180
Slovensko slovstvo.
Drobtince za novo leto 1856.   Učiteljem   in ucen-coin, staršem in otrokom v poduk in kratek cas.
Na svetlo dal  Mihael   Stojan,   braslovški dehant.    V Celovcu natisnil in na prodaj ima Janez Leon. XI. leto.
Ze ima menda vsak letošnje ,,Drobtince" v rokah, komur je mar za duševni in svetni napredek slovenskega naroda in za slovstvo, ki oni napredek namerava, in vemo, da je vesel, da jih ima in da jih priporoča svojim ljudem. Radostne se tudi „Noviceu vstopijo v versto iskrenih priporoc-nikov, ker lahko je hvaliti,  kar je hvale vredno.    Slavno-znani pisatelj   slovenski,   prečastiti   dekan  braslovški gosp. Mihael Stojan,  ki so prevzeli vredništvo  letošnjega tečaja in tudi prihodnjih „Drobtincu, so z dušo in telesom se udali svojemu poslu, in lepo doveršili delo; ne moremo njih zaslug vredniše zaznamovati, kakor da rečemo, da so v vsem stopili v stopnjo slavnih svojih prednikov-vrednikov. Naravnava in obravnava sostavkov je vsa v duhu, po kterem se
od pervega začetka ,,Drobtince" odlikujejo, in v jeziku, kteremu se vidi, da si prizadeva čedalje bolj doseči čisto, pa gladko in lahko razumevno slovenščino. V^eseli pa tudi vidimo, da pet in trideset pisateljev je polajšalo gosp. vredniku težavno delo , in da tedaj naš lanski glas ni bil glas upijočega v pušavi. Lepo gradivo vsake verste za poduk in kratek čas so mu nanesli verli možaki, spoznavši, da domače naše slovstvo le tedaj veselo klije, ako pomagamo vsi in delamo vsi — v občni prid in občno slavo.
So tedaj po takem „Drobtinceu spet na terdnih nogah, ker se nadjamo , da marsikteri slavnoznani pisatelj , čigar ime še pogrešamo v letošnjem tečaji, bo podaril za prihodnje leto kako drobtinico ,,Drobtincam". Za „Drobtinceu pa kaj pripravnega pisati, ravno ni težavno, ker sester o različnih predalov imajo; ako ni košček za ta, je pa za uni razdelek. „Variatio delectat", ali po slovensko „če je bolj pisano, lepše j e", je določno izgovorjeno pravilo „Drobtinc". Tudi kdor rad poje, ga vabi „gerlicau v gostje, ktera ne gleda toliko na pesniško opravo kakor na zapopadek „Drobtincamu primeren. Akoravno se častiti gosp. vrednik priporoča v „predgovoru", naj bi se muza ne k ter e oddelke poslalo več spisov, gotovo s tem ne terdi, da jih ima za druge že odveč; priporočaje se za spise iz vseh predalov prosi le zanektere še posebno. To je že vredniška šega. Ker pa je nekteri pisatelj tako tanke preje, da je berž razžaljen, ako se mu vsaka njegova verstica ne natisne, naj bi gosp. vrednika poprej poprašai: ali ga je volja vzeti v „Drobtinice" to in to? Tako bo obema prav in brez vse zamere.
Kakor tedaj eni delajo za „Drobtince", naj drugi jih kupujejo in jih priporočajo znancem in prijatlom, da se tako vsak po svojem udeležuje domoljubja. Kar se bo čez tiskarske stroške letos skupilo iz „Drobtinc", pride matici družtva sv. Mahora na dobro. Želeti je, da bi bilo skupilo obilo , in to toliko obilniše , ker „Drobtince" so po naših mislih prav za prav bukve, ki se v vsem ujemajo z namenom tega družtva. Da bi le še prav nizka cena „Drobtincama odperala pot med ljudstvo po vsem Slovenskem ! Goldinar za 20 pol in dve podobi je res malo dnarja, — pa glede na kupovavce, kterim bi posebno radi tisuč in tisuč iztisov posilili v roke, je goldinar vendar veliko dnarja. Kaj, ko bi se mile naše „Drobtince" mogle izdajati v manjših zvezkih pa dvakrat na leto? Gosp. vredniku bi se moglo, kakor dozdaj, gradiva posljati za celo leto na enkrat; on bi vredil celo tvorino v predalčike na dvoje, knižice bi bile dvoje in dober kup vsake. Podob-šine naj se le v kamen ali les režejo — saj tudi letošnja podoba ni slaba — da bode le cena nizka.
Pa vernimo se še za trenutek k letošnjim „Drobtincam" nazaj. Natis je prav ličen in vse hvale vreden. Da ni brez tiskarnih pogreškov, se nihče ne bo čudil, kdor je imel kdaj z natiskovanjem kakih bukev opraviti. Manjših pogreškov ne omenimo, ker si jih bravec sam lahko popravi; le sledeče povemo v popravo, tako, kakor so nam „Drob-tince" s pripisanimi dostavki iz rok častitega gosp. vrednika došle.
V" predgovoru na strani IV. je po besedah „temu tečaju se bo poznalo, da se je vredništvo premenilo", izostalo sledeče: „kar namreč zadeva primerno razstavo in obravnavo toliko dobrega blaga". Le tako se uni stavek razumljivo ujema s sledečim: „upam pa s prihodnjim" itd.
Na strani 120, ker stoji: „Starim se podobi palica: „je izostalo: „Prelj uba moja, oče in mati! mi otroci vama hočemo krepka palica biti, vaju po dolžnosti podpirati in vama starost po  moči polajševati".
181