Doleiij^lic NoviťC iuliJtjuJo v«ak'íelrlel; ; akt> : : je ta ilaii pi'iiztiik, diiii ])0|H'cj. : : Ceiiîi Jim jc 7/d celo leto. (od ajjrila do iijinla) S K, /a pol leta l'aO li. Naročnina /a Nemčijo, Hosno in dni^'c evropske države znašii 3"50 K, za Amerik« +'50 K. liist in oglasi s« pliičiijnjo inqircj. Vsi; dopisft, iiarořiihio in o/iiiinila ittpiejciiia tiskárnu J. Krajcc tiasil. Splošno pomiloščenje političnih obsojeiiceu. v seji justičnega odseka 2. t. m. poslanske zbornice se je zgodilo veliko presenečenje. Ministrski predsednik je s kratko izjavo prečital naslednje cesarjevo iastnoroČnoT'pisanje : Ljubi vitez Seidler! Moja neomajna volja je, izvrševati po božji previdnosti mi poverjene pravice in dolžnosti na ta način, da vstvaritn temelje za uspešen in blagoslovljen razvoj vseh mojih narodov. Na mesto politike sovraštva in maščevanja, ki je, podpirana po nejasnih razmerah, provzročila svetovno vojno, mora po koncu vojne na vsak način in povsod stopiti politika spravljivosti. Ta misel mora obvladati tudi v notranjosti države. Gre za to, da se s pogumom jn uvidevnostjo i.n medsebojno posveiljivostjo ugodi narodnim željam, V znamenju te spravljivosti hočem z mogočno božjo pomočjo izvrševati svojo vladarsko dolžnost in hočem, krenivši kot prvi na pot milega pri-zanašanja pogrniti zaveso pozabljenja nad vse obžalovanja vredna politična Kršenja, kPso se zf^odila pred in nicd vojno in so provzročila kazenskosodna preganjanja. Odpuščam po civilnih ali vojaških sodiščih prisojeno kazen osebam, ki so bile obsojene zaradi sledečih kaznivih dejanj : Veleizdajstva 58—62 k. z.), razžaljenja Veličanstva (§ 63), razžaljeiija Članov cesarske hiše (§ 64), motenja javnega niiiu (f; 65), vstaje (§ 68 — 72), upora (g 73 — 75), nasilnega postopanja proti zborovanjem, sklicanim od vlade za razpravljanje javnih zadev, proti sodiščem ali drugim javnim oblastim (g 76, 77, 78), dalje kaznivih dejanj po členih I., M. in IX. zakona z dne 17. decembra 1862. drž. zak. št. 8. iz 1. 1863., podpiranja pri enem navedenih zločinov (g 211—21Q). Če se je zgodila obsodba ne le zaradi kakega označeniii dejanj, hočem odpustiti kazen, Če so druga kazniva dejanja razmeroma neznatna ali imajo večinoma političen značaj. Če kazensko postopanje še ni pravokrepno končano, ukazujem ustavljenje in zaključenje postopanja, če je uvedeno samo zaradi kaznivega dejanja, označenega v uvodu. Izvzete iz te milosti so pa vse osebej ki so se preganjanju umaknile z ubegom v inozemstvo, prešle k sovražniku ali se po izbruliu vojne niso vrnile v monarhijo. Zaeiio s kaznijo odpuščam vsled zakonitih določb -kot posledica obsodbe nastalo nezmožnost doseči gotove pravice, mesta in pooblastila ter izgubo volilne pravice in izvoljivost v javiTC korporacije. Pričakujem zanesljivo, da se najdejo vsi Moji narodi, sledeč izgledu, ki so ga dali zlasti Nemci in njihovi zastopniki na moje živahno zadoščenje s svojim zmernim, državne interese pospešujočim postopanjem tudi pri zadnjili parlamentarnih razpravah, na skupno delo za rešitev vseh onih velikih nalog, ki so potrebne za za-celjenje po vojni prizadejanih ran in za novo uredbo razmer na pragu novega časa. Za uspešno odbitje zadnje ofenzive na jugozapadni h'onti Moje armade, ki se je posrečilo vsled neomajnega zadržanja mojih hrabrih, vrlih vojakov, mislim, da ne morem bolje posvedo-čiti svoje zahvale vse dobrotni milosti in mojim narodom, kakor s tem milostnim dejanjem. Izvolil sem v to današnji dan, na kateri slavi svoj sveti imendan moj srčno ljubljeni, najstarejši, po božji milosti mi darovani sin. Tako popelje roka otroka, ki bo nekdaj poklicana voditi usodo mojih narodov, izgubljence v domovino nazaj. Laksenburg, 2, julija 1Q17. Seidler I. r. Karol L r. Govor dr. Jan. Ev. Kreka v državnem zboru 16. junija 1917. Po „Slovenci!" št. 137, Živimo v silno lesni demokratični dôbi ljudskega glad«, ljudske ktige, ljudske vojske, ljudske suivti. V proračunski razpravi so govorili razni govorniki; Marklili, Wolíi, ki pomenijo mali del zbornice, bodo poUojeni od dejstev življenja. Drugi del tvorijo oni, ki so duše iiHi'odov, katere žalujejo po grobeli. Ta del posluša in toži o svojem trpljenju. S tega stališča-ti eba unictí naše govore: govor načelnika in podnačelnika kluba. Potciii boste niiieli, da so se vsi naši govorniki silno zdi'žali in da so v najski'oiunejši meri izi'azili bol naroda. Dolžan sem zahvalo onim, ki so po iinzli zimi zapeli pesem poitiladi v zbornici: dr. lledliclni, iiennerju in drugim; ]'usiiiski[u, poljskim in italijanskim poslancem. Pokazali so vsi sovraštvo tistim, ki liočejo razdirati in nam pokazali, da nio-lamo graditi v tistem Času, v katerem hoče vladni sovražni duli veČini narodov dopovedati, da niso v Avstriji doma! Dom ti'eba oživiti. Goije državi, kadar nima ustave, a šo bolj gorje, Če ustava napicduje, a oi'gaiii niso siiosolini zanjo. Iz duSe i'uskcga, lu-siuskcga in poljskega naroda vstaja pomladni dull. Vsi črpamo iz tega vonja. Ministrski li'edseilnik jnavi, da hoče Avstrijo. A pozna le nemStvo in madžar-stvo in njih „belaiige". Tothi ccli svet take Avstrije ne [lozna. Govoril je o stabilnih podlagah, to je [lajpreje dinastija; toda jaz mu vržem v obraz: „Zločin jc, tigati na zvestobi narodov do dinastije, zločin je, da se skriva za dinastijo." Prazen je bil njegov govor. Napovedal je nemški dt^žavnl jezik, češki in galiŠki oktroi; kar je bil obljubil Wolfu, bo dižal. Za to službo nc bo dobil kaj plačila. Ni-tuatiio detiaija, a plačali bomo §e več. Glede na Ogrsko beremo, da je z ozironi na nagodbo obljubil gotove kon- cesije Apponyijn, a mi ne izvemo ničesar o tem. Da je ogrska mlinarska industrija že monopolizii-ana in da je usoda vsega našega kmetijstva raditega v nevarnosti, na to Clam-Jlartinic ne misli, V zbornico prihaja Martiiiic kot načelnik vlade, ki samo jirovocira s svojim nemštvom. In gosposka zbornica, ki ima povečini težko nalogo, da zastopa samo sebe? To zastopanje ugonablja iti uničuje Avstrijo, je uničevalo itarlameiit. Mi v Avstriji vidimo kmete, delavce, ki trpe, krvave, delajo in plačujejo. Oni pa di'že svoje papirje in strižejo! Gredo naj, kamor spadajo in naj zastopajo sebe. Demokracija bo poiiiedla ž njimi. Vendar. Na boljše kaže. Duii v zbornici je nov. Ne govori se več o zgodovinskem, atiipak o narodnem in naravnem pravu. Laliko bi govorili, da soglašajo z načelom ^^'ilsona. Iz vseh izjav veje izjto-ziianje k državi, k dinastiji! Kaj pa pravi Olam? Pravi, da bi bilo treba bolj držati z di'žavo. Govori o meglenili državnih oblikah. Ni bolj megleiiiii državnih oblik, kakršne brodijo (■lamu po glavi. Goije državi, kt lastne narode taji. Svojo ncs-posobnost jc izpovedal: ne-poznanje nezakonitosti, ki se gode od strani vojaških oblasti. Imel bi bil izpovedati, da bo skrbel za to, da to izgitie. Ako bi bil to izjavil, bi se bila i'eč «lajšala. Trde besede bi bile izostale. (Odobravanje.) Nas Jugoslovanov se ni spomnil. Ali ne potrebuje Avsti'ija močne trdnjave ob Adriji? Tej potrebi zadosti naša zahteva. Nam treba zdiuženja proilnkcijskih moči: kmečkih in obrtnih. ICri bi jokal, ako gledam blede ljudi, ki čakajo cel dan par kil grintovega . masla. 