St. 122. V Gorici, v četrtek dne 24. oktobra 1912. Tečaj XLIL Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K . \U n • • 10„ Za Nerač^JC iarjJOn,—^.^ Ameriko 1ri*1fmzfemSrvo K*20*& ' Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' ima naslednje izredne priloge': Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikOT in poštnih zVez*-: Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. rK»&OŠ^L«:' Telefon št« 83. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. f(, Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. ITpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v J. nadstr, na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino ia oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po retii-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vojna na Balkanu. O predzgodovini Zveze balkan- ' skih držav. »Frankfurter Zeitung« prinaša iz Carigrada podrobnosti o predzgodovini ustanovitve Zveze balkanskih držav, ki je bila napravljena začetkom septembra pod avspicijami tivolskega v Parizu. Ko je bil Čarikov poslanik v Carigradu, je delal na to, da se stvori Balkanska zveza, v kateri bi bila t ud i Turčija. Aneksija Bosne in Hercegovine od strani Avstrije je bila ugodna za sklenitev take zveze. Izvolski je skušal praktično izrabiti proti Avstriji takratno mišljenje Turčije, pa če so pogajanja čez čas tudi dospela do mrtve točke, je vendar Čarikov dosegel znatne uspešne. Srbiji je bi'l dovoljen uvoz orožja in mtmicije čez Solun in Skoplje, kajti turški politiki so takrat sodili, da bode t o o r -o ž j e i n to s t re 1 i v o o b r n i e-iio proti Avstriji. Tudi B u 1 ga r i j a je dobila razne olajšave za transport vojnega 'materijama v svoje luke Črnega morja. Ko je bilo pa lani zopet sprožena Dardanelsko vprašanje od strani Rusije, so nastopila v Turčiji počasi drugačna mnenja. Za Izvolskim se je trudil za uresničenje Balkanske zveze iiiajbcilj Venizelos. Prišlo je do prave Balkanske zveze: Bulgarija, Srbija, Crnagora in Grčija in ta Zveza se sedaj krepko bori sproti — -sramoti Evrope«, Azijatu v Carigradu. Avstrija ne sprejme vloge žendarja na Balkanu? »VViener Ailgeineine Zeitung« se bavi t. mnenjem, izraženim v raznih državah Eviope, da bi megla nastati vsled dogodkov na Balkanu evropska vojna. Na to pravi, da v raznih vnanjih listih je bila sprožena misel: predlagati Avstriji častno nalogo »Evropskega žendarja«, ki naj napravi na Balkanu mir, če ČUDAK. Poljsko spisala Eliza Orzeszkova. Prevel Stanko Svetina. (Dalje.) »Gospodična Roža!' je rekel, ,moja sestra bi poginila brez mene in jaz bi bil brez vas zelo nesrečen ...' Srce me je b:>leio. toda kaj sem hotela .početi? Težko ie bilo upirati se volji starišev in bila sem tudi malo ponosna. Ako stavi, sem pomi-¦s':'a. tako ... višje nego mene — naj jo Pa ima, jaz nisem zato, da bi kako tako... v^enil višje nego mene. čeprav so me tedaj dušile solze, sem vendar rekla: Jaz, gospod Joahim, pravim isto — kar oče in '»ati... ako se ločite s svojo sestro, potem ie dobro, če ne — ne. Spustil ie mojo roko, Priklonil se je in je odšel. Ah, spominjam *<-% da se je še med