Časopis s podabami za slorsasko mladino. Štev. 12. V Ljubljani 1. decembra 1878. LetO VIII. Dr. Janez Bleiweis Tcžk6 se najdo človek v našej milej Blovenskej domovini, ki W ne l)il BliSa.1 5e nikoli tega imBua. Dr. Jaaei BUiw»is znau jc v vsakej kflči prostegs sloveuskega Ijmlstva, a znas je tudi daleč da.leO po Sirocem svetu. 178 ^M Naže prosto doinaSe ljndstvo ga pozna na gospodftrsko-kmetijskem polji, a ufenjaki ga poznajo po isranreduosti njegovega dnha. Gost mrak je še lezal po sloveaskib pokrajinali, ko je dr. Janez Bleiweis že pred petiDtridesetimi leti stopil podučevaje uied naše sloveusko Ijudstvo, katero se večinotna niti zavedalo ni srojega rodfi. a miiogi so se ie csl6 sramovali svojega mileg» materiiiega jpzika. A krepko in nevstrašeno je šel on med zaničevani narod slovenski, povzdigoil ga je iz prahtt, izpodbnjal in poduCeval ga je, kakor le dobri očc podufaje svoje otroke. In njpgovo vrtrajno delovanje ni bilo zastonj; odprl je slon'Dskcinu jiarodu hram Visestranskcga znauja in izoiniie, Žato se je pa tndi v srediJdi slovenskih di'ž«l. v foelej Ljubljani, vršila 19. dD^ pretečeuega ineseca velika narodna alavnost, kakoršae ni še doživel &obedeu izmod nas SloveDcev, zavedajočib se svojega aaroda. Ta slavuost je bila v i':ast dr. Janczn BIeiweisu, katcreiou ji- dobri Bog dal učakati sedemdeseti dan njegovega rojstva. Od vseh strani mu je na ta dan slo-vensko Ijudstvo čestitalo in izrekalo svojo ndaiiost, avoje spoštovanje, svojo ljubezen. Id kaj mu ne bi ? SlovensM narod pozna in ceni brezžtevilne sa-slnge tega gospoda, ter ga že davno imemije svojega nofeta-u Hjegova dela bodo blagoslavijnli Se pozni vnuki in poninili bodo, da je on za časa narod-oega probujeuja bil njUjovim pradedom vodnik. Lu ta oiož, ki v sedemdesetem letu svoj» dobe f>e vedno dela za aarod slovenski, kakor je delal v najlepšeai cvetu svojb mtadosti, pat%, zasluži, da se ga tudi vi otroci hvaležno spominjate. Sttj ajegovo srce Ijubi tudi vas, kar se Tidi a mnogih njegouih spisov in krepkih govorov, v katerib se vedno poteza za vspešni nauk v materinem jezika po naših Ijudskib aolah. Njemu ae iiuate tudi zahvaliti, da imate že zdaj preeftjgno število priniernih knjižic, pisanib v svojem milem materineoj jeziku, kajti njegov fiasopis sNo?Jce" so izpodbujale slovenske pisatelje, da naj marljivo delajo na do-mačem slovstvenem polji. On je Ijil tndi pfi, ki je z veseJjeni pozdi^aril vaš nVrtecu ia vam živo pripoTof'al, da ga bevite. Ko bi hoteli vse na drobno popisati, kftj je storil dr. Janez Bleiweis z& napredek iu izomiko slovenskv.ga navoda, aarasla lu velika iu debela kniga; po pravici ga torej imenuje slovensko Ijmistvo avojega ,,ofieta." la re8 je dr. Janej Bleiweis naš natodfli oSe, kakovšnih se la msdo najde po svetn. Tako sloveC in plemenit mož, čegar d«la 30 razširjnna ne le po vaej naSsj domovini, nego tudi po drugih deielali, katerega imš je znauo tndi tujim iz^liražeiiim