8totisoČe rodne zemlje na ITi vaŠkem je zaueinarjene, ki bi nam dala več kruha kot Bačka în Ogrska. A Hrvatska nima deliarja. Še nje božjakovinsko posestvo je zanemarjeno. Mažar jo tlači v suženjstvo. (H) morju nimajo kruha. Stotisoči so bežali v tujino. Oe jim ustvarimo demokratični dom, bodo prišli nazaj. Emigrantsko V[)rašanje so ne bo rešilo, ako ne rešimo jugoslovanskega vprašanja. R tem bomo LISTEK. Spomini no mojega deda in tihotopce. SpisH) Ivan .Steklasa. . ,, ^ (Daije.) Moj ded je bil prav rad vesel i[i zabaven. Godce je imel posebno lad. Tudi sam je zagodel večkrat na ma4e gosli, ki so ležale za tramom v InSi. To se je zgodilo seveda ^Ic laki'at, ko ni bil preobložen z delont. Tudi pripovedoval je rad o raznih dogodkih iz svojega živijenja. Ko je bil šc na Puščavi, je hodil v lov im rise. Ùakal je na zverino po^ več ur pri mesečini v najvećem mi'azu. (Je je ubit žival, se mu je izplačalo i'adi drage kože. Tudi vidro je streljal, pa ne samo i'adi kože nego tudi radi pečenke. Doživel je tudi dohod Francozov v šentrnijci'ški kraj 1. 1809. Prišli so tudi na Puščavo. Hudega in'so storili nič; toda v treli tednih — toliko časa so bili namreč v ten* kiaju — so pojeli vse kokoši, race in gosi, a plačali seveda nič. Najbolj zanimivo je bilo za nas vse, kadar je jii'ipovedoval, kako je vozil za cesarja Napoleona pavolo in volno s Tuiškega. Kar spogledali smo se, ko je omenil, da je bil na Turškem in da je govoril s Turki. Za nas je bilo to nekaj nevei'j<;tnega, kajti Turek je bil za nas pi'avi pasjeglavec, ki pokonča in ugonobi vsakega kristjana, če ga le dobi v roke. Tako so nam otrokom pripovedovale matere in odi asli ljudje. Htrab pred Turki je ostal v našem ljudstvu cclo do današnjih dni. Grozni spomin na turške vojake še zdaj ni izbrisan iz ljudske domišljije. Ko nam je ded razložil, da so Turki oblečeni v posebno obleko, da imajo htače podobne ozki kikli, })rek ti'ebuha .širok pas, a glavo zavito z dolgo ruto podobno i>a-hovki, smo mu vedno bolj verjeli. Ko je pa še i)ovedal, da se jo s temi Turki tudi razgovarjal jio hrvaški, potem smo vsi oddalinili, kajti sklepali smo, če govore hrvaški, potem vemiar niso tako strašni ljudje. Pil kako je prišel moj ded naTin'škoV Takole: Napoleon I. je imel najhujšega so-vi'ažnika na zapadu svoje države, naiin'eč Angleža, ki je bil že takrat gospodar morja. Na])oleon ga navzlic vsi svoji mogočnosti ni mogel na morju premagati. Anglež itni jc zapi'1 vsa niojja, in na Francosko ni mogla prihajati přepotřebná prekmorska roba posebno pavola, katere se jo silno mnogo rabilo po francoskih tovarnali. Ko je Najtoleon dobil I. 1 809 Ilirijo t, j. Jadransko Pi'imorje, Kranjsko in Hrvaško do Save, je postal ob reki Uni sosed turške di'žave; reka Una je namreč takrat delila do svojega izliva v Savo tuiiko lîosuo od Hrvaške. Napoleon je živel s Turki v prijateljstvu ter sklenil z njimi celo tvgoyinsko jiogodbo za )>revoz ])avole in volne iz Turškega čez Solun skoz Maeedonijo,* Staro Srbijo in Bosno do francoske meje na Tni, kjer je dal 1. 1810—11 postaviti čvrst lesen most med lîosensko in HrvaŠko Kosfajnico. Uistra glava Napoleonova je pokazala nam že taki at najkrajšo pot za trgovino z Iztokom. Mi smo to vprašanje zaiiemai'ili, pa so zato dobili drugi v roke to trgovino. Ko je bil most čez IJno v Kostajnici dogotovljen, se je uvela redna vožnja pavole in volne iz Kostajnice do Ljubljane. Tako so morali tudi Kj'anjci s svojimi vozovi na Tursko. Kei' je l>il lakrat moj ded že posestnik v Prelesji, je zadela tudi njegu ta težavna služba. Vožnja je trajala več dni in vozniki so se morali preskrbeti z najpotrebnejšimi stvarmi za dolgo pot. Ker je pavola labka, so nakladali Kranjci, ki'so imeli čvrste vozove in jake konje, velike tovore, tako da niso mogli z vozovi skoz srednjo ulico, nazvano Majdanci, ki veže dolnji in gortiji del Kostajnice. Da so mogli z vozovi naprej, je dovolila oblast, da so nekateiim liišam odsekali oni del strehe, ki je visel na c]esiioba prikazala, potem iiiftimo še eno sredstvo proti njej v k a 1 i j e v e m b i p e r m a n g a n a t u ali kalijevem n a d m a n g a n a t u. To sredstvo je vijolčasta ali rjav- zidovje vzdržalo. Ker sem Želel dati zdaj že pokojnemu pesniku Medvedu za njegovo dramo „Kacijaiiar" nekaj podatkov, sem seveda vse natančno razgicdal. Hotel sem videti dvorano, kjer je končal Kacijanar, ta slovenski U'allenstein, svoje burno Življenje; toda ni jc vcč, le prazne stene se vidijo, tudi Itodifki so prepali. Znano je, da sta Ivan in Nikolaj Zrinjski izročila Kostajnico preganjanemu Kacijanarju na njegovo prošnjo. Hotel je biti tukaj bolj na varnem, kajti mogel je v sili lahko uteči k Turkom, Med tem zidovjem se je zgodilo 27. oktobra 1. 1539 grozno umorstvo, ki sta ga imela na svoji duši brata Ivan in Nikolaj Zrinjski. Ni li Nikolaja Zrinjskega rešila smrt, ki ga je zadela pri slavni obrambi Sigeta leta 156t) tudi hude vesti radi zločina, izvršenega nad svojiu) nekdanjim zaveznikom in drugom V — Še ne četrt ure od kostajniškega grada pre-stoida most čez ozko unsko strugo Tnico, in si v bosenski Kostajnici. Tukaj vidiš ravno take Turke Bošnjake, kakoršne je nekdaj gledal moj ded. Posedajo ti po malih kavarnah, pijf'j Črno kavo in kadć iz čibiikov (dolgih lul) svoj bosenski duhan; drugi sede v svojih lesenih utab (štacunali) ter prodajajo svojo neznatno robo. (iJiilje alttdi.) kasta sol, ki se v vodi hitro topi na rdečo, ali čc ji raztojumo več, Črnkasto tekočino. Kalijev nadmangaiiat učinkuje hitro in kratko a tem, da opali glivico in pod-gobje oidija. Zato sc ga rabi z uspehom vselej šele tedaj, kadar se bolezen i>rikaže. Takoj, ko zapazimo na kaki bolj ol)-Čutljivi vrsti {portugalki, muškatu, laškem rizlinku itd.) v vinogradu prve plesnive jagode, moramo takoj vse grozdje po-škrojiiti z razlopino liipertnanganata, Ďe odlašamo, se bolezen hitro raz-pase in škropljenje ostane brez uspeha, zlasti ker se hudo plesnivih jagod škropilna zmes ne priine. Hipcrn.anganovo škropilno zmes si pripravimo tako-le: Na ÏOO litrov vode vzamemo do 15, največ 20 dek te soli. Priiiravljenih KK) litrov vode razdelimo na dva dela. V enem delu vode raztopimo bipcrmanganat, v drugem pa razmešamo dve do tri kile dobrega, mastnega apna na redek apnen belež. Takoj ko se je bipeinianganat raztopil, vlijemo vanj ajmen belcž tako, da ostane morebiten pesek