vrati vstavil, obrnil se, gledal načne in rekel tiho: ,Gospodična Roža!' Ako bi bila le poslušala svoje neumno srce, bi bila skočila k njemu in bi zaklicala: ,Ne hod;!' Toda bala sem se, hila sem zelo prestrašena. Gospod Joahim je še enkrat zašepetal: Gospodična Koza!' Jaz sem bila tiho. V tem dvignem treba tudi s silo, da se Balkan podvrže volji Evrope. Omenjeni list pravi, da bi Avstrija odklonila ponudbo, da na* nastopi na B.;»' ¦ kanu kot Evropejski'policaj. Tajni dogovor med Avstro-Ogrsko , in Romunijo? »Vossisdne Zeitung« ima iz Pariza tako-] e vest: V Parizu vzbuja pozornost vedenje Rum unije. Ugiba se in zatrjuje, da je vlada v Bukarešta sporazumno z Nemčijo sklenila z Avstro-Ogrsko tajno pogodbo, ki obsega 'liervencijo Rumunije za slučaj, če bi Turčija dof ela velike poraze in bi bil Carigrad v nevarnosti. Dejstvo je, da Rumnoija mobilizira svojo vojsko s temi, da je (že poklicala pod zastave prvo rezervo in jo pripravlja, da more prvi tronotek biti povsem opravljena za vojno. Če bi pa šla Rmnunija na pomoč Turkom, no, potem bi se znalo zgoditi, da bi tudi katoliška Avstrija pomagala Turčiji! Protitiirška izjava člana angleške vlade. Iz Londona: Čian vlade, državni finančni tajnik Mastemnan, desna roka lor-d Georgesa, je rekel na neki skupščini: Kot jeden izmed redkih Angležev, ki poznajo bojišče, pozi vil jem Vas, da svoje simpatije naklonite onim, ki se sedaj borijo za stvar svobode in napredka in kateri so leta in leta trpeli turška uniorstva, maščevanja in rope. Jaz upam, da jih bo Angleška podpirala z darovi za ranjence. Buigarska, Srbija, Grčija in Crnagora so bile osvobodene pred 33 leti, ali prikrajšane so bil po Disraelijevem posredovanju. Ako se po zvršetku sedanje borbe zapet ponudi prilika za intervencijo, ne h »m o storili tako kakor leta 1879: da bi natovorili naš denar na napačnega konja. Oficijeilna Angleška stoji na strani —- Turkov. Ima pač pod svojo oblastjo v Eg;ptu in Indiji okoli 80 milijonov rrtoha-niedaucev, katerim je sultan cerkveni po- ! oči ... ni ga bilo več v sobi. Tako, gospod, sva se ločila — in se nisva videla do danes. Gospa, gotovo ste veliko pretrpeli po slovesu s človekom, ki je res imel srečo imeti vaše srce, kakor se zdi?« »Ah, gospod, kar sem že jaz pretrpela v življenju, to ve samo Bog. Kar je res, je res, božja previdnost me čuva; o-možila sem se s posestnikom, s človekom, malo zaspanim, odkrito povedano, toda dobrim. Ljudje so- pravili, da sem napravila imenitno¦ partijo; tudi to je res, ampak Bog pošilja križe, marsikak križ pošilja. Talko na primer sedaj, prosim, ti roparski kmetje, ali ni to križ. Kradejo drva, po travnikih pasejo živino, in to ni malenkost za gospodarstvo, če primanjkuje sena do spomladi. Mejniki s-o tam, načrte sem prinesla s seboj, da jih vam pokažem.