, marveč tudi v svojih osehnih težavah. Medicinske sestre in babice, ki po svoji služheni ďolžnosti stalno obiskujejo družine, pa bi kot članice komi8ije posredovale različna aktualno problematiko družin ter s tem nudile možnost za realno in hogato delo pri izobraževanju in vzgajanju 'staršev. Njim hi se pridružili še pasamezniki iz zavadov ali društev za pospeševanje gospodinjstva nziroma za pomoč ženi in družini, pa bi lahka dajali pobude.za izobraževanje staršev v tej smeri. Za delo te komisije so pomembni odgov'Orni ljudje s sodišč in iz notranje uprave, ki poznajo prableme mladih delinkventav, zakonskih razvez itd. 198 S tem, da bodo v ,komisiji za vprašanja družine zastopani vsi, ki na kakršenkoli način lahko pripomorejo k razvoju družine, bo to problematiko vse laže ohravnavati pravilno in s hitrej'šimi uspehi. To je glavna vsebina pisma, ki so ga prejela društ'va prijateljev m1adine. Obenem pa je to pismo poziv, da bi 'V »T'ednu otroka« začeli z dejavnostjo, ki naj pripomore, da med starši in otroki ustvarimo urejene in prisrčne odnose. V glavnem hodo z delovnim programom teh komisij v bodoče zajeta nas1ednj a vprašanj a: 1. Organizacija sta1nega, sistematičnega izobraževanja m1adih ljudi kot priprava za zakon, posebej staršev v šolah za sta!;,šolski l'Jdravnik v Osij>eku. Obširna snov knjige iz psihohigiene ima namen pomagati V'sem, ki kakor koli de- lajo pti vzgoji otroka in jim je zaupano življenje in bodočnost otroka. Predvsem pa je namenjena pedagogom, zdravnikom, srednjemu medicinslkemu kadru, socialnim delavcem, pravnikrom in vzgojiteljem v otroških domovih. Iz tisočerih primerov, ki jih je dan na dan obravnava[ v posve- tovalniciin v ambulanti, navaja števi1ne živUenjske primere tudi v knjigi in z nji- mi lilustrira: svoja dognanja, .kar daje delu še posebno vrednost. V začetku podaja 'knjiga kratek zgo- dovinski pregled psihoanaU'Ze, obravnava individualno psiholog,ijo, teťesno defekt- nost, zunanjost in značaj človeka tel' vpliv družbenega in gospodarsk,ega položaja na 205 N. J. oblikovanje zna'ca]a. Obširneje vazpra'vlja o vpli\'U vzgoje na razvoj osebnosti, go- vori pti 'tem o občih smerni,cah vzgoje, o nego1tovosti vzgojitelja, o popustljivosti in irazvadah, o os,ebnosti in vzgoji vzgo- jite!1ja samega tel' o rprO'blemrukaznovanja'. Posebej O'bravnava avtor duševne krize v letih pubertete, 'vpl,iv spola na značaj in lsek:suatl.nopedagogikO'. Taiko llIas pri ob- delavi obsežne snovi privede do zrelega obdO'bja 'člov,ekovega življenja, 'ko si izbiva zakonskega 'tovariša, tel' preide na,to k seksual1nim motnj am, njlih terapiji in 'splošnim problemom, 'ki nastopajo v za- konu. Knjigo zaključujejo nasveti za izbiro poklica, ,mzpravljanje o allmholizmu kot socialni bolezni 'in nekaj podrobnosti o delu šolske poliklinikce v Osi'jeku in nje- nih psihohigienskih posvetovalnicah. Snov, ki jo je iz O'bsežnega in plodnega življenjskega dela zbral v knjigo, potrjuje avtorjevo tl'dUev, da je treba vsakega pacienta smatrat1i za družbeno bit je z vS'o njegovo okolico vred, ne pa kOlt izolira- nega posH,meznika. Izkustva na POdToČjUduševne higiene kot posebne socia:lno - medicinske stroke, ki jih je dr. Bedenié strnil v tej knjigi, so lahkcokažipO't in pomoč vsem, ki delajo ali kakor ,JmEsodelujejo pri vzgoji O'troka in l'eševcanju življenjs'kih problemov naše vsakdanjosti. N. J. Dr. Mirko Cernič - Slovenski zdrav- stveni besednjak - Ljubljana 1957. Cena 125'0 din. Avto.r pravi, da je s tem besedn,jakom lmel namen pomagati zdravstvenemu o'seibju, da bi laže dournel0 zdravstveno besedo, ki ima izr,edIlJomnogo :latin,skih in gtrških oznak. ;Z,a tuje besede je skušal najti obstoječo slovensko besedo, kjer je ni, pa jo je napravil 'sam po. zakonih slovenske ljudske govorice. V pr'i'merih, ko ,tudi to ni mogO'ČJe,pa latins'ko ali gtrško besedo obrazloži. V besednjaku, ki obsega 7'07 S'trani, je pO'Jmjni dr. Mkko, Cerni'č skušall zbrati slovenske Zld,ravstvene bec. sede in jih tako uVl'stiti vsplO'šni sloven- ski besedni zaklad. S svojimživljenjskim delom se je vredno uvrstil med največje pionirje slovens'ke strokcovne besede. N. J. 206 Dr. Drago Chloupek, Putevi zdravstve- nog odgoja naroda. IZldooaZaštHa zdravlja'. Zagreb 1952. ' Av,tolr je .napisal to knjigo z gledišča, da si dejavnost,i preventivne medicine ne moremo misliti brez sodelovanja vseh in vsaJmgar, kajti od sO'delovanja strO'kovnih ljudi' z laiki je odvisen uspeh ali neuspeh p,ri ve'čini preventivnihakcij. Pri vsaki analizi O'bolevanja ljudi ,se kO't rdeča nit vleče .,...