11. številka.
Trst v ponedeljek 14. januvarija 1901.
Tečaj XXVI
.Edlaoat .,
t » » rak rat ■» itn. raz u t* rm^I; ip ?-m	o»» uri ZTf^r
^ar^al«« ths*« :
Kut
U troti 12 _
srn r+W> keto ......
leta........
Vrta........ « _
cm «■ Bwwr........ - kron-
*<t psčevau uorc). Ni um oAr brrr prti«.*«* at'A^nin* m> uortv«
r
Po totwkarn*b * Tr*tu ur prodajajo •amDf številke po * stotink <3 nv< tm Trata pa po h .totitik (4 dt<"
tVlefaa it«. L
&din os t
Ofltal
ie računajo po vrstah v petitu. /*a cratno naročilo s primernim popuatom Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači ociaai itd. *e računajo po i»OK«>ib
Vt>i doui>«i naj ne pošiljajo ttrednlfltvu, Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi ne ne vračajo.
§S
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V ed tavali je bo«
Naročnino, reklamacije in	spre-
jema upravnfStvo. Naročnino in nelaae je plačevati lo**o Trat.
UredniAtvo in tlakama »e nahajata v ulici Carintia Siv. 12. V praviiiStvo, in •prejejnanje InseratoT v ulici Molin piccoio Siv. 3, l i. na.islr.
i*aia:»lj u: odffovunii areJoik F r m i< <3 o 4 &
'^•■tmk konsorcij lista ..Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Volitve v Trstu in v Istri.
i.
Zagreb, 12. januvarja.
Hrvatski rodoljalti so z največo na|>e-toetjo sledil' razvoj volilne akcije v peti kuriji. Ali izvoljen dr. Laginja, ali ne bo? To je bilo vprašanje ki «o (»i je stavljali vsi ob prhodu vsake vesti o rezultatu volitev voliln>h mož v pojedinih krajih. Temu se je polagala najveća važnost Kakor so se volitve približavale svojemu koncu, tako je napetost rastla. tako je rastel treftet. Na Trst — da vam govorimo resnico — je mislil malokdo. Vedelo se je, da se Slovenci liore, da bo borba huda in težka. Ali ne «amo, da ni bilo žive nade v zmago, ampak niti v kakov vsftek, iz katerega bi mogla navstati za Slovenca kaka «»dločna posledica. Tu pa tam m* ie si--er v kaki vesti omenjala eventuval-n<—t, tla bi sloveaski kandidat mogel priti v ožjo volitev s kom drugim, ali pomembnosti take eventavalnosti nis» timeli ceniti takoj. M< -gU» -»> j«' sieer umeti, da bo število glasov, ki jih slovenski kandidat zbere okolo svojega imena, znaten, kakor se je nekoliko povdarjalo v »Agramer Tagblatu« ; ali tega s« ni moglo umeti, da bi od leta 1897., torej t tako kratkem času, mogel nastati tako <«frr »men preobrat v italijanskih vrstah samih, kakor je pokazalo število al>stineneije na ožji volitvi za peto kurijo. Kajti kakor je b»k» značilno ono število od preko SOOO gla-•ot, ki jih je dobil slovenski kandidat, ni bilo nič manje značilno število onih, ki so se vzdržal: volitve, oziroma, ni nič manje značilna neznatna večina, ki jo je dobil irreden-ti-Lični kandidat nad slovenskim. Ta neznatna večina ravno sintetizira v sebi ves preobrat v raz p« .loženju tržaškega prebivalstva. Hadi tega so hrvatski rodoljubje, ki smatrajo za svojo dolžnost, da slede vaše stvari kakor •voje, takoj po prvem glasovanju dne 3. januvarja umeli vso znamenitost tržaške volitve, in e bilo, kakor da smo za trenotek pozabili na aev»|*'h v Istri. Tržaški vsf»eh nas je zavzel vseh. Glasovanje v Trstu, toliko ono prvo, kolikor na ožji volitvi, kakor da je nadomestilo i-trski poraz., v kolikor se more govoriti o |*»razu, kjer je bila laška zmaga pr.l»ojevana z nasiljem, korupcijo in lopov-stvi. Malo je takih slučajev v volilni kroniki, in ne samo naših, ampak v oltče v vseh parlamentarnih deželah, kjer se oni, katerih kandidat je bil izvoljen, smatrajo poraženimi, ■ zmagovalci oni, katerih kandidat je p ropal, kakor -**daj v resnici godi v Trstu, da Slo v en«* i slave jedno naj sijaj ne-jih zmag, kolikor ji h je bilo k e-daj v Avstriji. Tako vanj umejemo utvar m; tu. Ko pravimo to, seveda izključujemo one, katerim že |m> njih programu ni nič do I^tre in -*» vašo t»orl>o spremljali istotako, kakor n. pr. ono v Slnogradu ali Vorarl-bergxi in so jednostavno le beležili kroniko. Mi govorimo le v imenu opozicije, ki predstavlja hrvatski narod in vas o|tozarjamo na pranje »Obzora«, Hrvatske« in »Agramer Tagblatta«. Vsi ti trije listi so posvečali vsaki dan uvodne članke vaši borlii, da pov-darijo uje |»omen in |*»sledi»*e. Oj>ozarjamo vas na to, kako opoziciionalno ustajajo proti avstrij-ki vladi, ki. rekli bi, sodeči j*> pisanja njenih organov, noče videti onega, kar vitti vsakdo in kar je jasno kakor solnce. Avstrijska vlada vidi bankerot vaših irredeu-toveev, ali preko U ga ne vidi. Ona noče vedeti za one jasne zaključke, ki se morajo izviti iz volitve v V. kuriji v Trato, namreč iz števila slovenskih glasov in iz števila abst neneij. Mesto da bi videla, kako je slovenski element domači element, kateremu se po naravnem razvoju stvari mora poveriti usoda mesta Trsta, avstrijska vlada kakor da
hoče poskušati z novimi eksperimenti konser-vativnoitalijanskimi in pangerraanskimi. To je ono, do česar prihaja vlada vsierl p<»raza irre-dentistov v V. kuriji, to je politika, katero naj opraviči ta poraz. A da seje ne posreči, o tem ni dvoma. Pisanje naših opozicijonal-nih listov povodom vaših volitev je dokaz hrvatsko-slovenske solidarnosti in se v tem j>ogledu tržaške volitve morejo zabeležiti kakor sijajen vspeh. Mi se ne spominjamo še volitve, v katerih bi se ta solidarnost, ali da rečemo točneje to bratstvo tako sijajno poja-
'vijajo v divji l»oli, ko je grdo sleparstvo udušilo glas tolikega p(»stenja, tolike zavednosti. Mi si živo predstavljamo, kako marsikdo na ":h obpuje.
Ne ne, bratje, mi nimamo vzroka, da bi obupavali. Narod, ki ima take zaklade v samem sebi, v svoje zavednosti, v svoji moralni sili : tak narod se ne pogubi nikdar! Nikar se ne udaj te krivi misli, da ste sli včeraj zastonj na volišče. O ne, saj ste podali sijajen dokaz o svoji ekzistenci in o svoji krepki volji za življenje. Ako prištejemo
vilo, kakor takrat. Neodvisne opozijonalne1 včerajšnji nas vspeh onemu, ki smo
novine so s tako pozornostjo in takim zani manjem pisale, kakor da se volitve vrše tu v Zagrebu. To je napredek, to je vspeh, ako se Ih> le nadalje razvijal.
Včerajšnja volitev.
Podlegli smo, ali poraženi nismo. Ni nas premagalo pošteno število glasov, p o š t e n »s oddanih na p o š t e n i i n zakoniti volitvi, ainpak premagali so nas nasilje, sleparstvo in taka korupcija, kakoršnje še ni videl naš Trst. In to hoče nekaj reči, kajti ta naš Trst je vendar videl že marsikaj grdega, gnusnega.
ga dosegli v peti kuriji, dobimo rezultat, na katerem se moramo le radovati. In ne pozabite, da so vas včeraj nadvladali po dobrem delu prisleparjen' glasovi. Vaši glasovi so bili izraz prepričanja, nasprotni pa po velikem delu nasledek drzne fabrikacije glasov, ki se je včeraj vršila na debelo na zelenem hribu. Zato glavo po koncu in ne kloniti duhom! Vaša včerajšnja zložnost nam je jamstvo za bodočnost našo. Krivica ne more trajati večno, pravica pa je večna. Verujmo v svojo bodočnost in Bog bo z nami.