« V prsih, sedaj upadlih, pokritih z zamazano srajco, z debelo in kratko suknjiče, je prebivala nekoč živa. mlada ljubezen do mod ročke deklice z okroglimi, rdečimi ličeci! V tej glavi, ki se je dan-nadan, sklanjala nad kupi papirja, pod zaprašenimi rokami morskega pafka, nasli- glavar. Ljudstvo na Angleškem simpati-zuje z balkanskimi trpini, oficiijelna Anglija želi zmage osmanskemu pohimiesecu. Zato zveni razočarljivo beseda v prilog Bal- ' ka^cm iz ust člana angleške vHade. Dunajčani v — turškem taboru! Madjari, Ruimunei in Nemci po večini so za to, da se ohrani Turčija! Posebno izrazita pa je nenaklonjenost proti Jugoslovanom pri nemških Dunajčaitih. Simpatije teh so skozi in skozi v turškem taboru. Dunajčanu iu gre v glavo — tako pišejo nemški listi — da »hočejo* »die Ra-stelbinder« tam doli njim po nosu plesati.« Pravijo, da so oplašeni l>unajčanje tudi radi panslavistične agitacije od strani Rusije in tako jih spravlja na turško stran ne le njihov gosposki čut nasproti orijent-skiiu Slovanom, marveč tudi praktično prevdarjenje. . Vs, želijo zmago Turku, ki bi potlačil Slovane, Tudi skoro vse nemtšlko časopisje je takega mnenja, ki te dni zaničuje in za-sramuje krščanske balkanske Slovane in stoji na: strani barbarsikih mOhamedan-skih Turkov, nesposobnih za civilizacijo. Veliko je sovraštvo iNeincev do Slovanov. Ali vse se maščuje na svetu in maščevana mora biti tudi to sovraštvo! Iz proklamacije kralja Petra. V Nišu je bila prečitana armadi kraljeva proklamacija, katero smo> že omenili. V p reklamaciji črtamo proti koncu: ___Zato sem v imenu Božjem ukazal moji vojski, da pojde v sveti boj za svo^ \ bodo naših bratov, za boljše življenje in j napredek kraljevine Srbije. Naši bratje J Črnogorci že kitijo s svežimi lovori svoje zmagonosne zastave, ali z nami nastopajo danes tudi junaške zvezne vojske, buigarska in grška. Stoletno trpljenje nam je bilo skupno, skupni interesi nas vežejo, naj nam bo skupno tudi delo za dobrobit In svobodo Balkanskega polotoka, Moja vojska se "hoče v Stari Srbiji zateči b kristjanom pa tudi k muslimanskim kanega na stropu, je vzniknila resna misel dolžnosti in je stopila v boj s čutom ljubezni in s hrepenenjem po sreči! V tem tiho tekočem življenju in v senci je bila nekoč nevihta in boj — bolečina srca in triurni vesti. Pripovedovanje gospe Rože in še bolj silni nemir, ki se je polastil Činjskega ob pogledu na njo, sta mi začela kazati njeno v u ravni temelj v drugačni luči, kakor sem ga doslej yidei Globine tega odrinjenega, kakor s prahom in plesnobo pokritega življenja so se naglo razsvetlile pred menoj v; luči težke žrtve, nekoč darovane. Da je bila težka, o tem nisem' mo-ge)l dvomiti, ker sem videl pO1 mnogem opazovanju, kako >zelo, kako neobhodno potrebna je delavcem podobne vrste brez višje, duševne luči višjega hrepenenja in duševnega veselja toplota, radost in poezija domačega ognjišča, če ni usojeno, da bi njiti iživljsnj-e brez vsake toplote, brez cene in poezije. Ubogi Čimjski! iKako mračni, enolični morajo biti dnevi njegovega samotar-stva! Kako neskončno dolge morajo biti noči, prečute nad delom, katerega sadu ne uživa z nikomur, kvočjem-u z onim kovčkom, ki je predmet šail in zavisti nje-' govili tovarišev. Čudno, sem pomislil, po Srbom, ki so nam; i^to^ako dragi, pa tudi h krščenim, iri ^muslimanskim Arbanasom, s katerimi naš narodovi skupno že tisoč in tri sto let, deleč-,-ž;njimi srečo in nesrečo. Mi vse^grin^ajjio