od apna v posodi, kjei' smo apno razmešali. Nato vso zmes dobro premešamo in gremo škrojut. Škropiti je treba samo ])o grozdju, ampak jako temeljito. Vsaka jagoda mora biti okoli in okoli s tekočino omočena. Ko sc. tekočina posuši, se napravi okoli vsake jagode tenka skorjica, pod katero plesuoba izgine, oziroma, katera še zdrave jagode hrani pred napadom bolezni. Če enkratno škropljenje ne zadostuje, ga v kratkem, to je teden do deset dni pozneje, ponovimo. Kdor tako postopa, ta bode dosegel gotovo dober uspeh. Podpisaneimi so od lani znani številni slučaji, v katerih jc to sredstvo izvrstno učinkovalo. Glavna stvar je : ne prepozno in temeljito škropiti! Pred kratkim jc podpisancitiu pripovedoval neki posestnik iz novotiieške okolice sledečo značilno dogodbo: „Lani, začetkom avgusta, jc pričelo v mojem in sosedovem vinogradu grozdje plesniti. Sosed se je takoj napotil k vam. Dali ste mu neko rjavo sol, s katero je grozdje takoj drugi dan poškropil. Jaz nisem storil ničesar. Medtem, ko je on v svojem vinogradu, ki ni dosti večji od mojega, pridelal nad ;-30 veder vina, sem ga jaz pridelal komaj tri vedre. Letos pa že ne bom zamudil Škropiti!'' Ta slučaj je gotovo dober dokaz, da liipermanganat.o pi avcm času rabljen, dobi'o učinkuje. (Hipermanganat se dobi pri kmetijski družbi, v lekarnah in v drogerijah.) B. Skalický. Dopisi. Iz Kandije pri Novem mestu. l'mrl je dne 1. t. m. v bolnici Usmiljenih bratov preč, g. Kmil Walker, kanonik konko-tedralnega kapitelja v Kopru. Rojen je bil dne 2. januarja 1. 1870 v Trstu, kot edini sin policijskega stražnika. Velczanimivo jc, kako ga je previdnost božja vodila, da je zamogel postati katoliški duhovnik. Ker mu je bil oče protestant, je bil deček pio-tcstantsko krščen in moral je po očetovi volji v Soli obiskovati tudi protestantski krščanski nauk. A skrbna mati, katoličanka, znala je otroku«vcepiti toliko ljubezen do katoliške cerkve, da že kot mali deček ni poznal večje želje, kakor enkrat postati katoliški duhovnik. Ko jc hodil na počitnice v rojstni kraj svoje matere v Staro cerkcv pri Kočevju, pi'irejal je vedno z vaško mladino razne „procesije", okraševal altarjc in scvć tudi „maševal". ('e je le mogel, bil je vsak dan pri sv. maši, akoravno je imel precej daleč do farne cerkve. Obnašal se jc tako vzglcdno. da ga je vse imenovalo le „Alojzija". OČe sevejc gledal vse katoliške ccremonijc po strani in dečka odločil za trgovino iu ga zato poslal v lu'otestantsko meščansko Šolo. Deček se je moral, sevé četudi nerad, vdati. Ko pa postane 14 let star, toraj versko prost, jc konvertiral, vkljub temu, da je oČe z vsemi silami nasprotoval. Po hudih bojili, v kojih nui je pomagal in mogel pomagati le lîog, je julija meseca, teta 1884, bil sprejet v katoliško cerkev in vstopil je v državno gimnazijo v Trstu, ki jo je dovršil leta 1892 z izvrstnim vspehom. Imel jc pred očmi vedno le edini natnen, posvetiti se službi sv. cei'kve. TjCta 1H9G na 3V, Štefana dan, daroval je prvič nc-l^rvavo daritev. Iles v in-avem pomenu besede ni tiiožno popisati njegove radosti, da se mu je dopolnilo njegovo srčno hre-l)euenje po šotoru Gospodovetii, Le ena misel je novomašniku grenila sladke trenutke, da nauireč oče ni izpolnil obljube, da bi se povrni! v katoliško ccrkev. Gorečnosti novomašiiikovi in stanovitni molitvi se vendar posreči, da Walker star. stopi v katoliško cerkev. Čeprav šc-le leta 1898. Zdaj bi bila mera sreče za ndadega duhovnika pač do vrha polna, ko mu medtem ne hi bila umrla neizmerno ljubljena mati. Služboval je dve leti kot kaplan v Bujah v Istriji, kjer jc nosil težo dela skoro čisto sam. Verniki ga imajo šc zdaj v najboljšem spominu kot izvrstnega govornika. Tudi v Šmihelu se bodo še živeče ČČ. šolske sestre še dobro spominjale, kako izvrstno je vodil v njihovi kapelici kotnovo-maSnik duhovne vaje. Iz Buj je bil prestavljen k sv. Jakobu v Trstu in • od tu je prišel, komaj 30 let stai', za dekana v Oprtalj. Tu jc imel zlasti prva leta pravi pekel in sicer edino-le za to, ker je bil Hrvatom, kojih jo v fari nad dve tretjini — pravičen. Metali so mu kamenje v pisarno, ga napadali na javnih cestah in delali z njim, kakor znajo le Italijanaši. Ubili so/ mu- očeta, in da se ni varoval tako previdno, ubili bi bili tudi njega. Pred dvema letoma ga jc ljubi Bog rešil, ko je postal kanonik v Kopru. Ali nobenemu zemljanu menda ni še sijalo solnce neskaljene sreče, tako i Walkeru ne. Bolehal je na raznih boleznih, zlasti pa nni jc srčna hiba delala velike prcglavice. Po nasvetu zdiavnikov prišel se jc v juniju tega leta zilravit v Toplice na Dolenjskem, a že 27- junija ga prepeljejo nezavestnega v bolnico ČČ.Usmiljenih bratov vKandijo, kjer izdihne svojo blago dušo v nedeljo 1. julija zjutraj ob šestih. Pogreb pokojnega kanonika jc bi! V torek oh štirih na šmibelsko poko|)ališčc. Obilni asistenci na Čelu je šel mil. gospod infulirani prost dr. Elbert, kot zastopnik novomeškega kapitelja, s prcč. g. kanonikom ?;iogar in g. vikarijem Žerjav. Kot zastopnik goriškega mctropolitanskega kapitelja se je vdelcžil tu bivajoči begunec Mnsgr. kanonik Zamparo in še drugi gg. duhovniki-begunci, Polnoštevilno sta bila zastopana oba samostana ČČ. 00. frančiškanov in Usmilj. bratov ter deputacija Usmilj. sester. Posebno pa moramo omeniti še dveh gospodov, ki sta od daleč prihitela, ranjkeum skazat zadnjo čast. G. Krajec, župnik v Kranjski gori, je kot iidadostni pi'ijatclj pokojnega, ki ga je kot šmihelskega kapelana obiskoval, pi'ihitel k njegovi zadnji uri ter mu molil molitve za umirajoče in mu ob grobu potočil pi'ijatcljske solze. G. župnik ^^'ester iz Prcgarc v Istri pa je bolnega kanonika iz Toplic prepeljal v bolnico ter i)otrebno odredil. IVihitel jc še posebej ga pokropit in spremit ob jiogi^cbu. Nedavno poprej je ranjki kanonik v njegovi župi vodil lepo cerkveno slavnost. In tako zdaj počiva vrli duhovnik blizo tam, kjer je začel duhovno ])astirovanjc v Šolskem zavodu d.N. D. v Šiniheln. Naj mirno sniva v slovenski zemlji, katero je ranjki čislal v Življenju t.er jo pogo.sto obiskoval. Iz št, Jerneja. Doživeli smo zelo žalostne čase. Bo morda res tako, kakor mi je ljuba mamica jiripovcdovala v moji mladosti, da ae je leta IH17 vsem slabo godilo. Komaj so odjedli, pa so že lačni bili. Celo njivo je eden za en hleb kruha prodal. Drugo leto je pa bilo zelo dobro. — Tudi let,os je spondadi vse tako dobro kazalo, posebno sadje je jako lepo cvclo. Vse je l)iio kakor krasni šopek za videti. Toda žalibog, radi suše jc odjiadlo sadje in ne bo veliko doneslo sadu. Tudi žito bo Ic Itt-av di'obiio ziiije in ne bo se veliko pridelalo. Slišal sem že, da jcčmcn mlatijo; tako zgodaj'še nismo nikoli. Vidi se, da je pomanjkanje žita. Sedaj pa še ta neznosna suša in vročina, ki bo vse