Gori smo rekli, da je včerajšnja volitev v strogo obsodbo onih, ki so zakrivili razmere, ki omogočajo take volitve. Da, v nekem po gledu je včerajšnja volitev kaj lepo spopolnila
I)a*es nismo razpoloženi za to, ker nam senzacijonelni vspeh v II. kolegiju, v kolegiju
preveč vibrirajo v duši včerajšnji dogodki, da bi mogli )»odati plastično sliko včerajšne gorostasne volilne sleparije. Le toliko rečemo, da je z včerajšnjim dnem Trst dobil naj-umazanejo in najnezakonitejo voliiev, kolikor jih l»eleži dosedanja volilna kampanja v vsej A vstrij i.
O tej volitvi bo še mnogo govora. Kakor vsikdar, hoče naš list tudi to pot storiti svojo dolžn«»st in pokazat: z velikim prstom na one, ki so krivi, da so sploh mogoči taki škandali.
Proč torej za danes od odurnih, gnusnih prizorov, od teh nečuvenih orgij volilske nemorale ! Ali nekatere momente treba povdariti že danes, ker so nam v tolažim in zadoščenje in v strogo ol>sodbo onim činiteljem, ki imajo na svoji duši razmere, ki omogočajo, kar se je godilo včeraj v Trstu.
Poraženi nismo! Mi lahko s ponosom in dozorel!
c. k. uradnikov. Kakor dokazuje volitev v II. kolegiju, da je — ako odštejemo glasove slovenskih in nekoliko nemških uradnikov — iz tega kolegija izginila državna misel avstrijska, tako nam dokazuje včerajšnja volitev, da je iz četrtega mestnega razreda, ki je včeraj udušil našo okolico, popolnoma izginil nekdanji konservativni element. Včeraj je vse glasovalo, vse tlo zadnjega, za moža, ki išče svojega kralja v Rimu in ki se je v vrstah Garibaldijevih boril proti Avstriji. Tako opustošenje je provzročil nesrečni zistem.
Mi ne vemo, kaj čutijo in kako mislijo danes vladni možje v Trstu. Če niso popolnoma otrpneli, če niso popolnoma zgubili v sac; ga zmisla za to, kar se v Trstu pogublja, če se jim le malce dozdeva, kako težko bodo odgovarjali oni, ki so zasnovali in vzdržali ta zistem, norajo se zgražati na sadu, ki je
glavo po konci pokažemo na onih 2000 glasov, ki smo jih zbrali okolo imena našega kandidata ! Ponosno lahko kaiemo na našo divno, zlato okolico, na to vrlo ljudstvo, ki prebiva v njej. Marsikatero borho je že iz-
vojetala ta naša okolica in marsikatero zmago, ali takega dne, kakor je bil včerajšni, še ni doživela. Tako zložno, tako junaški, tako zavedno ni šla v l>oj nikdar še. kakor včeraj. Smeti je reči, da so okoličani včeraj stali v jedni falangi, trdno sklenjeni rama ob rami od jedne j»eril'erije do druge, vsi — izvzemši krdelce notoričnih izdajic — z isto željo, jedna duša, jedno srce, jedna misel. Da ni fraza to ali pretiravanje, priča dejstvo, da je včeraj blizo 90% okolicanskih Tolileev hitelo na volišče in da so kakor en mož oddajali svoje glasove za stvar, ki je toli lepo, tako izrazito utelesnjena v našem kandidatu dru. Kvbtiu. 90°/0 ! Ali rli to fenomenalno? Ne verujemo, da bi se katera dosedanjih volitev v vsej državi mogla vsporediti temu, kar je dovršilo včeraj rodoljubje in poštenje naših okoličanov! Nekoliko veče nasprotne manjšine v par sekcijah bližnje okolice ne ovrgavajo nimalo naše trditve, k**r te manjšine so skoro izključno iz delov inesta, spa-dajočih v dotične sekcije. Iz kratka: kompaktnost naših okoličanskih volilcev je bila naravnost fenomenalna, to je bila vojska spojenih in zdru ženih bratov ! Slava vam, trikratna slava !
Mi si domišljamo, kako je danes vsa naša okolica zagrnjena v črno žalost, kako se duše
Številke govore svoj grozni govor, govore, koliko se je grešilo in zamudilo v Trstu V tistem našem okoličanskem ljudstvu je imeia <1 r ž a v n a in dinastična m i s e I cele zaklade, zaklade, ki so se zdeli neizčrpni in te zaklade tlačijo sedaj oni, katerih srce ni več v tej državi, katerih idejali so naperjeni proti integriteti države in ki ime te države občutijo kakor psovko!
Skoro bolj, nego nad včerajšnjo nesrečo samo se zgražamo nad slepoto, ki je zasnovala naš tržaški zistem, nad kratkovidnostjo, ki slepo drvi prtiti — popolnemu polomu.
Nas boli in peče včerajšnji dogodek. Ali še bolj nego nas bi moral peči izvestno gospodo. Mi se lahko tolažimo, da nikdar še niso sleparske volitve mogle uničiti ekzistence naroda, ki hoče živeti; mi imamo trdno vero, da se vzdržimo iz sebe! Ali tendenc, ki so triumfovale na včerajšnji volitvi, ni lahko več zavrniti. Tu je škoda lahko nepopravljiva. Mi imamo proti laškemu strupu svoj protistrup, svojo zavednost, svojo narodno energijo. Mi borno že branili sebe z božjo pomočjo. Protistrupa proti stvari, ki je triumfirala včeraj, pa naj le iščejo drugi. Samo gledajo naj, da nebo — prepozno.
PolitiCni pregled.
V TUTU dne 14* januvarja 1901. Druvnoiborike volitve. Ne brez opravičenja meni >Pobtik«, da bi moral državni zbor, čim se snide, skleniti zakon, s
katerim bi bilo prepovedano vsako ugibanje o izidu volitev. Blizu vse je prišlo drugače, nego je bilo pričakovati. V prvi vrsti v poljskem »kolu«. V tem naj bi zavladali tisti demokrati, ki so v tesnih zvezah z nemškimi liberalci. A glej, ta stranka, kateri pripada večina poljskega kluha, je izišla iz volilne borbe močneja, nego je bila popred, dočim so ravno oni elementi, ki naj bi imeli dobička o novih volitvah, ostali poraženi na volišču. Iz poročila o volilnem shodu vele-posestva krakovskega posnemamo, kako močna je sedaj meti Poljaki prot'nemška struja. Tudi vlado so napadali na tem shodu toliko kandidat, grof Wodzicki, kolikor drugi govorniki.
Torej z ozirom na poljski klub so se politiški proroki temeljito motili. Ali tudi glede katolitiške ljudske stranke so menda računi gos[K)da Korberja popolnoma zmedeni. O tej stranki se je menilo baš nasprotno, nego o poljskem kolu, da je namreč se svojimi mandati na trdnem kakor skala. A, glej, ravno ta stranka je poleg nemških liberalcev najhuje zadeta : zgubila je uič manje nego 5 mandatov in pride v novi državni zbor le v številu kakih 20 mož. No, izguba na številu bi se dala preboleti, ako med onimi 5 padlimi ne bi bili dve najbolji glavi, kolikor jih je imela stranka : v Tirolu je pal Dipauli in sedaj na Gorenjem Avstrijskem še Ebenehoch, isti Ebenchoch, ki je sleherni dan v odurnem, mojstrovalnem tonu obdeloval Čehe in jim grozil.
Vsi, vsi, na katere je g. Korber posebno metal svoje oči in katere je imel v svojih računih, so bili tepeni, v tej volilni borbi : krščanski socijalisti (krščanski, da se Bog usmili), demokratje v poljskem kolu, nemški liberalci in nemška katoliška ljudska stranka, in na največem dobičku so ravno oni, katerim g. Korher bržkone ni privoščal tega, v prvi vrsti Schonererjanci. Z odpravo jezikovnih naredeb je g. Korber pomnožil ugled Schonererjancev pred nemškim ljudstvom, z razpuščenjem drž. zbora pa njih število. Scho-nerer sme biti zadovoljen s Korherjem. Da-li je tudi g. Korber zadovoljen sam seboj :n z vspeh i svoje politike?!