svobodo, bratstvo, jednakosTv vsem s Srbi. Naša Srbija prinese talko željen!1 tip in napredek, kakor je to prinesla okrožjem, osvobojenim leta 1877/78; v njih žive svobodni, napredni, zadovoljni državljani. Pozivam Vas, dragi bratje, pomagajte moji hrabri vojski, da vse to udejstvi in vso svojo1 moč porabite v ta namen. Poklamacija omenja poprej Ras, Prištino, Skoplje, iPrizen, te prestolnice -Ne-manjiča, na to reke Labo, Sitnico, Iibro, Drino, Vardar. Opasža se v proklamaciji tudi francoski ton: Egallite, Fraternite, Li-berte. Ko je bil srbski kralj (Peter I. 8. septembra 1904. v Belemgradu kronan, je izdala litografija .P. M. Markoviča slike vladarja. V svečani obleki stdji tu kralj Peter, z levo roko drži sabljo, z desno pa kaže s prstom na geografsko karto Stare Srbije in Macedonije. Slika kaže, s kakimi namierami je sedel na prestoli kralj Peter. Sedaj po 8 letih je šel v Niš v tabor k vojakom, ki inafščujejo (Kosovo. Katoliški Albanci in nadškof Seredji. »Zeit« poroča iz 'Skadra: Zr^i 'Ina za katoliške Albance je ta epizoda: Nadškof v Skadru monsigii'; Seredji, cenkveni poglavar ikatui!'. jv, ki stojijo pod pokroviteljstvom Av>trije, ' je bil ponovno pozvan od generamega guvernerja k malisorskim rodovom Kastrati in Hoti, maj jih umiri. AHi Kastrati so1 mu prepovedali, priti med' nje, in ga imeaio-vali i z d a j a 1 c a Malisorov. Rekli so nadškofu: Mi imamo sedaj drugega dobrega očeta, kralja Ni kito in na potrebujemo nadškofa, ki nas ponižuje. Malisori. Pogostcma se imenuje ime Malisori. To so rodovi, ki imajo /za seboj Jbojno zgodovino. Ti imenovani' > sonornim organom, ovlada izredno ilep jezik ter predava .gladko, tekoče, ves čas zanimivo, včasih .prav »posrečeno poan:-tirano. Predavanje je bilo* vsesikozi. znanstveno. Celega predavanja tu seveda ne moremo .prinesti- in se zaenkrat omejimo le na nekatera ponavljartjia. Temeljne lastnosti življania -so: ' Individualnost, pre-snavlja-nj-e, draŽHivost in plojenie. Preda--vateilj je omen-ill lasimilacijo in- dissiitiiila- cllo, draižKjeje in reakcijo, podal nauk o ohranitvi snovi oziroma energije, nauk vitalrz-ma in neovitalizma, nam navedel nazore mnogo učenjakov, nekoliko polemiziral proti naukom neovitaliztma, katere je inazval za neznanstvene, ter ipodal končni slklep: Vsaika prenagljena ikoniklluzij-a je neznanstvena. Znanost }e ugotovila mnogo, in je na najboljšem potu, da ugo-lovi se mnogo več, kar ' nam je doslej . :-lak> skrito. Predavanje je bilo vseskozi lehko umljivo. tNeka-tere pri rodne funkcij-e j:e predavatelj^ narisal na tablo ter tako* še bolj zenostavit razumevanje. , Obillna spontana pohvala od stran-i občinstva mu je bila plačiio za njegov trud. * Prihodnjo soboto ipredava g. dr, Alojzij Gradnik o »Psihologiji mase«'. Tudi to predavanje dbeta biti izredno zanimivo. Saj je psihologija mase postala predmet jako raizborrtim raziskavam raznih, .zlasti pa ifranooslkih raziskovailcev. Naš predavatelj bo predmet pojasnil ipo-šebno tudi ob rdki slovenskih in.domačih izgledov, kar še povečuje zanimivost celega predmeta. Želimo, da ostane obisk na sedanji višini im da se iš e povzd,igne. Na svidenje prihodnjo soboto!.. Zlasti; naj goriško meščanstvo izpolni vrzel, če se posreči nekim političnim vplivom izvršiti presijo tudi na ostali ravnateljstvi. Smrtna kosa. — V soboto je nenadoma zadet od kaipi umrl v Splitu star komaj 28 let naš rojak g. Rudolf Makaro-vič, trgovec z lesom. Študiral je v Gorici realko, opravil enoletno vojaško službo ter se posvetil trgovini. Poročil se je z g.