Listek. S1 o v o. A. P. K. V Mariboru, dne 15. t. m. Solnčni žarki zgubljajo svojo moč, dež pada pogosteje na zemljo, zrak se ohlaja. Travniki so pokoSeni, na poljih dozoreva zadnje silje. Listje na drevesih šuSti skromnotiho, začelo je rumeneti, prvi odmrli listi padajo že na zemljo. Pod jesen gre, poletje jemlje od nas slovo. Čudno, istočasno, ko se poslavlja življenje v naravi od nas, vrši se tudi v našem človeškem življenju toliko sloves . . .! Dež lije in nekako otožen pobaikujem po ulicah našega mesta. Težki vozovi s tovori ropotajo okorno po mestnem tlaku, zaprte kočije drdrajo mimo nas, da se jim ljudje komaj izogibajo. Koliko ljudi ,'je danes v mestul Ab, to so naSi slovenski ljudje! Velike, težke dežnike držijo v krepkih rokah nad seboj in polagoma se pomikajo po ulicah naprej. Pred njimi pa se vrtijo in ozirajo v krasne izložbe njihovi sinčki, starišev ljubljenčki, naSi slovenski dijaki. Dijaki so se vrnili k nam in oživelo je zopet naSe mesto. Ali Se si niste ogledali natančneje naših dijakov, kadar se vračajo z velikih počitnic v mesto nazaj? Poglejte jih! 2 njih odseva vsa velika skrb in globokonežna ljubezen slovenskih stariSev do svojih otrok. Njihovo perilo je čisto, snežno-belo, lepo polikano. To so jim nemara poskrbele pridne sestrice, ki so tudi malce ponosne, da so njihovi bratci dijaki. Vsa obleka, od klobuka doli do čevljev, je nova, in človeku se zdi, kakor bi duhtel od nje še tisti prijetni vonj novega blaga. Hlače so od zadaj in spredaj skrbno polikane na rob. To je delo vestnega krojača, ki se zaveda, da šiva dijakom, ki se bodo s to obleko kazali po mestu. Vsa obleka je sicer nekoliko prevelika, a to nič ne de, stariši so naročili tako, ker dobro vedo, da še ta mlada bitja rastejo. Tudi čevlji so novi. Nekako trdo Se se stopa ž njimi po mestnem tlaku, a to se bo v par dneh obrnilo na bolje. Prej bose noge in mehka zemlja, sedaj trdi tlak in novo obutalo, — vsak prehod je pač težak! Dijaki hodijo te dni zopet po naSih ulicab, za njimi stopajo njih blagi stariši. DijaSki obrazi so veseli. Kaj je njim slovo? Mlada srca še ne poznajo onih britkih, žalnih čustev, ki leže v vsakera slovesu. A starišil Njih obrazi so resno-žalostni. Dolgih deset mesecev bodo zopet najljubši jim sinovi v tuji oskrbi! Ali se jim ne odtujijo v tem času toliko ljubljena sinovska srca? Vse žrtvujejo zanje, ali naj bodo te žrtve zaman? Mamicam tečejo solze ob slovesu, a tudi očetom utriplje srce mehkeje —  Zdaj so jemali po naSih slovenskih vaseh naši dijaki slovo, kmalu pridejo za njimi drugi naSi mladeniči na vrsto. To so tisti, o katerih pojemo, da »cesar jih hoče k vojakom imet«. Veselo popevajo in ukajo okoli po vaseh in se delajo prav korajžne, kakor se mladim vojakom spodobi. Ej, mladeniči, ali vam je v srcu tudi tako veselo ? Zdi se mi, kakor da morate vsak dan tolažiti svoje srce z besedami: Oj srček ti moj, nikar ne žalnj, z veseljem zavriskaj, zapojl Ni vsak vesel, kdor se smeje in prepeva. Dijaki so vajeni jemati slovo, izbranim mladeničem vojakom je to težje. Vedno živijo pri stariSih, drug so z drugim že tesno spojeni. Zdaj pa pride naenkrat klic, da morajo daleč proč od starišev, daleč proč od domovine v tuje, neznane kraje. Materino srce je najmehkeje, najnežneje. Odkar ve, da jo mora zapustiti dragi ji sin, večkrat se skrije drugim očem in se udaja otožnim mislim. Zadnje dni pred ločitvijo se ji vlijo pogosto britke solze po velem obrazu Tudi oče postaja tih. Sestrice plakajo z materjo. Bratje so prijazni z izbranim vojakom bolj ko kedaj poprej. Ne ugovarjajo mu nikier, v vsem mu ustrežejo. Tudi njim postaja nekako mehkeje okoli srca. In ko lofiitve pride čas! Tudi vojakunovincu se otali srce popolnoma. Hitro, hipoma vzame slovo. Nima trdega srca, da bi ne hotel biti še delj časa pri dragih svojcih, ne, ampak solze so njemu, mlademu vojaku, vendar nekoliko sitne, ne kazal bi rad jokajočega obraza. Glejte, saj mu oči postajajo že solzne in s hilrim trepanjem jih hoče prikriti, posušiti! Tudi usta mu zatrepetajo včasi tako čudno, kakor za plakanje. Na cesti ob hiši čaka že voz. Najljubša sestra pripne mu Se šopek za klobuk, mladenič Se enkrat poda vsem roko, potem pa brzo na voz, na katerem ga čakajo že tovariši. Voznik udari po konjih, fantje zavriskajo, sin se Se enkrat obrne ter zamahne z roko v slovo, potem pa naprej vriskaje, ukaje, prepevaje! Ob koncu vasi v gostilni jih počakajo tovariši, ki ostanejo doma. Vsakemu podajo v roko kupico, da še enkrat trčijo. Fantjevojaki skočijo z voza, vsi skupaj se postavijo v kolo in iz mladih grl zadonijo besede: Saj srce zvesto, kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj I Srce je postalo zopet nekoliko veselejše, a pri ovinku, ko gledajo fantje zadnjikrat domačo vas, prikrade se jim zopet otožnost t mlada srca! Slovo je britko. Ob slovesu se solzijo oči in plakajo duSe.