Sestava novega državnega zbora.
Do včeraj je bilo izvoljenih : 28 členov nemške napredne stranke, 40 členov nemške ljudske stranke, 6 ustanovernega veleposestva, '6 nemško slobodomiselni »divjaki«, nemški bauernMindler 20 nemških radikalcev, 13 krščanskih soci-ja I isto v, 21 členov katoliške ljudske stranke, 2 nemška klerikalca, 2 klerikalca »divjaka«, 9 socijalnih demokratov, 1 neodvisen socijalist, 14 Italijanov, 3 feudalni veleposestniki, 3 členi moravske srednje stranke, 51 Mladoče-hov. 5 čeških agrarcev, ft českonarodnih delavcev, 2 Čeha klerikalca, 43 Členov poljskega kluba, 8 členov poljskih ljudskih strank, 8 Malorusov, 6 Romunov, 15 Slovencev, 10 Hrvatov, 2 Srba. Skupno 332 poslancev.
Slovanofilski papež. Madžjarski šovinist; se grozno jeze na papeža Leva XIII., ker se v cerkvi sv. Jeronima v Kirau po 4 krat na leto citata poslanica in evangelje v staroslovenskem jeziku in da se maša peva iz glagolskega misala. Tako se je dogodilo tudi na novo leto, ko je pontificiral kotorski škof Anton in so bili navzoči tudi romarji iz Ogrske. Najbolj pa jezi Madžare to, da so bili romarji sprovedeni tudi v kapelico sv Klementa, kjer se nahaja grob sv. Cirila in je tam rimokatoliški svečenik St. Bralič propovedoval o delovanju slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Madžarski list »M—Sz6« pravi, da so v Rimu sedaj jako naklonjeni Slovanom, da je papež L e v XII. na prošnjo kneza Črnogorskega odredil, da je tiskati 300 novih glagolskih misalov. Knez Nikola da je v Vatikanu dosegel tudi to, da
rimokatoliki v Orangori vrše liožjo službo <-am<> IX« starostov enakem obred«.
Tržaške vesti.
Ljudsko štetje. Opozarjamo naše ljudstvo. da urad političnega »Edinost« nadaljuje svoje poslovanje in sicer vsaki dan od 4. do 6. ure zvečer. Kdor ima kako pritožbo ali kako potrebo sploh, naj se torej ob označeni uri oglasi v navedenem uradu, ulica Molin piccolo št. 1.
kako vrši ljudsko štetje! Iz okolice :iarn prihajajo |m»ročila o nezaslišanem |MK>to|Hia}u ondi organov, ki imajo vršiti ljudsko šu-tje. Kar se tu godi, je naravnost ne-verjetn«» in I»i moralo biti nemočno v pravni io moderni državi.
Iz Skeil:ija nam fioročajo n. pr:
Ti orjfani so prišli med drugimi tudi k Andreju (».Mlina h. št. 12. Mož se je upiral temu. da bi g«»s|H»dje vpisali, kakor bi hoteli in j*- protestiral energično. V odgovor so poklicali redarja, da bi ga prestrašili. Ali [ta mi mag vratni redarji bali, da se jim kaj zg<»di, kujti jed^n njih je rekel stražarju, da je jakomu In i, občevati s tem ljudstvom, vsaki da «tolee» svojo in da nočejo razumeti pravo! Slednjih ^o vendar (»opisali ali kako! Signor im[»eiriMt<» je v-** | m i j > -^al le svinčnikom. Samo stri** Andre) Godina in njegov brat Lovrenc sta se niotfla vpisati s črnilom ! V kake namene zapisujejo le s svinčnikom?! Čitatelj, menda ti ni treba dolgo ugibati.
Družina Mdiaela Saneina, }»o domače Stare | h. št. 32), je čisto slovenska. Tu ni magistratui organ niti vprašal jm> ol>čevaInem je»ku.
Dot čno rubriko so kar preskočili. Tako (Mtue vsa družina italijanska.
Neka vdova ima na stanovanju kakih delav«*ev, -arnih Slovencev, oziroma par Nemcev. Pri udovi in vseli delavcih so vpisali italijanski oltčevalni jezik.
\ "t. -*J72 bivajo *arni Nem<*i, a so vse zapisali za Italijane. N. štev. 2 bivajo sami Slovenci, tudi iz teh so naredili same Italijane. Tako delajo od hiš+* do hiše in s*- niti ne zmenijo za vse proteste.
I stota ko nam pon»čajo I sv. Ivana, da magistratni organi čisto nič ne vprašujejo o oltčevalnem jeziku, ah pa zapišejo — kakor se g«>di tudi drugod — le drolten «■!.»
Slaia Sv. Ivanearioni! Ako pomislimo, da Sv. Ivan sega glol»oko v mesto, moramo se diriti včerajšnjemu vspefaa rodoljubov pri Sv. Ivanu. Samo 39 glasov so zlsihnali skupaj za |M»sestnika zloglasne hiše v starem mestu.
< > zadnjih volitvah so se Italijani izgovarjali, da pri Sv. Ivanu niso mogli doseči večega števila, ker da so Slovenci delali kar s«« hoteli, da ni«M» pustili meščanov na volišča itd. Tetnu pa da je bila zopet kriva okoln<*-t, ker sta bila na volišču samo dva stražarja.
No, -lavno redarstveno ravnateljstvo je upoštevalo željo, ki so jo izrekli italijanski nesčaai ter poslalo včeraj k Sv. Ivanu skoro pol stotnije redarjev. Vseh, z občinskimi vred, smo jih našteli kakih 30. Ker je vseh v«»lil«*ev pri Sv. Ivanu ."J<M», prišel je na vsakih 10 volile<ev en redar.
In vkljub temu — dobil je Mauroner o volitvah ieta	j»etinštirideset glasov,
včeraj pa malo več nego je bilo redarjev na lieu mesta. riamre<"- odi h — .'V.*.
Slava slovenski okolici, posebno pa Sve-toivanČanom !
Skedenj naš" In zoj»et smemo klieati : Skedenj je naš in »stane naš ! Včeraj so glasovali za dr. RrldLra tudi biv-i najhujši agitatorji pn»grer-'ve stranke. S tem so se rehabitirali v drugič ter rešili čast svojo in čast slovenskega Ske lnia. Z veseljem smo gledali včeraj vrle mo žake, kako so se jim iskrile oči in svetili obrazi, ko so p.pravili veliko krivico, ki so jo o dežel-nozlK»rskih volitvah storili svet: narodni stvari. Videlo se jim je, da se jim je odvalil kamen se srea. kamen ki jim je doslej težil vest. Italijani z gotovostjo računali na Ž50 glasov, dobili so jih pa približno |»olovico. Slava Skednju!
Barbari ! Navadno se nam v Trstu pred-baciva, da -mo barbari ali divajaki! Mi, ki nikomur nič ne prizadenemo — tudi če smo izxivani, mi smo torej divjaki ! Oni pa, to je naši nasprotniki, ki naše ljudstvo dejanski napadajo po ulicah — ti so civilizirani tgo-epodje« ! Koliko nasilstev so izvršili ti sinovi av'te kulture -amo včeraj nad našim mirnim
zahajajo k vajam, ker društvo namerja kmalu prirediti veselico.
ljudstvom in koliko [teh nasilstev se vrši še danes od strani civilizovane klike!
Včeraj n. pr. je bilo v novi ulici dejanski napadenih več naših mož — brez vsakega
in Mj9lavneji'h 8inov avite kuU Vesti iz ostale Primorske.
Kupdija Z glasovi. Naš zaupnik iz	.	, ,	...	n
• J - e	i	»Slovensko bogoslužje v G o-
Škorklje nam poroča, da je neki laški kole- - • r> • i-
w J	1	J	rici«. Prejeli smo: Da si sem nespreten za
sar na Fedrigovci srečal njegovega sorodnika,	__
_	T,	to opravilo, hočem vendar nekoliko sprego
ki je šel na volišče pri sv. Ivanu. Kolesar '	. . . .