čnc Mitlico Gabrijetčičevo. iičerko g. dvornega svetnika Gabrijdčiča; iz srečnega zakona je vsklil sinček Boris. Pokojnik je doma s Sv. Gore .nad jGorico iz znane Makarovičeve rodbine. Ob toliki -veliki izgubi izraižamo svoje iskreno so-' ža/j-e razžalošoeini vdovi in obema prizadetima družinama, Gabri-jelčičevi' in Ma-karvovičevi! Pokopali so ra-rijkega na Sveti gori. Umrl je v tukajšnji bolnišnioi č. g. Josip Kosec, župnik v Kamnjah na Vipav-skam. Podvrgel se je operaciji na slepiču, ali -prepozno. Poveljnik tretjega armadnega zbora baron Leithner se je mudil v Goriei; ter si med drugim ogledal tudi novo pijonirsko vojašnico na Rojrcah. Na gradu je vihrala cesarska zastava. Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju priredi v soboto 26. oktobra ob 8. zvečer svoj I. -redni občni zbor združen s prvoietniškim večerom v lokalu »'Restauration Siegei« III. Neuling-gasse 28. — Slovanski gostje dobrodošli! Akademično društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj 1. redni občni zbor v torek, 29. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Leithner« (I. Auersipergstrasse). Dnevni red običajen. Lepe jagode, dozorele v tem času na prostem, nam je poslala nežna roka z Gradišča prt Ločniku. Hvala! Jagode so znak miile jeseni. Goriška gimnazija šteje dijakov okoli ! 1200. Le še tri gimnazilie so, ki imajo več učencev, te so v Galiciji: v Lvovu I. ima dijakov 1378, v Lvovu IV. ima dijakov 1420, v mestu Stryi je gimnazijcev J332. Ali tu treba pribiti, da te tr.i gališke gimnazije so deljene v oddelke s svojim voditeljem; v Gorici ,pa 'je za tak velik zavod en. sam voditelj, .ki ima pod svojim vodstvom 45 profesorjev, ne vštevši pomožne učne moči. — Prvi razred ima 7 oddelkov; v teh oddelkih je okoli 350 učencev. V ne miške.m oddelku prvega razreda je 30 italijanskih dijakov, 17 slovenskih in 6 aH 7 nemških! »O, moj Bog, kakšnega moža imam jaz.« — V torek proti večeru se je razširila po mestu vest, da je neki pek usmrtil svojo ženo. Zgodilo pa se je to-de: Ivan Scalertari je pek, o katerem pa pravijo, da mu delo ne diši ter se rad upi-fani pogostoma. Stanoval je s svojo ženo v Gledališki ulici št. 9. v prvem nadstropju. V torek popoludhe je. *-¦ *išla žena Sca-lettarijeva Marija v tretje nadstropje iste hiše k svoji .priijatelji-ci Mariji Piču-Ini. Komaj je vstopila, je vskliikniia: .»Olr! Dio obe mari che go mi«, se zgrifdiila in !