itoparihi. Na bivšetii semišču, ki jc paštiik, jc vse rujavo in uboga živina nima niČ paše. Slabo se godi tudi živ ini in bi še kmalu bila brez pastiija. Popustil jc pastir to službo; pa prebrisani Šentjcrnejčanje so dobili pastirja in sicer vojaka-ujetnika Rusa, ki je neki enoletni prostovoljec osmo-šolec, ki dobro tudi nemško govori. Sedaj nam pa pase kravice. Dj'ugî njegovi so-vjetniki Rusi so pa kot hlapci po ťari v službi, dokler pride tisti srečni čas, da bodo jih z našimi vjetniki zamenjali. Ko bi se le to prav kmalu moglo zgoditi! Ob tej .neznosni suši in vročini, hodijo ljudje posebno ob nedeljah tia božjo pot v „Novi Lurd" Marijo pomoči prosit v teh bridkih, tugc polnih časih. Naši so tudi imeli iirctcčeno nedeljo za dež procesijo k podružili ccrkvi Matere Božje v Šmarje. Ne vem, so li res tako pobožno molili, ker se je takoj v torek, pa šc bolj v sredo, začelo za dež pripravljati, ampak padati ni hotel. V sredo, 27. junija se je pa začelo oblačiti, pa za naš kraj ne na pravem mestu. Proti pol 10. uri zvečer sc jc začelo bliskati, grmeti in malo deževati. Nato je pa strašansko zagrmclo in, o Bog, strela je vdarila v bližnji vasi ŠmalČja vas pri posestnici Jožefi 4'avčar v gospodarsko poslopje ter je začelo tako hitro znotraj goreti, da so se krava, telička in trije packi zadušili, ker niso od straha ljudje mogli lilcva odpreti. Pogorelo je okoli tri voze sena, vse poslopje, kozoloc in vse, kar jc bilo na podu, v klctili in pod kozolrein. Ima veliko škodo, pa je le za malo svoto zavarovana. Požarna bramba je pridno gasila, da se ni hiša in sosednje poslopje šc vžgalo. — Naj bi se dali ljudje tudi na pridelke zavarovati, ker sedaj bo težavno delati, ko je vsaka reč in dclavci tako neznosno dragi. Iz Crnomya. Duhovo in Tetovo smo lepo praznovali ob običajni slavnostni procesiji, katere se veseli staro in ndado, da vsaj v javnosti daje duška svojemu veselju in počaščenjc presv, Srcu Jezusovemu v Najsv. zakramentu pri skrivni notranji žalosti, ki marsikoga tare. — Lep smrekov gozdič v komenskem okljuku daje svoje visoke vitke smreke kot jarbola za naŠo mornarico, ki iiiia postati strah in groza našim sovražnikom na jadi'anskem morju. Neiiiški vitežki red, ki je lastnik komeiiskega okljuka, prodaje tu rastoče smreke C. kr.. vladi na Dunaju za našo mornarico in raz-naša Čast belokranjske smreke preko ozkih mej naše male domovine. Vojni pregled. Italijiinslio bojišče. — Kiikor ac 1.1, m. iiradn« poroCa, so pri so&ki armadi prodrle naše uaskíikovíilnc patrulje ogTskili jiolkov Řt. 7t in TJ P" Vrtojbi do drui^c sovrtižnc trte, odbile so LaDi dva protinapada in so ujťle 1 íastnika iti ITid mož. Italijanski letalťi so vrj;li v bližini Trsta veČ bomb. Pri osvojitvi onih delov pûtStojaiik, južno t oliuo Siiijana, kateri s« se ostali v rokah llali, anov, so naSe lirabrc ectc poleg v zadnjem t stu umenjcnih 44 Ëastnikov in IMOO njetili Italijanov, zaplenile Htrojniii [lUĚk, ií nictalca min, 2000 pngk in doscdaj 12 iopuv. 2. t. m. pa se poroča, da KG i/.vcn iiekej^^a drziie^fa ])0(jetja avstr. ĚrnovojiiiňlíPřia liataljoiia lV/2 xa lodiio Rive, povodom kaíercí;'a je iwfi h sovražnili jarkov privedel 11) italijiuiskili alpinov, nič posebnega ni poručalo. U tem podjetju se i/> vojn. tisk. Ktana Se poroča: i'o vectcdenski do mjdega premišljeni pripravi ÍKvcdlíi seje 1. julija ob polu .fi. uri zjutraj pod vodstvom stotnika Htunmt, loveljnika' pododscka Roelietta, omenjeno podjetje ])roti italijanski predjiostojanki na južnem pobočju lioebetta. I'o kratki pri- jjravi R topovi in strojnicami, imvalilw je pud vodstvom jH) ročni k il Anj^crerj:! in Acliiitna, nioStv« GriiovojniSkcj^ii liutiiljoiia 'f- ''ii'/-- stro.lilniiiii (jíitvoui [»joiiirska koini)i\nijii l/ii tri i tal tj an.sk (f ojioriie točke. I/, dveh opornili točk liosreCilo se je Italijanom, da so utekli, posadka li't'tje pu je hila [»rema^'ana, deloma potolĚena, ' Narednik in 15 alpinov je liilo ujetili, fíradivo zaplciijeno. Po ra/strelbt vseli italijaiiskDi nii|»riiv, so se naši zopet, vrnili, Lastniii Í7,;íul)jtí bilo en mrtev in Sest lanjenili. Itiixko (MpjiSře. — Utiska ofeir/.iVa, o kateri smo zadnjič Se dvomili se li prične ali ne, se je le vendar pričela. Iz vojne^'a tisk. stana ae 2. t. m. poroCa: Na ruski tjojiii črti se l>oj, kateri se jc [iretl tremi dnevi vnel, nadaljnje. Kaže se, da je y revolucij on a roi Rusiji, katera si je prostost in samodoločbo narodov na svoje j)rapoi'e zajjisala, naiin vojskovanja ostal enak onemu pod (-arsko Kusijo. Kakor v iMtkali v KarpiUili, kakov ob itinsilovi ofenzivi leta ]yi(i žrtvuje rusko vojn« vodstvo, katero ima sedaj i/vesti povelja demokratične vlade, tudi v tem boju brezobzirno bekatoiube, da prodre bojno Črto zaveznikov, V širini ,">0 kilometrov napadlo je nič manj kot 20 divizij, katere pa so bile kljub njili premoči skoraj povsod z velikimi izjrubami odbite, Težišče boja sta l)ila kakor proj zopet Koniiichy in lírzezany. Tu je ozemlje valovito j,'ričevje, deloma močno gozdnato z globokimi doiinand, ki po ciii strani sovražniku (mio{|:očtijejo premikanje čet, po driij^i pa obrambi dajejo ugodna opiraliSča, lïrzezany leži v kotlu obdaneni z gozdnatimi višinami, mej katerimi teče v mnogih ovinkih Zlota Upa, Na teh višinah vrSil se je ves dan Ijnt boj. Vedno nove valove čet poSiljali so Kusi v iioj. Na nekaterili krajih se jim je posrečilo, prekoračiti naše prednje črte, )>a nasi jiroti-sunki, pvi katerih so se z enako hrabrostjo vrgle avstro - ogrske, nemške in turške Čete na rusko jiremoČ, osvojile so po veČini zopet naše postojanke ter privedle ujetnike in za-])lenile strojne puSke, Rusom se tedaj tudi tretji dati njih ofenzive ni jiosrečilo, bojno črto zaveznikov predreti, l*o trdovratni žilavosti ruskih ofenziv, se sme sklepat^ da bodo tem ])rvim ponesrečenim napadom sledili Se drugi. Toda avstro-ogrske, kakor tiidi s temi v lesni skupiiosti !)oreČe se zvezne čete pričakujejo z zaupanjem in najboljšim razpolo ženjeni te napade. Ziiliodiio hojišift. — Na tem bojiSčii je bilo bojevanje z ognjem zaradi dežja in m. iz uemškei;a jflaviJcgiL .stana poroča, pičlo. Nekateri ])oizveilovaini boji končali so se za naše poizvedovalce uspeSno. Pri bojui skupini nemškega cesar-jeviča poizkušali so Francozi zainanj, po nasili četah na Ohemien des Uiinies in iia zapadnem bregu jMoze zavzete pridobitve ozemlja zopet osvojiti. Vzhodno C'erny napadel je sovražnik po kratkem povečanju ognja trikrat na visoki planoti južno poslopja Ija liovelle osvojene jarke, toda napade smo krvavo odbili. Zmedo pri sovražniku in zmanjšano pozornost izkoriščajoč, izvedli so napad lipiSki bataljoni dalje vzîiodno ťraneoske Crie do ecsto Ailles liaissy. Ta napeli povišal je število po mnogokrat se odlikovani westlalski divizij