Ž o 1 n e. (Konforenčna rnzprava: stvarna obravnava s pripravn za spisje.) ako je govorila babica s svojim unu kom, milovaje ga, da se mora vse preveč učiti. Vse drugače je pa bilo, ko je bila ona majhna. Njena mati jim je branila v šolo, da bi se kateri njih veše pisanju, ne mogel zapisati hudiču, kakor bi že njo davno imel, ko bi znala pisati. Ker se pa je le podkrižala, zginil je rogatec pri istej priči, zapustivši le žveplen duh. Takih mater in očetov, akoravno ne iz tega razloga, dobiš še dandanes; posebno radi povdarjajo nepotrebno pisavo pisem, okoristevaje za svojo trditev to ali ono malenkost. Tudi jaz sem proti pregosti pisavi pisem (v šoli), da poznajo le obliko. Vsebino jim poda potreha in priložnost, ako le znajo svoje misli zapisati. To je lahko že mnog skusil, kajti spisje je bilo prejšnji šoli neznano, pisem nismo pisali. Ko sem še jaz obiskoval doniače vseučilišče irneli smo spisje le v lepopisji in zopet v lepopisji; v sredotočji njegovem : v pisanji ,Kartelcov". Tudi drugod menda ni bilo dosti bolje. Spisje se je vedno zanemarjalo. Saj je zasledimo javno šele pred kakiini 100 leti (1782) kot nekak začetek v učnem redu Wiirtenbergškern: ,,Oni ueenci, kateri znajo pisati, prepisavajo naj sein ter tja iz knjige, naj se jim easi narekuje, ali naj napišejo memorirano tvarino oelo na parnet. To pa radi tega, da ne bodo le posnemali črk, teinveč se sami priučili kaj pisati, kakor bi bilo prav, ako bi jih vadili pisati pisma". Naša mati je vestno pazila, da se ni nobeden nas otrok priučil pisanju. Tak je bil začetek. Sedanja šola bavi se resno s spisjem. Predmet potrebuje pa vse pozornosti. Reoi moram, da mi je ravno ta predmet delal največ preglavice, akoravno sem se rad in veliko ž njim bavil. Hvaležen sem torej sl. stalnemu odboru, da je spravil to na dnevni red. Ne pričakujte pa, da Vam podam s tem Bog zna kaj dovršenega in učenega, ne, podati hočem le, kakor in kolikor resnično vzamem. Stvar sem resno premislil, prosim le pozornosti, da se bo mogla razviti stvarna in živa debata, od katere upam, (znabiti še kdo drugi,) največ pridobiti. Za zgradbo rabim materijal, za pisanje besede. Najpreje znati moram stvar opisati z besedo, a to morem le tedaj, ako jo popolnomapoznam, potem šele s pismom. S tem preidem k stvari. Izbral sem si berilni sestav ,,Zolne". Da podam svojej razpraviei praktičnejšo podobo, hočem se ozirati na dejanske razmere, na urnik, ki nii kaže pot pri pouku. V ponedeljek iiiiani pol ure naravoslovje. Tu začneni: Dosedaj smo govorili že o različnih živalih: sesalcih, ptičih in žuželkah. Naštej mi nekaj sesalcev, ptičev, žuželk! Ponovi mi predzadnji odstavek iz ,,Kos" N.! Pri besedah ,,mavrasta pivka še bobna po operelem deblu", ustavim ga. 0 kom si sedaj nazadnje povedal ? Kaj je pivka? Kakšna je? Zakaj ji pravimo mavrasta ? Kje bobna? Po kakem deblu bobna? Katero drevo imenujemo operelo? Zakaj trka (bobna) po deblu? Rekli smo, da je ta ptica koristna. Imamo pa še drugih takih ptic, katere so pivki podobne po trupu in koristi, imenujemo jih žolne. Kaj je pivka? (žolna). Pri nas imamo več žoln, ki se pa ločijo po barvi. Tu imam podobo žolne. Kakšne barve je? Zato jo imenujemo črno žolno. Kako bi imenovali pivko? (mavrastožolno). Pustimo pa pivko ter si oglejmo črno žolno. Ker vam je ne morem pokazati v rosnici, oglejmo si to podobo. Pri opisu hočemo obdržati sedanji red. Crna žolna je ptica. Na močni glavi ima rdečo čepico. Kljun je dolg, robat in oster. Jezik je tudi dolg, konec je rožen in s kaveljci oborožen. Truplo njeno je šibko. Rep je trd, ter se lahko nanj opira. Nogi ima močni in zelo nazaj pomakneni. Na vsaki nogi ima štiri prste z ostrimi kremplji. Dva sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Živi in gnezdi v gozdih. Hrani se le z mrčesi. Ko sem jo tako opisal, velim šolarjem, da se pomaknejo raz svojih prostorov proti sredi. S podobo grem od klopi do klopi, ponavljaje med tem ves opis, kazaje na dotično reč. (Lože in lepše se to vrši, ako ima vsaj nabasano žival, najlepše pa s šele ustreljeno, ker le pri taki pokažeš najbolje orodje njeno — jezik.) Pri tem opisovanji ne držim se nikacega reda. Ko smo si podobo (žival) natančneje