Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz okolice Slovenograške na Staj. 31. marca. Lani smo v »Novicah" brali: „Mala pratika", »Velika pra-tikaa, »Slovenski koledar", »Slovenska koleda", »Slovenski Romar" — petero pratik ali koledarjev za malo deželico slovensko! Ali ni to preveč?" Potem se res hvale vredni »Slovenski Romar" priporočuje, naj ga posebno duhovni gospodje med ljudstvom širijo. — Dragi pisatelji, pač resnično, veliko preveč je pratik; za tega del prosimo vas, pustiti samovladnost za naprej »Mali in Veliki pratiki", ki je najbolj prilična in občno ljubljena, in pišite svoje koledarje za omiko in pobožnost ljudstva (po izgledu Albana fctolc-a in Ad. Kolbing-a) brez pratike; — za polovico bojo potem vaše knige boljši kup, in zlasti prosto ljudstvo jih bo ložej kupovalo! Poznam nekega duhovnega gospoda, ki so si naročili iz Celovca 12 istisov »Slov. Romarja", da bi ga razdelili med svoje farane po 36 kr., kakor je bil mehkovezan naznanjen; poštnino so sami ter-peli. Na bukvarjevem listu pa je stal zvezek po 44 kraje. Mislijo, da se je mož za 8 kr. prehitel, ali — stoj muha! bukvar odgovori, da dobiva brez nadavka »Romarja" iz Ljubljane, ga tedaj ne more spod 44 kr. oddavati. Prašam zdaj: kako boš imel še veselje, z zgubo blizo 12 kr. pri zvezku, slovenske bukve priporočevati? — Tedaj le ena prati k a naj nas Slovence prihodnje razveseljuje, pa po nasvetu gosp. Hicinger-ja nekoliko popravljena, da bode cena lepoznanskih knig se zmanjšala pri koledarjih. SIo- ------ 110 — venske bukve so sploh predrage, zakaj kar je čez 20 do 24 kr., se kmečki ljudje že vstrašijo. Tako so tudi sicer lepe molitvene bukve »Marije rožen cvet" le v gube zložene po 48 kr. presneto o s olj ene iz Celovške tiskar-nice! — Ker že ravno od, slovenščine govori % naj tudi jez željo izrečem, da bi častiti naši gospodje uradniki in, notarji iz kancelij kmetom v slovenskem jeziku ukaze pošiljati začeli, kakor je postavno in unidan v »Novicah" prav lepo in mirno razloženo bilo. Mnoge ukaze dajejo natisniti, na priliko, oklice dražb, napovedi štibre, ceno je-stvine itd., — zakaj se to v domačem jeziku ne stori, da bi lahko vsaki župan ali njegov sluga naravnost okli-cati mogel, in tudi kmetje sami dopise brati znali, dokler zdaj od Jurka do Marka pete brusijo raztolmačenja iskaje, pa vendar večidel pravega ne zvejo, ker med prostim ljudstvom, ako kdo tudi majčkino nemškuje, vendar nobeden ne za-stopi včasi prav zvito zloženih dopisov, zlasti, če so še ptuje besede vmešane, kakor »interveniren, Qualitat, (}uantitat, kumulativ" i. t. d., da gre res vse »kumulativ" bravcu po> glavi. Kako bi naši ljudje se veselili, ko bi gosposka začela slovensko jim dopisovati, pa — le razumljivo lepo p» domače, ne pa terdo. z nenavadnimi besedami i. t. d.! — Gracarca, sproži, sproži tudi ti to važno reč, kakor tudi ti Celovčanka! Vem po lastni skušnji, da je težko in velikega truda potrebno, se jezika naučiti in pisati, pa terdna volja vse premore. Kaj bi prosto ljudstvo okoli Dunaja ali Lin ca reklo, ko bi se mu pisma iz kancelije podajale v laškem ali slovanskem jeziku! Le to naj pomisli, kdor misli, da je naša želja prenapeta. Pa brez zamere. Sicer pa lepo pisanko za Veliko noč! Cvetko. Iz Pohorja. Knez V. W. je prepustil pred kratkem neki družbi lesarjev svoje gojzde, — blizo 7000 oralov — za 900 tavžent goldinarjev, da jih izsekajo. Ta gonoba je zbudila v naši deželi, zlasti pa v Pohorju silno nevoljo. Dasiravno postava prepoveduje, se gospodari vendar z našimi gojzdi tako, da se mora vsakemu serce tresti, kteri količkaj v prihodnost pogleda. Tudi štajerska kmetijska družba je v svojem poslednjem zboru željo izgovorila, da naj bi se kmali deržavne gojzdne gosposke ustanovile, brez kterih se gojzdna postava nikolj in nikjer ne bo prav spolnovala. Pri sv. Trojici v Holozah poleg Ptuja na Staj. 30. sušca. P. A. S. — Dokler smo v okolici naši, pri Novi cerkvi namreč, žandarjev imeli, se ni nikoli taka nesreča zgodila, kakor ponoči od 27. na 28. sušca t. 1. Umorjene ste bile prav grozovito dve osebi: oštarjaškinja samica G. P. in mlada deklica 14 let stara, bivša moja pridna šolarka A. P.; bile ste z drevnjačo po glavi udarjene tako, da ste bile mahoma mertve. Naše ljudstvo sedaj dobro spoznava korist straže žandarske; zato z žalostnim sercom rečem, da nam je velika škoda, da v naši