v treh bojuili dneli ujetili na 10 častnikov in 650 mož. Na zajiadiiem bregu Može poizkušali so Francozi z večkrat ponovljenimi napadi nas vreči iz na višini ;Î04 in vzhodno osvojenih jarkov. Prepodili smo jih z zapiralnim ognjem in Ijutem boju 2 ročnimi granatami. llalkaiisk« bojišče. — .Mej tem ko se vrše na macedonski bojui Črti običajni spo-l>adi mej zavezniškimi in ententinimi četami, po odpovedi gi'škega kralja, kateri sedaj biva v Švici, zaiiitstile, kakor se 18. junija iz Aten poroča, ententinc čete Atene, katere je 'ladomestii polk Veuizelosove narodne armade, '^ue 2Í), junija se iz Pariza poroča, da je íiteiiříka vlada potom švicarskih poslanikov "hvestila kraljeva poslaniStva v Jierlinn, na ï^nnaju, v Sofiji in Carigradu o prelomu di-plotnatičnih zvez med Orčijo in Nemčijo, Avstro-( »grško, líolgaryo in Turčijo, — Grška je tedaj naS najnovejši sovražnik lU siecr na pritisk entente, kar je jako siabo spričevalo za njo, in pa vsled intrig zloglasnega Venizela, ki je od vsega početka vJjiie delal na to, da (irska udeleži voine na strani fiitcntf. Kai ljubijo. V Novctii iiiestii se je vršila se , . jue na strani entente. Kaj mu ,)e ista za tn uslug« obljubila, o tem zgodovina ttiolči, DomaČe in tuje novice. Velika mirovna pobožnost, — Vsled "Ua/,a ccsafja Karota so sc višile v nedeljo julija po celi Avstriji v veijili tnesLili, lijersti nahaja vojaStvo, tnirovii(y)obužiiosti, da ))i nam Bog kuialti iiiikloiitl častni mir, so želje krščanskega nasoga cesarja. In želje vladatja upoštevajo n veseljem vsi njegovi udaní narodi, ker ga od srca mirovna i)obožiios|. prav slovesno přetečeno nedeljo v kapiteljski cerkvi. Ob pol 10, uri je imel dnliovit slavnostni govor preč, g. vikar i^crjav, (-íovoitiik je utemeljeval v globoko premišljenih besedah velepomen mirovne i)obožnosti z ozii'oni na svetovni mir, kateremu iia bodi predpogoj dušni mil', mir vesti in srca vseh narodov. Ob lU, uri je celehriral z veliko asistenco mil, g, prost dr. Seb, Elbert pri inično okrašenem oltarju pontifikalno sv, mašo ob navzočnosti vojaških in civilnih dostojanstvenikov, raznovr.stnih zastopnikov, vojakov, meščanstva ter občinstva iz vseh stanov. Prostorna cerkev je bila napolnjena vernikov, katere je združila v hiši Gospodovi udana in zvesta ljubezen do cesarja in cesarice ter pobožna molitev k Bogu za tako željno pričakovani Častni in trajni mir. Po sv. maši so se opravile molitve za mir, nakar se je podelil blagoslov z Naj-svetej.šim. Slovesnost je zaključilo odpetje cesai'ske iiimne, ki je mogočno donelo v hramu božjem. Kakor vedno ob vseh, posebno še patrijotičnih prireditvah, je tudi iiiii-ovno pobožnost poveličeval izborni cerkveni kapítoljíiki zbor. — Pohvalno novomeškim trgovcem naj bo se omenjeno, da so imeli vsi zapiie prodajaltie med službo božjo, ^ Odlikovani Novomeščani. Rezervni častnik g. Vladimir Vojska je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostnc svetinje /a hrabro obnašanje pred sovražnikom, — Nad-poročnik g. Adalbei't Le v i fn i k je prejel pohvalo z odlokom za izvrstno opravljanje službe med vojsko, — Nad-poročnik gospod Henrik A bra tu je bil odlikovan z zlatim zaslužnijii križcem s kiono na traku lirabrostne svetinje za izvrstno oiii'avljanje službe pred sovraž-nikotit. — Poročnik gosp, Karol lirzin je bil deležen tiajvišjega pohvalnega priznanja z meči za hrabro obnašanje pred sovražnikom. — Stotnik gospod Kai'ol Hočever je dobil vojaški zaslužni križec na traku lirabrostne svetinje. — Tit. četo-vodja gosp, Ivan Groznik je prejel za hrabro obnašanje pred ,sovražnikom srebrno lirabrostno svetinjo H. razreda, — Slava junakom ! Drugič odlikovan je bil narednik g. Alojzij iloraiic iz Novega mesta. Prvič je prejel zaslužni križec s krono, sedaj pa bronasto svetinjo. G. Morauc se nahaja že od vsega začetka na vojnem polju ter je vedno zdrav in Čvrst, iselimo mu i nadalje obiltio vojne sreče. Sodnikom so imenovani avskultanti: Kajetati vitez pl. Premerstein v Ljubljani, dr. Ernest Kobe v Řkofji Loki, dr. Fr, LipŠa, Julij Kuder, dr. Adalbert Hočevar, dr. liudolf .Janeschitz, dr. Karel Kotschar, Leopold Vieai', ljudvik Zagoričnik, dr. Jožef Raunig. Sklep šolskega leta na deški ljudski šoli v Novem mestu. Letos je ta šola do-kotičala že drugo šolsko leto v vojnem Času, ko sc morajo učenci potikati jjo najrazličnejših krajih. Gimnazija se pa šopiri v njenih prostorih, ker mal deček gre bajé lažje na Grm, ko odraščen dijak, ý^a dva višja I'azreda je bila sklepna maša pij líožjein grobu. Pohvalno je tu omenili petje. Peli so šolarji prav lepo in dovi'šeno. Šolsko petje liČi mladi p. Solan prav izborno, kajti vidijo in slišijo se lepi vspehi. Pravo pot si je izbral g. pattr, kajti otroci bi veliko rajše hodili v cerkev, ako se kaj razumejo na cerkveno glasbo. Dva si>odtija razreda pa sta prisostvovala sklepni titaši gimnazije v frančiškanski cerkvi. Predlogi državnega zbara za Dolenjsko. Sti'ašen poti'es je poškodoval mnogo vasi v krškem okraju. Slovenski poslanci so vložili predlog, naj država pomaga s jiodporaini s tem, da ne bode zali te vala od ponesrečencev ne žita, ne živine, da jim bode mogoče za [jopravo poškodo- vanih stavb kaj storiti, — Toča je veliko nesi'ečo povzročila v šestih občinali novomeškega in krškega okraja. Poslanci so stavili predlog, naj se odpiše davek, naj se potuaga s setiienjetii, naj se dovoli pod-jiora. — Veliko vinogradnikov je bilo obsojenih radi draženja vitia. Tako naprimer Planinšek v Šmarjeti, Mrvar v St. liiiinlu, Mirtek v Grčevji, Šinkovec v Haritiji vasi, itd. Poslanci so tnterpelirali vodjo justiČnega tiiinistrstva radi čudnega postopanja c, kr, sodišč, ki so nekatere ostro kaznovala celo z zaporom, drugo vinogradnike pa, ki so veliko dražje prodajali, nekazn'ovane pustila. Zahtevali so tudi, da se dotičnike predloži Njegovemu VeliČatistvu v pomiloščenje, — Dne 27, junija so poslanci predlagali, naj bi se z ozirom na to, da je Kranjska dala toliko zvonov za vojne potrebščine, pustili vsaj ,župnim cerkvatn in cerkvatii, pri katerih so jiokopališča, taki zvonovi, ki so še ostali. Mestna hranilnica v Novem mestu, v mesecu juniju 1917 je 173 strank vložilo 132.063 kron 02 h; 432 strank vzdignilo 102,753 K 73 b; torej manj vložilo 30,G90 K 11 b; dvema strankama se jo izplačalo hipotočnih posojil ir).4()0K; staiije vlog 5,147,122 K 93 h; denarni promet l,547,3r)r) K 34 h; vseh strank bilo je 886. Sprejemni izpit 30. junija 1917. Za šolsko leto 1917/18 je bilo v prvi razred novomeške gitnnaztje sprejetih 43 novih učencev. Za veČ učencev ni prostora. Procesija za dež, oziroma za mir, je šla v torek 3, jnlija iz novomeške kapiteljske ceikve k cerkvici sv. Ane, kjer sc je služila sv. maša in so se odpravile, molitve za vse potrebe. Procesijo je vodil ob