J	1	, . v	'' vor,ti o stvari, ki je sicer zastarela, a postaja
je ustavil našega mož in ga vprašal: Kam	. .
J	-	.	vedno bolj kričeča in ki goriško Slovenstvo
greste? Mož je odgovoril: \ oht. Kolesar	, ___,t________________rjt ,
MCra
lahko prepišemo
lesar: Zakaj ne, saj Vam dam 20 gld. ! Naš mož: Ako daste tisoč goldinarjev, drugače ne. Kolesar: Tudi za petdeset ne? Naš: Kar sem rekel, sem rekel !
Vidč, da nič ne opravi, jo je odkuril
Teste ? Mož ie odgovoril:	\ olit. Kolesar	.
J , . _	„ , _	kar ponižuje v nič, pa ne samo ponižuje,
la to: Koga mislite voliti?	Nas mož:	Ky-	. , , . _r .
_ . .	. .	0 .	pogublja nas časno in večno. (Je bi se v ase
irfra. Kolesar: A-akaj ne Maiironerja ?	Saj	. .	. .
f J	.	jt	uredništvo nahajalo v (ionci, bilo bi kaj ta-
ahko prepišemo! Naš mož:	Nikuar ne.	Ko-	_ ,
cega že davnaj nemogoče. A tužna nam majka !
Evo naj pred nekaj podatkov. Kmalo bo
jedno leto, odkar je prosilo nad 3000, reci :
nad tri tisoč Slovencev Njega etninenco
. . . . , , . , ,	slovenskega kardinala, da btagoizvoli uvesti
laški kupovalec z glasi — slepar!	( ... , ,
« . ,,, , m. , . ,	.v goriške cerkve tudi prepotrebno slovensko
C. kr. Italijani. Tip teh je seveda nas ,___r. ^ . - ■, ,
dobri znanec ekscelen<*a in baron Rinaldini. Od dobre strani nam poročajo, da je naož izstopil iz društva »Austria« in je vstopil v Filarmonico I>ramatica, kjer menda načeluje prestavni — Hortis. Baron Rinaldini je namreč kandidat za državni zbor. Rinaldini pa
pozna razmere in je pameten mož, da v društvu > Austria * ne rasejo tržaški mandati. V kolikor ga že ni gnalo srce samo, pa ga je še skrb za mandat nagnila, da je šel tja, kjer more zadovoljevati toliko svojemu računajo-čemu razumu, koliko svojemu — srcu. O ti c. kr. Italijani!
Kolilto denarja smo potrošili mi o
volitvah! Italijani govore, da so nas zadnje
bogoslužje. Prošnja je bila dobro utemeljena in še posebej po deputaciji priporočena. IVed par meseci se je prošnja ponovila na shodu delavskega društva.
Po zaslugi nekaterih vestnejših slovenskih duhovnikov imeli smo decembra meseca m. 1. prvi slovenski misijon v Gorici. Vodili so ga v stolni cerkvi trije o. Lazaristi iz Ljubljane; trajal je osem dni, vsaki dan so bile tri prepovedi, njih skup 23; o vsaki propovedi je bila cerkev z galerijami vred tako natlačen«, da je stari misijonar opetovano 'zrazil svoje veselje, rekši:» Prirejal sem že veliko mi sij on o v , a tako mnogoštevilne vdeležbe še nisem videl itd.« K sklepu je moralo več stotin vernega slovenskega ljudstva
volitve stale celih 50.000 gld. Lepa svotica,	zunaj ostatif ker je bila cerkev že tako prene res. .	napolnjena, da so se bali nezgod. Kdor je Da bi jo le res imeli! Lahko bi si žnjo	flljAal pri tem rajs;jotlll prve, a žal, <la tudi
skoro kupili zemljišče za »Narodni dom«...	zadnje slovenske pete litanije, iz koliko tisoč
No, gospodje so se morda zmotili v na-	grl se je 9iavii,N ta kaj je potreba,
slovu. Ako dodamo še 100 000, bila bi	Ril je ta misjon sijajna manifestacija goriškega
morda svota, ki jo je potrosila kamora za	Slovenstva. Ako se visoki cerkveni oblasti ni
svojo zmago dvomljive vrednosti. M. nimamo	^lelo vredno ozirati se na predloženo pismeno
ililBhL> ,1:1 W kupovali glasove. Naši (»koli-	pr0Žtlj0 tiso6 vernikov, mogla se je
čani ne pripadajo tistim umazanim dušam,	uveriti o kričeči potrebi slovenskega bogoslužja
ki bi si dali svoje narodno prepričanje pla-	JM>tom minolega misijona. In mi smo se uda-
čati. Su.rili so svojo dolžnost iz svoje lastne	jali opravigeni nadi, da z minolem misijonom volje, ker jim tako veleva srce. \ zaženja tu,Ji sloVensko bogoslužje. Pa va-
Vsekako pa se vidi p<» takih govoricah,	rali 8mo> iiSUlU> je vse pri starem. Zastonj so
kako število naših glasov, poštenih glasov, imponira v nasprotnem taboru.
vse prošnje in vsi dokazi ! Nas SI »vencev ne-čejo videti, o nas nočejo slišati, vsaj lozdeva
Slava slovenski mladini! Da smo nam ^ Ulko Ali pa se jim zdi to pretežavna
tudi včeraj <l»»živeli tako lep moralen vspeh, zahvalili se imamo v prvi vrsti naši vrli okoličanski mladini, ki je stala junaški na braniku narodne časti. Ne ob u [»ujmo ! Narod,
novotarija, ki bi morda kakemu iredentovčku vznemirjala živce. In zaradi tega naj se slovenski narod v verskem oziru zanemarja in prepušča -voji osodi ? Je li to pravično? Ne,
je zasluga tvoja, dična slovenska mladina !
Klobuk Ženski je odnesla neki gospej včeraj burja v Barkovljah. Ako ga je kdo našel, naj ga prinese proti nagradi v uredništvo »Edinosti«.
ki ima mladino na svoji strani, ne propade ! naj ^ Ut iz kateri-koli ozirov al vzrokov. Vkljub vsem kovarstvom naših nasprotnikov, nage dobro |ju<irflv, ue zaslužuje, da seje vkljub vsem sleparijam (katerih pa mero- ^^ zapostavlja in prezira, ali takoreč iz-dajni činitelji menda niso videli), smemo biti k[jučuje od bogoslužja. Proč h to staro kri-ponosni na izid včerajšnjih volitev. In to vico tisor. iet krivioe ne stori trenotka pravice ! Italjanom v prilog se ne plašijo uvajati novotarij kakor n. pr. v Trstu pri sv. Justu, kjer so njim (Italjanom) na ljubo odpravili jednako potrebne slov. propovedi, a v Barkovljah in Rojanu so zaradi desetorice ita-Nekaj statistike o stražah. Pri Sv. lijanskih kričačev ustanovili italjanske prop .-Ivanu je bilo včeraj 30 redarjev, ob glavni vedi. V Gorici seveda tega ni potreba, ampak zalogi falsificiranih legitimacij na »zelenem nasprotno; slovenskih propovedi odpravljati ni hribu« pa sta stali le dve straži. Zares ču.lno moč, ker jih skoraj ni, a italjanskih naključje !	uvajati tudi ne, ker so že te odveč ! To zadnje
Mornarji iz kitaja. V soboto v jutro gotovo pritrdi preč. gospod propovednik predse je pripeljalo z Llovdovim parnikom »Trst« poldanskih italijanskih propovedi v stolni 7 potnikov, med njimi trije v bojih pri Pe- cerkvi, ki mora propovedati do malega praznim kingu ranjeni mornarji in sicer Geza Kanto, klopem Ko bi bile te propovedi v slovenskem Ivan Polič in Josip Sulic. Dva sta bila ra- jeziku, zbiralo bi se gotovo polno poslušalcev njena na očeh, eden na nogah. Mornarji so Slovencev in slovenščine zmožnih Furlanov. se odtod odpeljali z železnico v Pulj.	A kako to, kaj ni Italjanov ? Stvar je jedno-
Požar v gozdu. V soboto ob 8. uri stavno taka-le: ainjorija nima navade obisko-zvečer je nastal ogenj v občinskem gozdu vati propovedi, a priprosti Italijani Furlani ne na Trstenikn ; oh 10. nri in pol je bil ogenj umejo pravilne taljanščine in zaradi tega zopet pogašen. Skoda ni velika, ker je zgo- zahajajo rajši k ponoćnim slovenskim propo-rela le suha trava, dočim je drevje le neko- vedim, kolikor jih je, ker večina goriških liko <»smojeno.	Furlanov slovensko bolje umejo nego pravilno
Ogenj v stanovanju. V nedeljo ob "2. talijanščino. uri v jutro je navstal ogenj v delalnici zla-	Tako izgleda goriško rimljanstvo ! Ni
tarja Gasparinija v ulici Niiova št. 16. Ogenj mi bil namen pisati o Fnrlanih, označil sem je uničil tla in nekaj pohištva. Gasilci so jih le, da dokažem dejstvo, da bi se veliko pogasili ogenj čez eno uro.	ložje pogrešalo latinsko oziroma talijansko
Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer (»ogoslužje, aego slovensko. Toda mi Slovenci ob 7. uri zjutraj 0.5, ob 2. uri popoludne ne zavidamo talijanskih Benjaminov, naj imajo, 7.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 769.2. kar jim gre, ali zahtevamo odločno, da se da — Danes plima ob —.— predp. in ob —.— tudi nam, kar je našega. Dosti naših so že pop.; oseka ob —.— predpoiudne in ob—.— polatinili, ne pustimo se več. Se statistiko se popoludne.	ne pustimo tajiti. Nepristranski popis ljud-
stva goriškega mesta bi dokazal, da v
družine. Je-li treba več dokazov ? Ne, prizadete oblasti vedo to dobro, če hočejo.