- umnla v rejikah svoje prijateljice. Poklicali so zdravnika dr. Morpurgo, ki je konštatiral smrt. Prršla je sodna ikoimisija s preiskovalnim sodniikom dr. Gradni- kom, ki ie ukazal aretirati moža pokojne Ivana Scaiettarija. Pokojnioo so raztelesili1 včeraj- v mrtvašnici. Sosedje pripovedujejo, da je Scal-ettari pogostoma pretepal svoijo ižen-o, zlasti kadar le priSel do-moy pijan, kar se je zgodilo parkrat m. teden. Pokojnk x je billa sedaj v blagoslovljenem stanju; ima jedno hčerko Karmcb, ki je povedala, da u'c oče priišel v torek pijan domov ter udaril mater po desni strani. (Na -to* je šla v tretje nadstropje in izdihnila. — Ko je slišal Scalettari o smrti svoje žene, je rekel: zakaj ni kre-ipala že pred 20 leti. Pokojniea j-e imela 32 let. - Potom izgona so bili posilani v tem mesecu v pristojne občine med drugimi nelka Marta JaKšič iz Mrkopolja na Hrvaškem, Ivan Miiler iz Vilencp ;m Mo-ravskem in J os. Kolba s Češkega. Radi težke telesne poškodbe. — Anton Kenda iz iPodmelca, bivajoč v Tolminu, je bil obtožen, da je dmč'17. aprila 1.1. sunil Antona Manfredo, ta je padel, se poškodoval in. umrl. Obtoženec je-rekel, da je bil Manfreda pijan, da je nadlegoval goste, zahteval še pijače, na kar ga je spravil Kenda ven na cesto. Pri' izhodu je Marafreda pad-ell pa vstal sam in šel domov. Priča Jos. iKovačič je izpovedal, da je ranjki- Manfreda rekel njemu, da ne ve, ali se je ranil pri padcu ali kako, ve pa da ga je sunil (K. Sc-dni dvor je obsodil A. ¦Kendo na 4 tedne strogega zapora. — Vse to s t' ri alkohol! Med možem in ženo. — 64 letni An-tori Košnar iz Cezsoče je bil obtožen da je nevarno žugal svoji ženi Ani' in vrgel vanjo kamen. On pravi, da mu je tudi žena žugala in ga zmerjala, ona pa; da včasih je bil dober, potem se je izpreimenil. Sodni dvor j-e obsodil imciža na 14 dni zapora. — Salti, da bo odslej mir v hiši! Pod avtomohilom. — Grof Karol Ev-gen Lambeng se je peljal s svojim avtomobilom skozi Cepovan. 17 letni Fran Leban je prišel pod avtomobil ne ve se ali po nesreči ali neprevidnosti. Avtomobili ga je poškodoval. Grof je položil mladeniča v avtomobil in ga pripeljal v jgoriško bolnišnico'. Beračil je po Gorici neki Ivan- 'Ri-¦javec z Lokvi ter bil zato kaznovan ha 6 dni zapora. Domača politika. * Goriški Italijani, ki so doslej.nemoteno v (kalnem ribarili, -so postali neikam sumljivo pozorni na notice, ki jih prinaša naš list. Ogorčenje med njimi je seveda velikansko, češ, da mi — dentuiiciramo. Tako torej? Mi smo morah od nekdaj pretrpeti od goriške kamore najhujše krivice, vedna zapostavljanja in potiskanja; .mi smo ščavi; mi v Gorici nimamo pravic, mi hočemo «sacheggiare«, smo tujci, barbari, ande a Lubiana, tu je vse italr-janisiko^ Ijndsik-o štetje je pokazalo, kaj se vse godi v Gorici. Volitve v trgovsko-obrtno zbornico so bile tfalisiificirane, n^d 700 našii volilnih listkov uničenih, kar je bilo sodno dokazano. iNa mun-icipiju, pri mestnih službah, na deželnem odboru, v šolstvu itd. itd. ne poznajo nas. Največje nesramnosti so o nas pisali. Bili so časi, ko Slovenec v Gorici ni bil varen niti življenja. Neteoiiiko smo jih že ukrotili. Toda večno.njihovo italikantstvo, njihovi pohodi v" resno, . njihovi -govori, nfjihove grožnje, njihovo "koruptno gospodarstvo, ki dovoljuje, da so si mes-tni uradniki v svoje hiše napeljali vodo in elektriko, do-čim smejo Slovisnd, n. pr. na Livadi, čakati leta in leta na plinovo svetilko, —- to