precejšnji udeležbi preč. g. vikar Žerjav. Pretužna obletnica. Tri leta je bilo dne 28, junija 1917, kar je v neiztnerni bolesti zaihtela cela Avstrija, Prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova mila soproga Zotija sta padla vsled izvršenega satanskega zločina kot prvi žrtvi svetovne vojne, — V Sarajevu so odkrili spotiiinsko ploščo na obletni dan sarajevske žaloigre kot spravni spomenik prav v tlaku Jia onem luestu, kjer se je izvršil atentat, V ritiisko-katoliški stolni cerkvi je bila slovesna Črna sveta maša. Po maši je odkril deželni načelnik general Sarkotić spominsko ploščo. Ves hrvaško-slovenski narod jc bil v duhu zbran ob tej slovesnosti, zbran v molitvah zanj, ki se je žrtvoval za Avstrijo, Večna slava rajnima Francu Ferdinandu in njegovi soprogi Zoliji! Aprovizacija kuriva za Novo mesto. Na praznik sv, Petra in Pavla je povabil g, župan Rostiiann nekatere iiovouieškc hišne posestnike na magistiat na razgovor gledé perečega vpi'aSaiija oskrbe kuriva za zituo. G, župan je v temeljitih razlogih osvetlil nujno potrebo aprovizacije kuriva za novomeško prebivalstvo. Dokazal je, da na dobavo premoga od c, kr, vlade niti tiiisliti ni, ker ima ona skrbeti za kurivo v prvi vrsti za vojaštvo in vojne namene, za bohiišnice in železtiice. Ljubljana bi prišla v npoštev v drugi vrsti. Kakor vemo, je imela deželna vlada za aprovizacijo z drvmi cnketo. Kaj se je tu ukrenilo, se še zunaj ne ve. Še-le na tretjem mesti; bi prišle na vi^sto občine na deželi. Kaj to pomeni za Novo luesto, mora biti pač slehernemu dovolj jasno. Tedaj smo edino-le odvisni od s a meti o tii oči. Nadalje povdarja g. župan, da odklanja vsako osebno odgovornost gledé oskrbe kin'iva za novomeško preblvalst\'o. Kot posameznik ne more drtizega izpeljati, kakor svetovati it) polagati vsem posestnikom na srce inicijativo, katei'o bi oni le z združeni m i m o Č m i zamogli udej-stviti. Vseh poklicanih činiteljev in zasebnikov je sveta dolžnost, da vsak po svojih močeh pripomore k ugodni rešitvi tega prevažnega vprašanja. Končno priporoča g, žttpan, naj se sestavi iz navzočih odsek, ki bi začel takoj delati, ker je čas že ski-ajni in naloga nikakor ni lahka. — Tozadevni i/.voJjen odsek (gg. U, Smola predsed.j, A, Pauser, K, liarboi ič, .1, Pavčič, Iv. Košak in Fr, Krašovec) je takoj sprejel delovanje in bode storil vse potrebne korake, da preskrbi Novomeščanom premog ali pa drva. O nadaljnem i/.idii bodemo po potrebi poročali, Velika nesreča z avtomobilom se je prigodila v nedeljo 1. julija v Ljubljani. V soboto je pripeljal šofer desetnik Uoscltek, doma z Dtniaja, osebni vojaški avtomobil v Ljubljano v popravo. Oglasil se je pri rodbini Kornovi na Poljanski cesti, s katero se je seznanil po Kornovém sinu, ki tudi služi pri neki avtomobilski koloni, in tam prenočil, V nedeljo popoldne je hotel nakupiti v okolici nekaj zelenjave iti je povabil gospo in hčerko Kornovo, da se peljeta ž njim, ker ni sani znan. Po kosilu ob tri četrt na 2. uro popoldne so se odpeljali od doma proti dolenjski cesti. V avtomobilu so bile štiri osebe: Šofer Roschek, njegov spretnljevalec desetnik Buda in gospa Kornová s Itî letno hčerko. Na ovinku Streliške ulice iji nadvojvode Friilerika ceste se jc hotel šofer umakniti neki ženski, a ni mogel kreniti tronotno ne na levo, ne na desno. Z vso silo se je zaletel z avtomobilom v železno ograjo, ki je ,ob cesti Grnbeijevega prekopa, pri kateri so je vsled močnega sunka tzdrl v cement zajit železni drog, ograja se je podrla, avtomobil pa je zdrsnil v prekop in se med potjo obrnil. Prizor je bil strašen. Gospa Marija Kornová je ])adla že pri padcu po strtnini iz voza in obležala nezavestna na striniin'. Desetnik Buda se je tik pred vodo rešil in ostal na suhetii, šofer in Kornová hčerka Kmilja sta zdrčala z avtomobilom v vodo, voz se je razbil, šofer Roschek je izginil v vodi, ličerko pa so le s težavo potegnili z vrvjo na breg, Avtotnobil je padel s tako silo v prekop, da.je Ivornova hčerka žc med padcem po strtnini zletela iz viška iz voza naravnost v vodo. Gospo in hčerko so v nezavestiietii stanju prepeljali z rešilnim avtomobilom takoj v deželno bolnico, kjer se jitna je dala prva jioinoč. Gospa je poškodovana na glavi, rokah in ima zlotnljeno ključnico, hčejka pa se je močno pretresla, Šoferja Roscheka še niso našli. — Na lice mesta so došli vojaški funkcijonarji z avtotnobili in rešilno pripravo in rešilno društvo z veliko lestvijo, ■Avtomobil jo popolnoma razbit in so ga z veliko težavo z vrviiiî in s pomočjo drugega avtoitiobila izvlekli iz vode po strmem bregu na cesto. V mesecu juniju 1917 umrli vojaki: Konstantiti Palm; AVasil Sejtinko; Anton Vičič; Josef Siiligoj; Josef Sulc; Isak Sčerbak; Anton Tomas. Poučilo zaradi letošnje zasede in oddaje sena in slame. 1. Zaseda sena in shuiic. Z ministrsko naredbo urada za ljudsko prebrano z dne 20. maja 1Í)Í7 d. z. 5t, 24j je zaseženo vse seno iu slama letine 1917. Kot seno se razumejo vse tiste vrste sena, ki so v Avstriji obieajne iii kot slama ona od žita, stroiinic, prosa, ajde in soržiee. Zaraditej^a »e ne sme prodajati ne sena, ne slame brez oblastvenej^a dovoljenja. Iz občine ven se sena in slamo sploh ne sme oddajati brez dovoljenja Dežel ncj^a mesta za krmila, oddelka za seno in slamo, in tuiU v tem slučaju največ do inctr. centov. Za potrebe strank v občini sami sc sme oddati največ r> metr. trenLov ill le z vcdm>stjo županstva. Omejena je pa tudi domača poraba za ki'uio in steljo, ter se ima ravnati po določilib e. kr. deželne vlade. Zaseženo seno in slama se sme oddajati !e Deželnenni mestu za krmila, oddelku /.a seno in slamo, in sieer po določeni prevzemni eeni, Naloi^a Deželnega mesta za krmila, oddelka za st^iio in .'^laino. Tri Deželnem mestu za krmila se je ustanovil poselien oddelek za seno in slamo, ki mu je poverjena naloga, preskrbovati seno in slauio za vojaštvo in eiviliio porabo. Ta urad mora predpisano množino sena in slame dobiti in mora z njo redno zalagati vojaštvo in prcskrlnivati tudi državne koiijerejske zavode, poštne vozuike, iiulustnjske obrate itiU, v kolikor se taka ])0(1-jetja morejo sama [trcskrbovati / lastnim pridelkom, Deželno mesto za krmila, oddelek za Koiio ill slamo, moril )i'evKfti vse za oddajo i'jizjioiožiio in za deže iic dajatve predpisano seno in slamo, kije poralina za to. Prisvojeni poslovanju se poshiiiiije občinskih zaupnike v in kumisijonarjev, »olžnosli iit juTivice žiiiMiiislva. Žiipan mora akriicti, da se iz oljCine ven nc odda iiii sena in sîame brez posebnega dovoljenja, ki fja mora izdati v tem slaeajn Deželno niesto za krmila, oddelek ku hmio in slamo. Žu])anf mora nadalje skrbeli^ da se Ka deželne dajatve predpisana množina sena in slame skupaj spravi in odda, (tn mora, Čc treba, tudi