Zdaj se pa ozrimo, da vidimo, pri čem smo se slovenskim bogoslužjem. Popoldne ni v nobeni cerkvi slovenskih litanij, sploh nič slovenskega ! V e latinsko in talijansko, samo za teh par Nemcev se prirerajo v adventu in v postu nemške propovedi, katere obiskujejo večinoma nemščine zmožni Slovenci in tudi nekateri Italijani. Pri o, kapucinth imamo v adventu talijanskolatinske vecernice, a po večernicah talijansko propoved, katere prve obiskujejo skoraj po večini Slovenci in radi tega napravljajo te vecernice utis, kakor tla bi imele ta namen, da se Slovenci nauče po ita-jansko moliti. Pa tega niso krivi o. kapucini, oni bi gotovo radi služili v slovenskem jeziku, če bi jim dovolila višja c. k. cerkvena oblast. Kako ogromno šlevilo Slovencev bi se rado udeleževalo pop. službe božje, ko bi se vršUa tudi v njim razumljivem jeziku, a tako hodijo rajše po drugi!« potih. Res je sicer, da se tudi teh latinskih ozirom i talijanskih molitev udeležujejo nekateri Slovenci, a vprašanje je, koliko duševne koristi i m njo od njih in koliko bi jih lahko imeli? Kaj koristi Slovencu če izgovarja ali poje besede, ki jih ne razume?! Je-li to srčna molitev? Kaj rečete slavna gospoda, kdo je kriv, da se teinu dobremu pobožnemu narodu odteza toliko molitve ! Samo po noči (zjutraj) imamo nekaj slovenskega. Torej, če hoče Slovenec slišati božjo besedo v svojem jeziku, mora ostati ob petih zjutraj, ker slovenska beseda v goriških cerkvah ne sme videti belega <1 n e! Pa da bi se ne prekršil princip latinizovanja, molijo tudi o tej takozvani maši za Slovence, li koncu tiste tri češ. si Mar. itd. p> latinsko, samo da ljudstvo ne ume in ne more za mašuikom moliti. O ironija, kam povsod se usiljuješ ! Je-li tako postopanje po smislu besed Kr<stusov'h, ki je djal : »Idite in učite vse narode« ? Zakaj nam ponujate kamen namesto kruha ?
Ni li ravno cerkvena oblast poklicana v prvi vrsti, da vsaj duševni kruh pravično deli?! Kje naj sicer ljudstvo zajema izgled pravičnosti, ako ne tam, kjer bi imel biti nje izvor!? Slovenci zahtevamo samo to, kar nam gre po božjih in cesarskih zakonih, zahtevamo popolno jednakopravnost tudi v cerkvi. To se nam lahko <hi, ne da bi se drugim kaj odvzelo. To naše sveto pravo si ne pustimo kratiti več, v tem smo vsi jedini brez obzira na politične stranke ! Poklicana cerkvena oblast naj ne zatiska več ušes, temveč naj gleda, da nemudoma pogasi žerjavico, ki tli pod pepelom, sicer bi mogla doživeti prav neprijetnih iznenadenj. Sapienti sat.
Društvo »kolo* naznanja svojim |>ev-
Gorici se nahajamo Slovenci v veČini. Pozna-
eem in pevkam, da se s prihodnjo sredo	valeč tukajšnjih razmer ve, tla to ni preti-
prično Tedne pevske vaje, ki se bodo vršile	rana trditev, dokazuje pa tudi uvodom na-
oh sredah, petkih in nedeljah ob navadni	vedeno število družin, a pomisliti treba, da
uri. Pevci in pevke so naprošeni, da redno	rečeno prošnjo niso podpisale vse slovenske
Vesti iz Kranjske.
* Rudarske razmere v Idriji. Kakor znano rudarske razmere v Idriji niso najvzorneje. Čuditi se ni, ako rudarji mislijo na skrajna sredstva, da si pribore zboljšanje svoje itak krute osode.
Dalje časa že so se pripravljali rudniški delavci v Idriji na štrajk, a ga že dvakrat odložili. Zadnjič — to je tretjič — je bil štrajk napovedan na dan 7. t. m. A na predvečer to je 6. t. m. so imeli delavci še en shod, na katerem je soe. demokratični vodja Čobal nujno svetoval, naj se še enkrat odloži štrajk, ter je nagovarjal delavce, naj grejo drugi dan vsi na delo. U/:roki teinu postopanju so bili — glasom «Kud. Prapora* — sledeči :
l. Krščansko-soeijalno misleči delavci bi šli na delo; 2. župan Lapajne je izjavil, da bi bilo dobro odpraviti nekoliko nezadovolj-nežev iz Idrije: 3. v narodnem bralnem društvu so sklenili, iti na delo, ako bi socijalisti štrajkali. — A delavstvo ni bilo zadovoljno s tein ter je zahtevalo štrajk. Sele v seji zaupnih mož se je dobila večina za Oobalov predlog, da se zopet odloži štrajk ter se pošlje deputacijo k poljedeljskemu ministru, katero predstavijo strokovna komisija in socijalistični poslanci. Tako socijalisti sami. < kd drugih strani pa se soc. demokratičnim voditeljem v idrijski stvari očita grdo izdajstvo in velika brezvestnost, da so iz oseomh interesov v odločilnem kritičnem trenotku zapustili delavstvo v največjem razburjenju in obupu. I).»sedaj je poljedeljsko ministerstvo (rudniki v Idriji so, kakor znano, državni) na opetovano vpo-slane spomenice rudarjev dovolilo 15 odstotkov k zboljšanju plače (delavci so zahtevali 30°j0) ter obljubilo, da namerava tekom leta še enkrat plače regulirati.
Sedaj se je zavael za rudarje idrijski mestni zastop ter se je v svoji seji dne 10:
t. m. obširno bavil z njih zadevo ter sklenil poljedeljskemu ministru poslati fveticijo, ki jo je župan prečital in jo podptmli vsi navzoči odltorniki. Peticija pravi, da ol>č. natop mesta Idrije prijh»znava, da že već nego zastarele mezdne ra/.mere idrijskih c. kr. rudniških delavcev niso več času primerne in u videva v gibanju rudarjev, ki si lu»čejo jw>-magati iz preža lost nega stanja, le naravno po-ledico že skozi desetletja netemeljito urav-nanib la/raer.
