Za poddk in kratek čas. Kako Seidl po kolektnri hodi. Pod predsedstvom slovenskega Janžeka Kocmutovega, advokata v Mariboru, divjal je stotnik Seidl, da bi navzoče liberalce za se podkuvil, ua Tolilucm sbodu :J3. sept. skoro ediuo le proti du hoTŠciini. Očital je dubovnikoiu, da neusniiljeuo Ijudi derejo, dolžno zbirco pu sekucijonu iztirjava jo, prosto zbirco celo v zapisano spreniinjajo itd. D o k a z a 1 sevcda vsega tega ni, čcmu tudi ? liberalcu je zadosti, da le dulsovski stan z blatoni ometava. Proti ostudui surovosti Seidlnovi vzdi.nnil *e je bil blagi gospod Jau. B r g 1 c z , kaplan pri sv. Petru, ki je bianil čas<t svojim dubovskim toTariSem, za kar nm očifna hvala gie. — Mi hočenio tiikaj h i n a v š i n i posvetiti, ter pokazati, kako da Seid.1 po svetu kolekturo pobira iu za kaj. Kaplan sicer ni, ki v grdem vremeuu iu iiudi zimi ua- spoved bodi in tndi.drugači mnogokrat vcliko trpi, pa peuzionirau stotnik je, ki dobiva vsak mescc pisano kolekturo v dcnaijib, kakor.šue nieuda d e v e t d c 1 o v štajevskili kaplanov nima. On pošlje namreč alj nese pobotnico alj kvitcngo v davkarijo in tainkaj prejme deuar. Sicer mu te pisanc kolekture niličc ue zavida, pa vsak, kteii štibro plačnje, si le riiisli, zakaj ueki Seidi več pri vojakih no služi, saj je še jako tiden iu ima tako močen glas, da bi ga laiiko konijianija od Kamce tjekaj do ,,sicoikato ličaua" Wnrtzlna slitšala komandirati. Seidl je pobiial šc neko drugo pisano kolekturo. Kedar je v deželnem zbom v Gradcu sedel, jo dobival u a d a n za svoje sedonjo p e t , kadar je pa v državuuin zboru na Dimaju bil, je prejeinal deset goldinarjev, kteii so prišli iz žepa r e v n e g a k rn e t a. Ta dcuar bi si bil Seidl popolnoma zaslužil, ko bi bil v korist slovenskega veruega ljudstva delal in ujegovc prav i c c branil, alj kev sc niu je že n e z a u p n i c a na Dunaj poslala bila, v kteri se niu je v obraz povedalo, da ou samo n e k t o r e neiiiškutavske liberalce zastopa, mora vsaki, ki peaico z davki preobložeuc zemlje iuia in pabnjen ni, pvašati, kako zamore g. Seidl. tako predrzen biti, da takošno ucziislužeuo pisauo kolckturo pobira? Toda »Seidl ne ve samo pisane kolekture pobirati, on zna tudi kot načelnik niariborskega okrajnega za^tojia uam vsem, ki štibro plačujemo, jako debcle iu uiastoe kolektnre za okrajnc ceste predpisovati. Tc cestae kolektu. e nainrcč so pri nas od 6 na 36 proceutov navastle, kar je gosp. Perko v letoanji pMaiiboržanki" od 11. niaja št. 57. povedal, iu se nad lo strašno pi.sauo kolektm-o zavzel. Sicer bi mi revc/.i, ki tcžko dcnar sknpaj spravljanio, tudi zopcr oG proceutov občne okrajue k(<Ickturc alj uaklade (Bczirksuiulagcu) nič ne iuieli, ko bi uain le ne bilo trcba ua nekein kiaju blizo Maribora po neizmerueiii blata liod.ti in voziti, kdcr je žc letos po ziini gosp. Seidl obcčal dobrc tšute uavoziti dati, ktere še pa zdaj, ko «e zopet zima bliža, popoluoma pogrešamo. Seidl bodi tudi po prostovoljui in prisiljcni zbirci alj kolekturi iu siccr delonia sam, dolonia z nemškutarskimi liberalci. V Poličane, na primer, je neki sam šel, kderje pri ,,sicerkatoličanu" Hartnerju za glasove v dižavui zboi1 koledoval; na 24. dan sejit. pa so njogovi liberalni priviženci: Brandstefter, Gasteiger in ,,sicerkatoličan" Wretzl v Maribor uektere liberalce pnvabili in sicer v ta naiiien, da bi nkamškega stralia" vsi skupaj sloven^kiui kmctom, ki najvcč štibre plačujejo, za p;i.«lauca v državni zbor vrinili. Alj to bo težko šlo, kajti vsak pamctcn kmct lahko razumi, da je gosp. Seidl zavoljo svoje nevednosti za državni zbor ravno tako sposoben, l;akor zajec za boben. *) To je on sam ravno 24. scpt. s teui ja^no pokazal, da ni vedel ne besede črbnoti o državnili zadevab, niarveč je le po dubovnikib in papczu mahal, kar zamore vsak capin. Ker se pa volitve volilnih mož že pričenjajo, ter bode volilnim možem v roke dana oblast, da se Seidl n u z:i vselej duuajski državni zbor zaprc, naj nibče takošnih nepodučenili nidžcv nc voli, ki mislijo: Scidl je nezgruntano prcbisaua glava, ko vendar nič drnga kot strašiio kričati in hujskati ne zua. Seidl nič drugega ni kakor sebičnež, neučeiia glava z dolgim jezikom, in pa inetla libcralnega FortsclirittsTereina za omal;ljive Sloveuce. Torej je pa tndi Seidlua v državiii zbor voliti toliko, kakor slepca siliti, da naj mala; je toliko kakor jazbeca v koruzo spuščati, da njo zoblje; je toliko, kakor volka mcd ovce zapiiati, da ujiii trga iu žerc. *) Kako nevedcn da je ta večui kandiaat, kažc na«!ednje. Ker že ni v?(!e! di-ugih sr:un><t duliovskemu stanu v obraz meiati, jo zbrulmil šo to, tla ')<', on za to, da 8:^ — jiaj duhi>\'niki ž.mijo, kar j« zngovarjnl s tako pohušljiviini bese'i!aini, kakoršne se I« v grdili, zakoinih kičmali čujejo. Tu sc j<^ pokazaia strašanska Seidlnova nevftdnost v cerkvmiili rečeli in v avstrijanskih državnih para^rafih. Da drugo zamolčim. p;ivcin samo, kar §. 63. obcnega dižavnega zakona (A!!g. biirg. G^set/.b. 1. Thl. II. Hptstk.) govori. Ta §. nanireč vcli, da su duImvniki, menilii in nnr.e, ki so si! k tainskeniu stanu zavozali, ženiti in možiti na smejo. Sramola torcj za g. S.'idina, ki jc žo več let v državuem zboru na Dunajii za deset goldiuarjftv ua dan sndel, pa š» ioga državuega paragrafa ne ve; šc V''či sramota za tislc, ki za takošncga budobneža iu ncvedncža glasujVjo. Pisatolj.