za to skrbeti, da se (lobé potrebne moSi in vozovi za nakladanji tu vožnjo^ sena in slame na določena prevzemna mesta, ííupan ima iir»vi(!0, obeanc prisiliti, da poinui^ajo pri tem delu proti denarni odÈkodnini, ki je v to namenjena. Vse iz ohčine oddano seno in slamo je popisati in izkazati, i. DoUiiosii i»ost'sliiika. Posestnik ne .sme oddajati zaseženega sena in slame, razun Će ima za to posebno dovoljenje iti sicer za oddajo v občini od strani županstva, za oddajo izven obĚine od strani DeŽelnej^a mesta za krmila, oddelka za seno in slamo. Za de-želtie dajatve »rcdpisano množino sena in slatne pa mora otdati in jo mora imeti do teya časa dobro spravljeno in zavarovano pred vsako poškodbo. Seno in slamo se smo oddajati le siilto, zdravo, nc blatno, zadoldo ali drugaCe pokvarjeno, 8eno in slama se mora zaraditeíía le v suhem vrementi nakladati, voziti in oddajati na prevzemno mesto. '). Naloj;;!! občinskega zaupnika. Zaupnik občine urejuje na podlaf^i razdelitvenefia načrta oddajo sena in slame v obeitii in skrlji, da se pred])isana množina sena in slame jiri-pelje v teku doloCenc^j^a Easa na prevzemna mesia. On mora oddajo lo vaseh odrediti in skrbeti, da se tozadevni nkazi županstva redno in točuo izvršnjejo. Oddaje ozir. prevzema sena in slame iz njegove občine se mora za-u]iuik reilno udeleževati in mora sodelovati pri presojanju manj vrednega setia iti slame. V ostalem mora zaupnik podpirati v vsakem ozirn župana, ki sieer laklio tudi sam jirevzame posle zaupnika Deželnega mesta za krndla, oddelka za seuo in slamo. (i. Oddaja wciia in Klame. Seuo in slamo je oddajati na prevzemnem mestu in v teku dolouenega čása. Ker mora biti seno in slama suha, se sme'nakladati, voziti, oddajati le v suhem vremenu. Vlažnega, zmo-čcnega in tnokrega sena in take siatne se ne bo na noben način prevzelo. Zaraditega je porabiti v časn, preilpisanem za oddajo, le figodne dneve za ttakladanje in vožnjo, da se ne bodo dogajale lake neprilike in Skoda za blago, za 1, udi in živali, kakor so se dogajale v minulih ' etili. Po kateri vrsti in v katerem Času imajo oddati posamezne oitčine svoje seno in slamo na prevzemnih mestili, to določuje komisijonar dogovorno z Županstvom, Seno mora biti zdravo in jmrabno za krmo. Kavno to velja tudi pri slami. Î. Provzeintie eene. Seno in slama se morata pri prevzemu stehtati in presoditi gledé kakovosti in vrednosti, Za dobro seno in slamo je plačati sledeče cene in sieer: za lOOkg sena (detelje itd,) 17 kron; za 100 kg gko]ine slame 10 kron; za 100 kg navadne žitne slame K kron; za 100 kg tiiriičičneslame 6 kron. Če je seno ali slama h enega ali drugega vzroia manj vredno, gaje primerno nižje veeniti in nižje plačati, kar določuje komisija. Kdor pri lelje seno in slamo jiravilno v bale stisnjeno, ( obi za vsakih 100 kg teže po 1"K i)Oh, in Če so bale pravilno vezane z žico, Še 40 h povrii za vsakih 100 kg. Za tako stisnjeno in povezano rezanico je plačati vrb tega Se nadaljne 2 kroni za vsakih 100 kg. Kazen tega dobi posestnik ozir. dobavitelj Be odškodnino za dovoz, ki znaša pri daljavi do ň km eno krono, pri do 10 km 1 K 70 h in pri daljavi nad 10 km po 2 K za 100 kg. S. Niiloiïii koniisijoiiaija. Komisijonar mora pripeljano seno in slamo prevzeti in takuj plačati po predpisanih oziv. nastavljenih pre-vzemnili (icnah. i'revzem in itlačilo se mora z obeh strani potrditi na prevzemnih Hstili. Komisijonar mora skrbeti za stiskanje pre-vzetegii sena in slatne, kakor tudi za potretuu» žieo, za plahte in vrvi, ki so potrcl)ue za od-pošiljanje blaga. Seno in slamo mora skrbno pod streho hraniti, da nc trpi nobene Škode. Zaraditega je dolžan skrbeti za pripravna skladišča na prevzemnem mestu, kakor tudi za to, da se prevzeto Idago netnudoma spravi pod streho, če ga ni mogoče takoj na vagone nakladati tli nai»rej poslati. Spravljene zaloge je zavarovati proti ogtiju in dotično polieo jio-slati Deželnemu mestu ziv krmila, oddelek za seno in slamo. Podrobna navodila se nahajajo v ])Oscbni pogod))i. j'risilita oddaja senu in slanic. Te se ])Oscstnik brani odrÍstojnenin sodišču. 10, Kazenska določilu. ^ 1'restopki spredaj navedene ministrske naredbe se kaznujejo od- strani okrajnega glavarstva z denarno kazttijo do 500(J kron, ali pji z zaporom do šest meseeev, Oe sc prestopek dogodi v obratti kake obrti, se lahko odvzame pravica za nadaljno izvrševanje dotične olirti. Straža ob Adriji. o Adj'ija, ti uaša last, l)oiios si naš, veselje, čast! Do zadnje kapljice krvi bianili 1)011)0 te vse dni ! . Slovesno to prisegamo, življenje zate (vegaino! Dokler zastava nam viinVt iti ladja naša tu vcslá, sovrag naj čuti našo pest, vsak Avstrijan je teoi zvest! Vihar drvi čez nioi'sko plan, vihar ra/djiiien in strasan, glej, val za valotu se podi, kot. da vzncvoljen nam veli: Dvoglavi orel ćvrst in Ijttt raztnalini svojo mi pernt, a spev zaóri naš glasan: Naj Bog nam živi Avstrijo in našo sinjo Adrijo! Tej Janko Lebanovi pesmi je zložit naš Nestor med slovenskimi skladatelji Anton Foerster ki'aseii napěv, ki se da izvajati za eti glas s spremljavo, tiadalje za mešan in moški zbor, kakor tudi/a šestcrogtasiii zbor. Zanimivo je, da živita ziîaj pesnik in skladatelj pri nas, gospod Leban v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji, a g. Foerster pri sinu, ces. kr. deželiiosodnem svetniku v Novem mestu. Upati je, da se dobi za „Stražo ob Adriji" kmalu založnik in bode tako to delo na-vduŠevalno vplivalo posebno na naše vojaštvo ter sploli budilo avstrijski patriotizem. Krajepisiio-zgodovinske črtice iz Belekrajine. Priobčil Jj. Kolbezeii. Na severu in zapailu je obrobljena Belaki'ajina od Gorjancev iti kočevskih hribov, na jugu in vzhodu pa od bistre Knlpe. Pielepo ovijajo Gorjanci in koSev-ski liribi v polukrogu Helokrajino, ki prehaja v obsiino ravnino ob Knlpi med Podzemljem in Adlešiči. Zanitnivo jc vsekakor to pogorje o(i Žumbcfka in svetega Miklavža na Gorjancili, pa do Sinjega vrha in Starega trga ob Kulpi. Liki valovitemu grebetni se vleče to pogorje, ki prcliaja na belokranjski strani po vinogradih v iiižavo, na nasprotno stran pa preliaja v kočevske iiribe in planoto. Lepo sc razteza v valovitih írtah od SemiČa do Sitijega viha In tvori najvišje točke na Fricdcnsbcrg» tiad cerkvijo sv, Fiančiška Ksaverja, na graškem vrliu s eei'kvico sv. Križa, na Debelem vrhu in Žežeijcu v poljanskih gorah. Odkar je stekla belokranjska Železnica in odprla širnemu svetu lepoto te deželice, bo za marsikoga, ki bo imel še priiiko semkaj pohiteti, piav primerno, se bolj natančno seznaniti s krajevnimi zanimivosttni in naravttimi lepotami lïclekrajine. Gorjanci prehajajo v pohiki'ogn po gozdnih vrhovih v kočevske hribe nad Scmičetn. Vi lt gorskega grebena je obraščen, seiutertja presnažen za