Dalje občinski za«top »spoznava, oziraje se na vedno večjo draginjo kakor tudi na to. da so Vsled nedostajanja stanoval išč ista vedno dražja, splošno zvišanje mezde za 60 stot. za |Hi(M»lnoina upravičeno. Kavno tako pripocnava občin-ki zarftop, da so zahteve, st»\ljeie od delavcev glede stanovalskih, zdravstvenih in učnih stvari d«*?ela upravičene in se nadeja, da jih Ih» visokoisto vedelo pravično a važe vati«. Končno prosi ob črnski z.istop nujne rešitve ter se nadeja, da mimsterstvo v najkrajšem času priredi kore-
Mogoče je, da pride do spremembe v obliki	^ Batavia	70._
vladanja, kar bi pretreslo francosko-ruako	w Penang C „ 68.—
zvezo do temelja. Tretja republika se je dr-	n Penang D „ 67.—
žala defenzivne politike, dočim bi vsaka	Pjment: Povpraševanje še vedno slabo. Cena
druga vlada, lK>disi cesarstvo bodisi vojna	koleba med 36 in 37 kronami,
diktatura, morala nastopiti agresivno pol i ti ko,	KlinĆki: Položaj trden, a brez kupčije; cena
kar bi pomenilo glavno nevarnost za mir v	ponudbam se vedno 52 K.
Evropi. Vse velevlasti naj bi torej pazno	Sladkor: Prošli teden so bile cene in ten-
zasledovale razvoj {Militičnega vprašanja na	denca na tok. trgu nespremenjene ; pro-Francoskem.
Slarnosti t Berollnu.
DUNAJ 14. (K. B.) Nadvojvoda Fran Ferdinand, ki se udeleži kakor zastopnik cesarjev jubileja pruskega kraljestva, odpotuje jutri zvečer v Berolin. V Draždanih ostane en dan.
Vihar na Japonskem.
LONDON 13. (K. B.) Keuter javlja iz Yokohame: Dne 10. t. in. je ob vzhodni obali Japonske razsajal strašen vihar. 4U0 ribičev pogrešajo.
Srbija in Bolgarija.
NIŠ 13. (K. B.) Knez Ferdinand bol-
r in takoj odredi jm>- garski je prispel popoludne semkaj, da obišče
srbsko kraljevo dvojico ter je bil sprejet z veliko častjo. Knez se je predstavil kralju ter zvečer odpotoval v Sredec.
nito saniranje ra/.mvi trebno zvišanje mezd. — Ta korak idrij--K«ga o I k*. z;o-topa je vreden po|w>lnega priznanja ter je želeti, da isti vstraja na potu, katerega l> bil im:-l že davno nastopiti. Saj večino idrii-kega prebivalstva tvori rudniško delavstvo. Končno naj še priol^imo, <la je b i iglasorn !»rz »javke v »Slovenca«) dr. Šu~teršič dne 12. t. in. osobno pri jsdjedelj-skein ministru, da intervenira za zl»oljšanje delavsk h razmer v Idriji. Austeršič da je tudi interveniral za ustanovitov gimnazije v Idriji.
lako stoje sedaj stvari glede delavskega vprašanj« v Idriji. O nadaljnem razvijanju stvari bimn (»oročali.
* Osebna vest. Profesor na ljubljanski urnetno-iibrtri š »li g. Jul. Springer je |K>maknjen v VIII. činovni razred.
Književnost in umetnost.
Poziv na predplatu. U Zagrebu ob- Žito : Položaj glede pšenice miren ; povpra-
meta je bilo vsled živahnejšega povpraševanja s potrošnih trgov malo več. Zaklj-učili smo o sledečih cenah : Za gotovo prevozno blago, vožnine prosto v Trstu, s škontom 2°/0 : Centrifugalni pilč . . . 26 s/4— 21% K
Melis-pilč......27 y4-27% „
Concassč.......27 V, —28— „
V soleh po 1.80 do 2 kg. 29 % Kocke v zabojih po 25
in 50 kg......29.—30—
Za naročbe januar-april : Centrifugalni pilč ... 26 — 27K
Melis....... 27 --27s/s K
Iz notranjosti je došlo od 4. jan. do 10. januvarja po železnici 42.000 q (proti 60.800 v isti dobi lani).
Zaloga je znašala dne 9. t. m.: 113.600 q, in sicer na skladiščih 110.708 q (proti 114.500 in 111.210 q v isti dob: lani).
„ proste puljsko (Puglia) . . . . smirnske (v Akatljicah) . Mandeljni : sladki I. Bari novi Lešniki : siciljski......
. 11.— 20.50
. 26.— 51.50 129*—130.— . 39.50 —.—
Suho trs........
ki isr slevantinski olupljeni . . rozdje (cibibe): Elernč
Suitanine......
„ iz Perzija „ črne Cismfe .....
„ „ Moren.....
n „ Lipari.....
Pomeranče (zal>oj).....
„ Puglia [zaboj J . . .
Limone	„ .....
Olje oljkino italijansko I. Bari „ albansko .... „ dalmatinsko . . . bombaževo amerikansko . bombaževa angležko . . . sesamovo........
. f>0.--.—
. 72.— 74.50 . 42.— 62.50 . ;")8.— 74 — . r>5.— 56.—
. 28.--.—
. 46.--.—
. 82.— 84.— . 2.50 5.50
! 3^50 b.— . 63.—«3.— . 33.— 41 — . 38.-41.— . 32.— 34.—
! 53I—.—
stoji več treču godinu list, koji je prema svojoj važnosti u čitalačkim krugevima odviše malo poznat. Taj list jest »Glas Naroda«, neodvisno glasilo za boljak, pouku i prosvjetu hrvatskoga radničtva. L st je v prvom redu posvećen nastojanju oko staležnog boljka radnika, a onda razjašnjivanju 'svili onih pi- Bombaž: Brez promeLa ; zaloga se množi, tanja, koja bez poznavanje istine moj^u neo pu- Moka : Trg, o nespremenjenih cenah, brez eene radnike zavesti u tabor sicijalne demo- | prometa.
sevanje po turščici živahno, a turščice je pomanjkovalo. — Prodalo se je 300 q turščice levantinske po 11 K in 200 ogrske po 12 K za q.
Zaloga znaša 311 q pšenice (111 <1 na skladiščih) in 300 q ovsa.
Brzojavna poročila.
Iz dvornih krogov.
Sadje: Agrume: trg medel. Levantiusko sadje: kalamatske smokve: položaj trden, promet neznaten. Povpraševanje po sulta-ninah precej živahno. Mandeljni: trg trden,
kracije. Po svom zadatku list nije niti stranački niti vjerski no stoji na podlozi hrvatskog narodnog načela i kršćanskih pincipa. »Glas Naroda« spaja uz borbu za napredak radništva i briga oko oboe prosvjete te popula- prodaja samo na drobno, rizaciju naše domače književnosti. Prema toinu Les: Kupčija neznatna, ker je zmanjkalo
je to list. koji zaslužuje, da ga se čita i nekaj vrst lesa, cene trdne. DUNAJ 14. (K. B.) Sinoči je bil sve-,.. ..	...	_ .	... .
•	siri. L nas su socijalna [»tanja na žalost Olje oljkino: trg nespremenjen.
čani d i nI pri eesarjif ; udeležila se ga je , .	1	-	11	n--	1 . -	1	11.	1.
J slabo poznata, dokaz, da ne živimo sa duhom Riz: Nas trg se vedno mnael ; prodaja na princezinja (iizela Bavarska s spremstvom, ,	,, . ...... .......
J	r	^ vremena, ovi rodoljubni 1 politički krugovi
bavarski i»osianik z osebjem istslanstva, več	,. . . .. ,	. .	.
. ,	-11 morali hi uslied toga pomno pratiti za sada ,
nadvo;vodinj in nadvojvod ter dvornih do- . ,	. ,,. »r 1
IJos skromni rad »Glasa Naroda« a pogotovo
bi trebalo, da ga šire u radni« kim krugovima.
»Glas Naroda« stoji na čitavu godinu samo j
2 for., a za siromašnije obrtnike i radnike !
1 for. 50 nov. Predplatu prima uredničtvo
i uprava »Glasa Naroda« u Zagrebu.
drobno neznatna. Prošli teden je bil izvoz v inozemstvo precej znaten.
stojanst veni kov.
kuga.