-neznanje. Varovanci zdravstvene slu:žbe ne vedO' za delež, ki ga morajo v delo 'splošne preventi'vne dejavnosti vnesti sami. Vsak človek namreč ima pri zdrav- stvepem delu svoje jasne naloge in ďolž- nnsti. Ce zanje ne ve, ,tedaj s'matramo takšno s'tanje za zdrav,stveno nepros vet- ljenost, ki se jasno kaže tudi pri o.bole- vanju ljudi. Knjiga objasnjuje vsa sredstva za zdravstveno prosvetljevanje in zdravs,tve- no vzgojo: živo besedo, tisk, sUke, film, taktiko in organizaoijo zdravstvenopro- svetne dejavnosti in metodiko pouka. Avtor pravi, da je knjižica skica za sodobno zdmvstveno prosv,etljevanje in obenem poizkus, da se iz dosedanje prakse izdela teO'r,ija - strokovna veja medicinske znanosti, ki naj bo nepreki- njeno delo. Zdravstveno prosvetljevanje ljudi j,e akcija brez konca in mora biti kot »... kraljestv'O, v katerem sonce nik- dar ne zaide«. Občina in družina. Pod tem naslovom je Zve'Za prijateljev mladine Slovenije pravkar izdala zlbornik refera10v in ra'Z- pra'V z zbO'rovanja dne 1. in 2. X" 1957 v Ljubljani. Knj,i,žica olbsega 76 strani in _stane din 5'0.-. Naj navedemo samo na- slO've posa.meznih razpr:av, ki .sO'vse do- zadnje po sv,oji vsebini izredno a.ktualne: SociaJno varstvo družme v občini, Zdrav- stvena 'Zaščita drožine v 'Občini, O stan 0- vanjskih skupnosiÍih, Materialne možnosti ohčine za zlboljšanje ž,ivljenjskih pogojev dru:žine, PeIleči problemi v~gioje otrok. - Za zlaključeik }e na zlborovnnj'u sprego- govO'rila tudi tO'v. Vida Tomšič in v pre- gledni obJiki v zveZ.l s prejšnjimi izva~ janji prikazala obč.ino ,kot organizatorja drožbene skrbi za človeka. ENO LETO DELA SZO V PREDELU ZAPADNEGA PACIFIKA (leto 1954-55) Na padračju zaščite matere in 'Otraka je Svetavna zdravstvena arganizacija (SZO) pasvetila v Kambadži, Hangkongu, Fili- pinih in Vietnamu pozarnast predvsem varstvu parodnÍiCe, oikrepitvi nadzara nad dellam praktičnih ba,bic in izpopalnjeval- nim tečajem, ki jih prirejaja zanje. Da se uvede zdrav:stvena služba za doraščajočega 'Otraka v HangkOl!1gu,Fi- lipinih in Si'ngapuru, je spodlbud'O prav taka dala SZO. Tudi je ta arganizacija pamagala na Japanskem utrditiže vpe- ljana zdiravstvena služba ,in razširiti var- stv'O na pahab1jene atrake. Kar se tiče sest,rsikega kadra, sa njih šale izpapalnili predvsem s tem, da se- stre pripravljaja tudi za vzgojiteljske na- lage. Pamač sa nudili tudi na ta način, da 8'0 razširili klinični p'Ouk in izbaljša[i se- s'trs!ka služba. Izdali S'Onacionalne pred- pise, ki naj stapnjujeja odgavarnast se- strskega vadstva. Ob sadelavanju sester iz pasameznih dežel je SZO izde!lala tudi številna učila. SZO je pomagafta številnim deželam pri sanitaciji akalja. Na Japonskem, na Sev. Barneu, Saravatu, Tajvanu in na Kitaj- skem je ta pomoč bila v 'tem, da sa od- krivaH pereče prohleme in pamagali iz- delati dolgaračne na6rte za ,izboljšanje higienske službe. Nalezljive balezni. Organizacija se je trudila, da bi prepričélJla vlade, da v ma- laričnih pred;elih razši,rija svoj načr,t za protimalarično burba. Taka sa nekatere države spremenile svoj dasedanji pr'Q- gram, druge pa sprejele nave načl'te za dela. V pratituberkul'Ozni akciji je pamoč SZO prišla da izraza predvsem pri bese- žimnju, koder namreč niso tteakcije iz- vedle države same. Po programu SZO-UNICEF je za preprečevanje spolnih balezni bilo ulsta- navljenih .22 zdravstvenih centrav, 365 zdravstvenih 'postaj in več balnic. Sera- l'aška pregledanih je bilo več kot 250000 ljudi. Pri preprečevanju rumene mrzli ce je SZO sooelovala s tem, da je pamagala razširiti obstaječe delavne načrte in vzp '0_ staviti nave. SZO daje pamač številnim vzgaJmm zavadam in JO' ba v badoče še razširila. Dadelila je tudi 87 .štipendij za študije na 34 različnih področjih: ad javna zdrav- stvene administracije da 'sanitacije aka- lja p'a od nege dUiŠevnihbolnikav da kli- ni,čne patolagije in pirakti'Čne psihalagije. F. N. PROTITRAHOMSKA AKCIJA V EGlPTU V Eg,iptu je