koSenice, odkoder sc prehaja po vinogradih v nižavo, kjer se žitna polja menjavajo z vinskitni sadeži. Kaj mikaven prostor za razgled in božjo pot ti nudi cerkev Jlatere Božje na Smuku nad Semtčeni, kjer,stoji Še zdaj v bližhii zapuščeno grajsko poslopje. Bivajoč tu, se nehote spotnniš na leiie spise Krištofa ňmida, v kapelici v f^ozdit. Tn "scin ])o-liitijo večkrat Marijine drtižbe iz sosednjih žnpnij v Heliki'ajini na božjo pot ali na kratek izlet, v razvedrilo ob lepem razgledu v nižavo. Pred oči ti stopi Giadee in starodavna ki'upska graščina, ki leži nekako v srcu lïclekrajine, kjer so se odigravali važni politični in kulturni ilogodki te deželice; saj je liila slavnoznana ta graščina izza lurških časov, ker je bila dobro utrjena od peterih stolpov in jarkom, ki je dobival vodo i?, Ki'upiee. Pozneje je bila notri sodna in davčna oblast, ki je bila kasneje prestavljena v Urnomelj in Metliko. Stari ljudje se še dobro sjio-minjajo, kako so hodili v sod na Krnpo inodrajtovali davke. Veliki hrastovi gozdovi Iti okoli nadomeščajo pontatijlianje gozdov ])o kamenitem krašketii svetu nad Semičem, Štrekljevcein in Lužo. Kedor se je že vozil po belokranjski železnici, se je vzradostil takoj ob prihodu iz tutiela, in tiiikaven razgled se ti ponuja iz semiškega kolodvora, Nad tabo stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana v Gabru, o kateri pravi ljudska povest, da je stala na vrhu tega st.rinega hriba. Pobožna, stara ženica bi rada prišla do nje; ker je pa že bila preslaba iti pot (irestrma, je omagala na polovici pota'v strmini. Tedaj se je je cerkev usmilila in sama stoiiihi raz vrli hriba v strmo rebro, kjer še zdaj stoji. Ob železničnent tiru se i)o gornji strani v rebru raztezajo sadeži, nad njimi koŠeiiice in kostanjeve loze, ki se kaj go.sto raztezajo nad Uožanecm proti Velikim Rodinám in Planini. Po vsem tem rebru so raztreseni vinogradi z belitni hišicami, vrtnimi gredicatni, pred njimi pa brajde z ovijajočitni se trtami. Pod železničnim tirom pa zreš bogato žitno [lolje, vmes mnogo cerkev, raztresenih po setniški župniji dalje proti Vinemvrhu, Podzemlju in Metliki, ki pričajo o pridno.sti Leiokranjca in ga vabijo, naj vsaj zdaj, ko ima dovolj pogojev za življenje, svoje moči zastavi v obdelovanje rojstne grnde in ne zastavlja svojega življenja v nevarnost in izrablja svojih moči v daljni Atiieriki. Da so ti lepi, solnčni kraji zelo vlekli na-se tudi mogočne, mehkužne Uiiiiljane, o tem priča slavnoznani niitrov tempelj blizu cerkvice sv. Jurija nad lio-žaiiccm, ki leži nekoliko nad železničnim tiiom. V nasprotni strani cerkvice svetega Jurija sc nahaja v nekako jednaki razdalji prav podoben prostor liki initrovemu svetišču. Prostrana jama, na dveh straneh obdana od naravnih skal, na nekih se pa dobro pozna sled, da so tiiorale biti umetno zgrajene in sestavljene, ker ležijo kakor mogočni kvadri ena vrhu druge. Po legi kraja soditi, je moral tu bivati najbrž rimski tabor z vojaško posadko, ki je iiucla tu svojo postojanko ob znameniti rimski cesti, ki je tli poleg tekla Čez Rodine proti zapadu. Vsekako bi bila potrebna natančna zgodovinska preiskava tega kraja od strani strokovnjakov. Tudi bi bHo zelo zanimivo, ko bi si priznani starinoslovci natančneje ogledali eno uro od tn dalje ležeči jtrostor med Velikimi liodinatni, RožiČvrhom in Naklom, kraj, katerega še zdaj ljudstvo naziva s „kloštrom". V ravni soteski, kjer se stekajo podnožje gozdov kočevske Planine z rodonskimi vinogradi, vih nakelj-skcga in rožičvrškega polja, pritekajo izpod smrekovega gozda trije studenci, nekoliko korakov drug od drugega oddaljeni. Vsi trije -so obzidani, ker se jih ljudstvo še ' vedno poslužuje, dasiravno ne več v isti meri, kakor pi'ej, ko Še ni tekel vodovod v Črnomelj, V mali razdalji od teh treh studencev na i'avnici v soteski, kjer se stekata rodensko pobočje in podaljški gozdov od sv. Križa, ležijo vseiiaokrog obdelane skale, tli in tam skladane v zid, kar jasno priča o nekdanjeni (samostanskem) poslopju, kar potrjuje i naravna, zelo priiiravna lega kraja, kakor tudi nazivanje z imenom „klošter". Vsekako zanimivo za starino-slovca in domaČo zgodovino. Razvedrilo. Od zadaj, ^[esar Moravec se je dal ibtograJirati od zadtijc plati. Prijatelj ga vpraša zakaj V — „i, od spred se vidim v ogledalu!" Neenako ravnanje. A : „iCuko je s tožbo vinskega trgovcaV' — B: „Njega so zaprli, vino jia izpustili!" Pred sodiščem. Predsednik: „No, za-toženee, ali priznate, da ste krivV'' — Zatoženec: „Ne, gospod odvetnik je tudi mene prepričal, da sem nedolžen !" Za spomin. „Vedno me silijo, naj si dam odpraviti rdečo barvo z nosa. Tega pa že ne — mi je drag spomin! , , . Jaz sem bil deset let oštir — in to je edino, kar mi je ostalo!" Lahi odnehtijejo. Lani so še imeli navado reči „sacro egoismo" — letos pravijo le še „sakra". Novi čas. A: „Kedaj si bil zadnjič na dopii.stu?" — B: „Tri tedne potem, ko je vrag povišal Angleža za vice — vraga." Svèt. Gostilničarka: „Gospod pi'oiesor. sedite dan za dnevoni doma pri bukvah; vi se morate oženiti!" — Profesor; „Zakaj lia y-' — Gostilničarka: „Potlej hote radi vsaki dan nekoliko vnn šli !" V gostilni. Tujec: „Gost, ki ste ga rekli hlapcu vnn vreči, ni videti tako napčen človek ... Ko jc že na cesti ležal, je še klical: ,Natakarica plačati'!" Težko narediti. Zdravnik : „Rana zadaj na glavi bi ne bila nevarna. Če bi ne bil žcbelj rjavinast, ki vas je ranil. Vi bi bili ntorali i'ano takoj izsesati!" Loterijske številke. Trst, 27, junija 32 22 54 84 OC; Prodajalka specerijskc in maniifakturne stroke, vajena šivanja, /.možna nemščine Íii sloveiiSčine, išč« sliižhe, nitjrajše kje na deicii. Naslov pove upravniStvo tega lista. Dobro ohranjen pianillO ali tudi kratek klavir se želi kupiti. Ponudbe na nadučitelja MAROK, Dol. Nemška vas, poŠta Trebnje. Službo išče če mogoče v župnišče na deželo, dobra, pridna, razumna in zanesljiva kuharica. Več pove upravništvo Dol. Novic. Kostanjev les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, jgif kupi po najvišji ceni tvrdka: : J. POGAČNIK : Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. ŽENSKE LASE niušane in vv/Me, kupiijom po imjviSji ceni. lïduhijei« laattiih lua tudi kito, V ïiilopt iitiam lep«, iERoLovljniie laaiie kite vsl'h bnrť, oi 5 rio SOK. Mrežice, poilkigt', Kuisoi. Marvo sia laso iii brailo inamka: Kraljica vseh barvil, zanesljiva in Irujtia. kboriio Crsmovo milo ia brili, 2 K W)v. Hairpotrol, »igiirno aredslvo proti izpadanju las; /.draviiiško pfi/.tiario. Biireil /.a odstr.milev kiiijih oiiiis in IrJo kožo. Šampon W viti. zit umivanje las. NaroČila: Ivan Hvt'tec, vlasuljar, Rudolfovo, iiaMi>roti mestne Itišc. Pet telic s od dobrjli plemeiiskili krav, radi prinianjklaja krme, proda DshrhnistBO Huprčprli.