okolici nimamo več žandarjev, in tim več, ker ravno skoz dolino naše fare sv. Trojice pelja pot iz daljnih horvaških krajev, celo iz turške Bosne, od kodar ženo mnogo prešičev v Marburg, Celovec, Nemški gradeč i. t. d., in se tudi druzega blaga veliko po tej cesti prepeljava; pa tudi marsikteremu tihotapcu, begunu in hudobnežu iz daljnih krajev, ta pot dobro služi, kteri ve, da ga tukaj in daleč noter do Krap i ne ni ne enega žandarja, na levo pa od sv. Trojice 2 uri dalje velike horvaške gošave in gojzdi dobro zavetje dajejo hudobnežem. Verlo dobro bi nam kak prijatel iz višjega uradništva pomogel, ako bi slavno ministerstvo za poprej šno žandarsko stražo v našo faro poprosil, ker drugač se bodo hudobije gotovo na tem nevarnem poti še večkrat godile, in tergovini na vsako stran se velik kvar godi, ako se blago po taki cesti sprevažati ima, na kteri se uboji opetuvajo. — Ako hočete preljube »Novice" od naših okolic še kaj več slišati, sem iz eerca rad pripravljen Vam večkrat dopisovati. *) *) Le večkrat kaj! Prosimo. Vr#4. — 111 — Iz Železnikov 30. sušca. — Hudo nas je pritiskala letos zima; nadlog vsake baze, kamor se človek ozre. Bile so pri tukajšnih fužinah kolesa blizo tri mesce zamerznjene; le kaj malega, In še to se je le s silo delati moglo. Enako je bilo pri mlinih. Komaj napol somljeto dobivajo ljudje turšico (glavni živež tukajšnih stanovnikov) iz mlinov. Ljudje so zmerzovali in stradali, da se Bogu smili. — Od enega praznika do druzega smo se nadjali odmeke, pa vse uganjke in kmečki pregovori so nas letos opeharili. Sv. Pavel, Svečnica, Pust, sv. Petra stol, sv. Matija, kvaterni teden, tudi merknenje lune — vsi ti so obetali to in uno, pa nihče ni ostal mož beseda. Včasih so pri nas rekli: „kadar v Kodermacu (nekem mlinu blizo nas) grapa zamerzne, potem se 3 dni ne siri več voda", ali: rče se iz Poljan v naše hribe zvon sliši, potem je kmali silna povodenj." Vse to je že letos bilo, pa le še je rajši mraz ko južno. — Ce bi bil našim kmetom kadaj trobil in pravil, da svet se suče okrog, majali bi bili z glavami, češ, to ni mogoče; zdaj pa to že verjamejo, da zemlja se je prisukala letos v nek posebno čuden kraj. J. Levičnik. Iz Ljubljane. Za gotovo moremo povedati, da dolgo zaželjena postava za posle na deželi bode oklicana kmali po veliki noči in da že 1. dan prihodnjega mesca majnika zadobi veljavo. Je pa ta postava kakor drugod tako tudi za našo deželo začasna (provisorisch), in ne zapopada mesta ljubljanskega. — Odbor v „Novicah" že večkrat pohvaljene družbe za dnarno pripomoč obert-nikovin rokodelcov v Ljubljani je častitemu gospodu Jožefu Vogl-u poklonil lep spominek v zahvalo njegovega nevtrudljivega in koristnega prizadevanja pri ti družbi; izročil mu je sreberno in od znotraj pozlačeno veliko kupo (bokal). — Dunajska kmetijska družba je počastila odbornika naše kmetijske družbe gosp. Mih. Ambroža, da gaje svojega družbenika izvolila. — Naročnikov na Vodnikov album je že blizo 800. — V oglasniku terža-škega časnika smo te dni brali, da se pravo ljubljansko mleko vsaki dan skozi celo leto v Te rs tu (Con-trada Riborgo Nr. 457) po 14 kraje, bokal dobiva; tudi kisla smetana je ondi naprodaj. Iz Ljubljane na veliki petek. Od vremena se navadno začnejo ljudje pogovarjati, kadar jim druge govorice poteko. Tega ne moremo sicer v ^Novicah" reči, ktere imajo toliko reči pripravljenih, da ne vejo, kaj bi pred prinesle. Ce tedaj od vremena govorimo, storimo to le za to, da zapišemo konec letošnje zime v naš list — v spomin zanamstvu. Veliki petek (2. malega travna) še le je dal okoli Ljubljane slovo letošnji zimi, ki se je začela s snegom 15. grudna, in ki od tistihmal ni več skopnil. Jug ni mogel letos nikoli svojega topivnega žesla v roke dobiti, le solnce je jemalo polju sneženo odejo; danes (na veliki petek) je deževalo celo dopoldne, da je zginil sneg do malega. Pa kaj! ker nam to veselje grenijo spet vremenski preroki, ki pravijo: „če dežuje na veliki petek, ne tekne dež celo leto nič." K sreči imamo tolažbo za to prerokevanje že pisano v rokah — treba je le spomniti, da letos so lagali vsi vremenski pregovori od pervega do zadnjega; po tem takem bo tudi današnji dež — ia«. Bog daj! ker nova suša bi nam bila strašna nadloga. Polje nam obeta sedaj veselo prihodnost, zakaj tako lepo je, da ne more biti lepše; tudi miši niso gospodarile letos.