uarodoro, vreden je, da ga tndi vi poznate, ljubi otroci. Sraniittno bi bilo za vas, ki bodete pozafijši gospodarji in go-spodlnje na sloveask^j gemlji. ako bi no zuaU povedati: kdo ia kaj je bil dr. Janez Bleiveis. Zatorej 3i dnbro zapomaite in 8e ufiite na pamet nasludnje vratice: Vr. Jmiez fflehceit se fe porodil 1.9. n&vembra 1808. Uta v Kraiifi na Gorenjsketn. Oče Vatentin mu je bii trg&oec, ki iti je s poSteno&ljo in prid-noittjii prid.ol>U obč^ gpotiiovanje in je umrl 186'b\ Itia v Ljvbljani. Afati mu jv umrla leta 182U., ko jz itU Janez 17 let gt-tir. LJudahe fofo j& izvr&il V Kranji, latinskt v Ijubljani. Ri dovrienih latinskih Solah gre na Dimtj zdravoahvja se tttit. Leta 18-32. postane doktor med.icmef ier ostam Se dalJ6 nd Thamji, kjer iimluiia predaiianja 0 zivinozdravUtttm »a ondotnem c. lcr. ii- 179 vinozdramiikem zavodu. Leta 1943. pride v Ljvbljano — bvojo dcmomno. Tukaj dohi proftsorsko sltt&bo na tedanjej medicimkej in ranoc&ptifcej Soli, ter postane ob jedtiem tafnik c. kr. hnetijtke dnižbe. S tajmMvom provzame tudi uredavanje »Nomc,u katere ie dandane* izhajajo v prospeh kmetijskega gospodarstva na Kranjskem. Z ^Novicami" so dobili Slovenci tudi kmetijsko kemijo, vinorejo, obtno povestnico in veČ drugik za ttfomn&ki narod prav pri-merntfe knjitic. Iz Bleitceisocega perem je pateklo mnogo koristnih faijig za naie kmetijske gospodarje, pa tudi drugUi učenik apisov in razprav je prtilo z njegocim trudom na svido. Ta njegova marljivost se je kmalu razglasUa tudi po ditigVi zemljdfi preko našnga cesarstva. Ne mmo, da ga so rasna učena daljna društva za svojega rastnega, pa tudi dopisovajoiegft uda imenovaUi, pofastil ga je titdi rusfri cnr 1862. l. z odlikovanjem Vladimirovega reda za njeg&ee dovshtene zasluge. Jstega leta poklomli mu so Majerski Slovenci zlat kozarec; 1863. leia podarili so mu Jjuhljamki čestitelji v slavo dvajseiletnega vredovanja ,,Novicu srebrn tintn&e z zlatim. peresom, a 1866'. leta podeffi mti je. naš ceaar Franca-JoŽefa red. Predsedmk sloven&kega Uterarno-političnega društva 1848. l. je mnogo storil na korist svoje domovme. Qd tega leta je bU zmirom varodni zastopnik v kranjskem deželnem zboru, a pomeje tudi de-t&lni iw megtni odbornik. To vani je kratek životopis ttsga plemenitega slovenskega rodoljnba, katerega majheao siiko imate na prvej strani denaSnjega rtVrtčevegau lista. Zna se, da v tej sliki ne najdete onega plemenitega lica in one prijaznoafci, ki ju je možno gledati le v živej podobi B!eiweisovej. A vi otroci, ki ga znabiti pozoate živega,, gotovo bodete pripovedovali v svojej atarosti o tem slovenskem učenjaku vaeuo 6nim, ki uiso imeli te sreče, da bi ga bili pozcali za fasa ojegovega življenja, a vaši potoinci vaa l>odo sfceti srečne, da ste živeli s dObi svoje mladosti % očetom slovenskega naroda — dr. Janezom Bleiweisom, Bog naj ga olirani še mnoga leta slovpnskemu narodu na sre6o, čaat in slavo ! I. T.