ogledali ter opisali, nadaljujem: Omenili smo že, da živi žolna v gozdu. S čim se hrani? Mrčes (žuželke) dobiva izpod drevesnega luba. Imenuj žuželko, ki živi pod lubom N.! (Razume se, da mora biti to otrokom že znano.) Ako išče žolna teh žuželk, obesi se se svojima kratkima, a močnima nogama na deblo, podpre se s trdim repom, s kljunom pa potrka po deblu. Ako je odmev drevesa krepak, mu je to znamenje, da ni tu zanj opravka. Zletel je na drugo deblo. Udarci bobne votlo po njem, tu bode zanj dovelj dela. Hitro prevrta s kljunom kos luba, ter ga odeesne (odtrga). Prestrašene žuželke beže na vse strani, a zastonj, ker s svojim na- brušenim ter s kaveljci oboroženim jezikom jih prav hitro polovi. Njen jezik je pa tudi za to ustvarjen. V miru leži v prav prožnati (raztegljivi) nočnici, zadej ima pa priraščena dva dvočlena jezička, ki tičita v posebni nožnici v gornjem delu kljuna. Kadar pa rabi jezik, pomakneta se ta rožička iz nožnice proti grlu ter potisneta jezik veci cm iz kljuna, nekako tako, kakor potiska po konci stoječe oje voz izpod strehe, ako se je sprožilo ter se ob zidu spušča v navadno lego. Ker je pa njen jezik tudi tako gibčen, da more slediti vsaki zviti poti, ne uide mu nobena žuželka. Radi tega njena izvanredna (posebna) korist! Crna žolna izteše v operelem suhem deblu v kakih 14 dneh luknjo, kjer misli valiti. Gnezda ne znaša, temveč znese kar na iverje 3-5 lepo belih jajec. Pri valitvi se vrstita ,,on in ona". V 18 dneh izvale se grdi mladiči, ki niso starkama dolgo casa prav nič podobni. Pitata jih najveo z mravljinčnimi bubami. To luknjo porabi tudi za spalnico. Cudno je pri žolnah to, da se speč obesi s kremplji na notranjo steno svoje hišiče. Sploh je vse njeno življenje na drevesu. Iz vsega tega sprevidimo (o onih neznatnih škodah, kot obročkanje debla, zatiranje mravelj, obtesanje kake zdrave veje niti ne omenim), da je žolna prekoristna ptica, katere ne preganjajte, kakor tudi njih sorodnih detlov ne. Ponovimo! Tudi v naših berilih imamo sestavek o žolnah. Vzemite berila! Najprvo prebere učitelj ali kateri boljih učencev. S tem sem že prekoraoil dotiene pol ure iz naravoslovja. Za njiin kaže urnik */* ure branje. Ostalo mi je za branje časa le V4 ure- Preberemo! Drugič tolmačini nepoznane besede. Za prihodnji dan naj se nauče brati ter si ob jednem zaznamvajo besede, katerih ne razumejo. Tudi v torek imam na urniku po pol ure naravoslovje in branje. V '/* ure ponovimo realistično tvarino, ostane mi za bran je 3/4. Kar sem včeraj tolmaeil, ponovimo. Tu podam sliko tolmacenja: Razkreceno deblo = razkoračeno, rogovilasto. Krevljasto deblo = neravno, krivo. Preperele vejice = trohnele a ne segnite. Završi = lahko zašuini. Pribiti = kako roč na drugo pritrditi (deska se pribije). Prebiti = napraviti luknjo skozi reč (led se prebije). Te dva izraza so ini v nalogi vedno zamenjali. Neutrujen = nikoli truden. Iverje = male trščice. Zolna = potrkon (ker potrka). gozdni tesar. Mozg = stržen = les sredi debla, po katerem se pretaka drevesni sok. Posla = dela = opravka. Žolna = pernat tesar. Kako smo jo že |ii(>j imenovali ? Orodje = rer, katero pri delu rabimo. Igla = šivanka. Kaveljc = kakor ključ za mrvo puliti (narišem). Strelovito hitro sika = jezik tako hitro iztega in vtega, da mu ne moremo slediti, kakor streli ne, zatorej tako hitro ko strela. Raženj = palica, na katero nabodejo Belokranjci in Hrvati jagnje ali pra.šička ter kar celega na njej peko; palica, na katero klobase obešajo. Sulica = orožje, ki ima na konci droga nasajeno rezilo. kakor njen jezik, ki ima le konec trd in ostor, torej sulieast. Kje si videl sulico ? Dolbsti = vrtati, sekati proti srodini. Tesati == sekati ob straneh. Tršeate noge = suhe ko trska, torej koščene, močne. Klinast rep = trd, podoben klinu. Košata glava = velika, našopirjena (kosato drevo). Plezavka = ker lahko in veliko pleza. Pleza pa le navzgor. Kateri sesalee zna plezati ? Hasljiv = koristen. Detli = lepo pisane žolne. Brglez, katerega gotovo poznate, je tudi detal. Za to smo porabili dve uri. V torek imam na urniku */* ure spisje. Te pol ure porabim za pripravo spisne naloge. Janko Toman. (Konec prili.) J^,,_-'),