CARIGRAD 13. (K. B.) Na krovu francoske ladije »S*'tieg:d«, ki se je vrnila iz Aleksandrije v Bevruth, se je pripetil slučaj kuge. Proizvodnje iz Aleksandrije i 11 Port Saida so podvržene zdravstveni pre- i iskavi.
('staja na kitajskem.
NEW YORK 12. {K. B.) (ilas^mi današnje brzojavke iz Pekinga je kitajski dvor
Trgovina in promat.
Tedensko tržno poročilo.
V Trstu, dne 12. januvarja 1901. (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) k	»ščenoem. da podpišejo Kolonijalno blago. Kava. Prošli n* len so i
skupno ix
Spremembe t avstroogerski diplomaciji.
DUNAJ 12. (K. B.) Glas«»m »N. Fr. Presae«, ki je fM»snela to vest |n> listu »Bu-da(»*sti Naplo«, je namenjen grof Kheven-hfiller. psianik v Bruselju, za poslaniško mest*» pri Vatikanu.
Polo/aj na Francoskem PKTK<M;HAI) H. (K. B.) «Petersb.
ostale cene skoro nespremenjene; koncem! tedna so cene vsled večega dovoza ne le 1 v Brazilu, nego tudi na terminskih trgih nekoliko padle.
S trga je bilo vzetih 1000 vreč kave Santoe od navadne do fine po 41 do 46 K. za 50 kg. Dovoz je znašal od 4. do
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago;
za 50 kg. v kronah.
Kara : Santos 1..............95*—
„ II..............85.-
Rio I..............«7.—
II..............91 —
.Santos in Kio lav^ 1........115.—
11 _ n »» II* ....... •
Laguaira lav^ 1...........136"—
Laguaira lavć II.......... l'H>.—
Maracaibo.............109.—
tiuateinala.............165.—
S. Salvador............10i—
Costaricca .............140.—
Porto rieco . . . . !........150.—
S. Pomingo............111.—
JanmicH..............—.—
Mnlabar Plant...........165.—
Java W. J. B............184.—
Moka...............155.—
Poper : Singapore .............99.—
Penang..............91-—
Tellicberv.............98.—
beli................141.—
Kakor praktikantka
želi vstopiti v komptoir, v Trstu uli v Gradcu, gospodična, ki je z dobrim vspehom dovršila knjigo vodstveni tečaj,
vešt'u slovenskega in nemškega jezika.
Uljudne ponudbe na Uredništvo »Slovenke« v Trstu.
KKKKKKKKKKKKKKKK
Izjava.
Podpisani sem due 21. nov. l'.H)0 v krčini tukajšnega učitelja 1| javno razžalil z besedami politični paglavec in 2) pri razpravi pred c. kr. sodni jo v Komnu dne 21. dec. z besedo: nesramni lažnjivec — kar tem potom obžalujem in prekliČem.
P 1 i s k a v i c a, dne 12. jan. 1001.
K aro I Perindle.
Otvoritev prodajalnice.
Z dnem 14. t. m. sem odprl fi-ljalko moje prodajalnice v ulici Bastione Bt. 2, popred prodajal 11 i ca Paternostova, na novo prirejeno z vsemi vrstmi jestvin in kolonijalnega blaga, samo dobro blago po nizki ceni. Zlasti priporočam testenine tovarne Znideršic in Valeneie v II. Bistrici.
Priporocuje se sl. občinstvu beležim s spoštovanjem.
Jakob Kosinerlj.
*KKKXXXKX**XXXK*
* Pr?a slov. zaloga noMštva *
5 iz odlikovanih in svetovnoznanih to-
vam v Solkanu in Gorici	^
H Antona Černigoj-a
se nahaja
S v Trstu, Via Piazza vecchia ^ J	(Rosario) št. 1.	S
^^ " (na desni strani cerkve sv. Petra). ^^
y Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke.
n**X**X*XKH*HXX*
10. jan. 1901. IZ Port-Saida 131 vreč S"*"4............S7-
J	' Madka skorja : (cimet)..........87.—
kave, ra/.ne proizvodnje 3356 vreč kave.
Vjedomosti* se bavi jo v uvod nem člaoku z Poper: Položaj trden. Na našem trgu so cene
razvojem |>olitičnega {»oložaja na Francoskem, kjer se nahajajo v hudi krizi. Zelo re-no znamenje krize da je agitacija nekih francoskih in ruskih listov proti francosko-ruski zvezi.
poskočile za 2—."» krone, to pa vsled viših zahtev na izvirnih trgih. Cene so bile: poper Hingapore K. 77.— Tellieherrv ., 76.—
eleeta..........91.—
Riž: italijanski.....•.....16.—22.50
Indijski............10.50 14.—
Japonski...........15.50 17.75
Južno sadje:
Rožiči: (novi)............11.— 13.—
Datelji:...................—--
Smokve : (Calamata) v vencih novi . . . 13.— 16.—
Uspeh volitev v III. kolegiju.
Sekciji i	OKRAJI	V O L 1 S C E	Volilcev	Glasovalo je	Manroner	Rybaf	Uničene in razpršene
i	.»kedenj. .**v Marija Macd zpornjit in spodnja in C arbola zgornja	Ljudska sol a v Skednju	601	538	179	355	4
n	Roctd, Kjadin, I^onjer	Vojašnica v Rocolu	373	321	127		5
m	Verdela. Kolonja. Skorklja	Ljudska Aola na V rdeli	386	3-29	39	289	1
IV	Barko vije, (ireta. Rojan	Ljudska Aola v Rojan u	418	351	106	239	6
j v	Bazovica. Bane. Gropada. Opčine, Padrič in Trebić	Ljudska šola v Trebčah	509	469	68	396	5
VI	Konto vel. Pro«ek, Sv. Križ	Ljudska Pola na Prošeku	407	354	58	292	4
VII	Mewto, črke A-L	Ljudska sola v ul. Nuova	1427	1223	1088	110	25
VTII	Mesto, črke M-Z	Ljudska ^ola v starem m?stu	1402	1173	1015	118	10
Skupaj.....			5523	4758	2710	1988	60
IC pohištva vsake vrsta
Aleuandro Levi Minzi t Tnti
Piazza Rosario 2. (Šolsko poslopjo).
Rorat Izbor t tapetari j ah. »rraMb In Milkah. Ilastriran cenik ^ratia la fraako *ukeni na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predaieti starije se aa h rod al) tele-znie* brea da bi se aa to kaj univiM.
OBUVALA!
lit mM. IT. ran (Htm Kosuio pol liidski Mi)
priporoma trojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospod«, gospe In otroke Poitne naročbe ae izrrie t tistem dnem. OdpofiiljateT je poltnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobne ter izvršuje iste s največjo natanjČnostje te točnostjo po konkarenčnlh cenah.
Za mnogobrojne naračbe se priporoča
Jodp ItftBtU
Dunajska filjalka
▼loge na knjižio« i 4f/#.
borzno posredovanje, posojila m vred-menični eskompt. vinkullranje ifl rarvinkuliranje obligacij.
Zivnostensk* banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi. v
Podrnžmioe v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Javljam slav. očinstvu. da sem odprl
krčmo
v znan« m prostoru pri Lovrenci!, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Toeil bodem izvrstni teran. vipavec in pros^kar. /a [»©strežbo l>ode na razpolago vedno izborna kuhinja p«» primernih cenah. Dobivajo	tudi vsaki ras spalne sobe. kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoma udani
Ivan Lisjak
„pri Zvezdi-* v Sežani.
kakor tr. tli
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v (loriei
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacepja, i ee tudi ni član društva iu se obrestujejo j h i	ne du l»i se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in si«*er n« menjiee H °/0 in na v knjižite |><> •r>1/1°/0.
I*rad uje vsaki tlan <m1 9. do 12. ure doftol. iu <»«1 '2. do '1 ure |m>|h»I. razven nedelj iu praznikov.
Stanje hran. ?!o* leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštiio-braD. račun štr. 837.315.
F I L I J A L K A
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in druge vrste,
iz trdega in l»elega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v
- . 1 vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
50 — 500 KRON NAGRADE
no primeri količine in vrednosti lesa in natančnosti in zanesljivosti informacij dobi oni, kateri zamore dokazati da je Placido Orlando iz Trsta v letu 1900 od mesca septembra do konca oktobra kupil ter plačal na svoje ime deščice, testone in tavolete.
Prijave naj se pošljejo rekomandi-na naslov :
A. B. Postfach št. 7. Fiume.
M. AITE
Trgovina man i fakturu epi hl usra
Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro fit. 8.
r C ast mi je javiti slavn. občinstvu in ceni. odje nialcem, da »eni prejel bogat izbor raznovrstnega Mapa za jesen in zimo in sicer: sukno za mo^ke in ženske obleke, flanelo, barvan in bel barhent, piket za perilo, maje od volne iii bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. Bogata zalopa raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejfce •node, namizni beli in barvani prti: l»ela in barvana *agrinjala na meter ali izgotovljena
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter -aznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo nčnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blasa za zastave in narodnih trakov za dr« št vene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore eenj. odjemalcev in al. občinstva, beležim se najuljudneje
M. A i te.
rane
•-e	O-O-O-O-O-O-O-O-O-* fr-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O-O
l*v Korneuburski prašek za krmljenje živine
Veterinarno - dljetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro ;V> let ie v mnogih hlevih. kedar živina :i".'e rada jesti, kedar slabo prenavlja v zboljšanje in pomiHv iltev redilnosti mleka pri kravah
Cena skatljica kron 1-40. '/, *ka<,-ljice TO stot. Pristen je le *e zraven ♦lojećo varnostno znamko ter te ca prodaj ▼ T»eh lekarnah in drogerijaii Glavna zaloga
Fran Ivan Kwizda,
e. kr. avstr. ogerski. k raj j. ruaiinakl In knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okrotsl lekarnar, Korneubmrg pri Dnnajn	v
c- krJ^.!,,.slr;.t.r!®!6Ei,"lls mov.-otmia mam min
Novci za	vplačila.
V vredne»tsili papirjih aa	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 2'/,	30-dnevni odkaz
30- - . f/.
30-dnevni .^-mesečni
2V/.
na piema. katera ne morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, st^oijo nove obrestne takne v krep««*t z dnem 24. junija. junija in odnosno 20. avgusta t_ 1. po dotičnih objavah. Okrotni o d d e l. v vredn. papirjih „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznice
na I*unaj, Prago, PeAto. Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz. Gablonz. Gradec SibiCj, Innmoutu, ( rov«;, Ljubljano. Line, Olomca, Reichenl»erg. Saaz in So In ograd, brez troikov.
Kupnja in prodaja
bitku	provizije.
Inkaso vneh vrst pod najumestnejAimi pogoji. Prednjmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Beroltnu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mestu. Vložki v pohrano. Nm blagajna izplačuje naknzniee narodne banke italijan-»e v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati al i-erebm denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi
kašlju.f grlobolu/hripavosti. katanu. upadanju glasu. itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit aemek pri pevcih, govornikih, prepoved
nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v -kailjicah v Preiidinijeii lekarni
t Tr»tu in v vseh tu kaj-njih t»olj-ih lekarnah kakor tudi po celi Kvropi
Skatljica stane 6O stotink.
z neomejenim jamstvom.
V GORin. neveniška ul. 5t. 1., I. nadstr.
"»C—
Obrestuje hranilne vlotre. stalna, ki s. nalože za najmanj je«lno leto j»o o°/0, navadne |m> 4 7*°/o 'n vlope na Con U t- <*>rrent js) 3.6O°/0. Sprejema hranilne knjižice drtizih zavo<l<»v I »rez izgube < »I »renti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
I>aje posojila na poroštvo ali zastJivo ua oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |x>	kron p<» 1 krono na teden, ali daljših obrokih }»o dogovoru. Deleži obrestujejo }m> 6.1f>°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. S42.H<»6.
I" radne ure: o<l i*—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Tržaška posojilnica in hranilnica
letisirovaBd zadrua z omeicDioi poroštvom, ulica S. Francesco št. 2. I. n.
(Slovanska < i talnima).
Hranilne ulore se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posttjila dajejo se samo zadružnikom ju sicer na uknjižbo po 51	na menjico po tj0 „
na zastave po i>,.i00.
i radne ure so: o«l ^—12 dopoludne in od
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — llf dopoludne in vsaki četrtek od "i—4 po poludne.
Veliki krali!
New.York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati va svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla čilu delavnih moči. Pooblaščen »em u
Istruktor
in resen l>i dajal lekcije za
d nje gimnazije. N npravništvu Edinosti.
veste n
vršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakom^ predmete spodnje *mnniizije. Naslov pri sle«leče predmete le proti temu, da t	1	^	,.
mi pogrne gld 6.60 ii sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nžev o
pristno angleško klinjo; H komadov amerikanskih pat, srebrnih
vilic iz enega kuma la; t> kom. »mer. pat, srebrnih jedilnih žlic ; 12 kom amer. pat. srebrnih kavnih žlic;
1	komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho;
J kom amer. pat. srebrna zajemalnica
za mlesko; « kom. a g Viktor a čašic za podVlado;
2	kom efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cediln k za čaj : I kom. najtin sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6 60.
Vsek teh 42 predmetov je popred stal ► gld. 40 ter jih je moči sedaj dohit-po tej minimalni ceni gld 6"60. Amerii čansko patent srebro je skozi in skoz, bela kovina, ki obdrži bojo mehra 2f» let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz <la le-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka teremu ne bi bilo blago všeč, povrnit brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnitnro. ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
gospodarstvo.
kakor tudi za vsako boljfte Dobiva se edino le v
Proli malokrvnosti
Železnalo vino
lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Nj. Svetosti papeža,
Ima v sebi 90 krat več železa
kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, k»kor vsako ceno namizno viuo.
Viu leti tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnth, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah. kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobival se v steklenicah po pol litra.
I
Razsežno jamstvo



Tovarna
Gospodična
ist-e službo kot l.h^ujimarka ali v kaki I zn lesene izdelke na vodno mot pisarni. Ista je fv iznrena v trgovinskih zdnatem kraju na Kranjskem blizo že-stvareh. Ciovori italijanski, slovenski.
nemški in nekoliko tudi francoski; piše tudi na pisalni stroj. Prijazne ponudt>e sjrejtma pod šifro .Edinost«
lezniške postaje ugodnimi pogoji.
se proda pod jako
A- HIESCHEEBCt - a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dnnaii IL Renitjrandtstr. 19.
Pošilja se v provicijo proti povzetju, ali če se zuezek naprej vpošlje.
Čistilni praiek za njo lO kr.
Pristno le 7. zraven natisnjeno varstveno
znamko (zdrava kovina.)	^ S £
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s posiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	L i ubijana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pe^polku 8 pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Kožanc, dakan v Mariboru. j	priporoča
Ker je Vaša garnitura v gospo 1 injstvu jako ko-	evoje najboljše in zanesljive pufike vseh zistemov
ristna, prosim, da mi pošljete še jedno.	in kalibrov. Znamenite in ojatrostrelne puške za
£ t. Pavel pri Preboldu.	iibre, risa niče, lovske kratke puške in dvo-
Dr. Kamilo Bdbm, okrožni in tovarniški zdravnik,	cevke za cele krogle iz dobrega kovanega maierijala, ——^—^—najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano.
Velik«	Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam
, r	ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje
ga i	V8C udelavam cevi v stare puške, nova kopiu, pre-
Ludovik Borovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskih pusk Boro vi je (Ferlarli) korosk«
Ponudbe naj se pošljejo pod :
Novoporocenci pozor!
vsakovrstnega pohištva mebljev okvirjev, ogledal j dela vam Tulke za nabijanje ods predaj "v "take ^a na-Btolic za jedilne sobe, blazin z razliimmi tapecarijam bijanje zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j S e m deln
in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih de ■	„i. ,,i.. t • i i*	*	.	Anion Brejca k, Gorica. Gosposke ulice fit 14
Lesni Obrt Ljubljana, poste restante. Prodaja proti primerni varščini tudi ua obroke
o o o o o o zmerne cene. ° ° ° ° ° '
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje bre plačno in franko
.Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani Spit&lske ulice it. 2. 1
u
Nakup iu prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valu* itd. po najkulantnejšlh pobojih.
Posojila
na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promete k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na viožne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4-l/,% obrestovanjen do dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje Borzna naročila.