vse nam preseda in ta Avgijev hlev moramo očistiti. -Riba pa, ki pri glavi sm-rdi, se mora tudi pri glavi očistiti. Najprej magistrat, njegova kamora, njegovo gospodarstvo, in pa nameni, govori in čuv-stva te kilike in njihovega glasila: »Gor-riere« je bil že zaplenjen radi veleizdaj-škega pisanja, izjave Italijanov, bodisi av-srijskin, bodisi regniikolov, proti našemu vladarju, proti Avstriji -itd. so na dnevnem redu in kažejo predobro mišljenje naših »cirtadinov« someščanov. -Da, sami italj-janslk-i someščani, ki so mirnejši, obsojajo to svojo kliko. In mi bi naj tu prizanašali-Morali bi biti ninogo brezobzirnejši, nego smo-, -in*če nam bodo .Italijani 'bodisi zasebno, bodisi v svojem listu po krivic očitavali denunciantstvo, bomo tudi brefl-obzknej'ši. Cas pa )<;, da pametni Italija"" si someščani že enkrat izpregledajo in raje- nam pomaigajo očistiti ta gorištki Avigijev totev, — č a s je že zato! * Naša teletonična poročila niso ctola spati »'Gorici'«, ki se le dbreg«nila van3e, češ, da imamo ta izvirna iporoCtla iz graŠkih m tnžaSkiih ilistov. Tako neosno-vano podtikanje zavračamo kot nedostoj-'iio. Ce se hoče uredništvo »Gorice« pre-pri:Čati> da »o naša poročila res izvirna, na blagovoli .pos^t^tfta uredništva vsalk to*reY, oetrtefc^rt'mW4 ob 2. uri popoldan v .naše uredništvo, kjer bo mogel .prisostvovati teletonični proceduri. (Ravnotaiko more priti kdorkoli iz občinstva ob isti uri kontrolirat nalšo telefonsko, zvezo tz 43unaje.ni, .pttd'pogojeni, da se celo postopanje ne moti. Vprašamo pa samo:. »K a k na m. en i ma j o take n e r e ,s n ič ne čas n \k a rs k e vesti o n a s, ik a k o r j i ih prinaša »O o -rica«? * Dr. Zarnikovo predavanje je M> Gorici« zopet enkrat toli iskani in želije- n,i povod ipodattss v borbo z mekimi imaginarnimi nasprotniki, ki so temu listu potrebni. Mi samo povdarjamo, da je predavatelj podajal enake nazore in znanstvene izsledke, kakor tpri nas, tudi v Ljubljani, pred klerikalnimi poslušalci, in bil zato v »Slovencu« pohvaljen. Nadalje je oni isti predavatelj-pred iletom in dinem pisal članke enake strogo znanstvene vsebine tudi za »Slovenca«, nadalje se je pred tednom v ljubljanskem občinskem svetu klerikalna delegacija zanj' prav toplo zavzemala. Vzrok, zakaj' se torej, goriški gospodje okrog »Gorice« tako" razburjajo, moremo torej tekati nekje drugje, in ne v sobotnem- predavanju, ki je de pretveza....... ^ ¦' * Ravnateljstvi moškega in ženskega učitelišča sta obisk predavanij prepovedali. To dejstvo suho beležimo. .Ob Času bomo pa o tej jako neumestni odredbi še govorili. Vsekakor pa povemo že danes: Ta odredba je političnega značaja in prihaja od — nekod, (Pa- tudi ne doseza svojega namena. Predavanja italk izidejo, prodno ipoteče leto, v kinjigotrštvu. iDi-jaštvo in ostalo občinstvo je opozorjeno. * Preteklo nedeljo je sedel urednik nekega ^uk^šnjega slovenslkega lista, ki nam privošči1 vse' sJabo, v kavarni' maid kuipont dunajskih in drugih listov ter dk-soerpiral (članke iz židovske »Zeit«, Tribune etc Njegov list je iprinesel tudi že poprej članek, čegar marsikateri pasus zelo spominja na uvodnik »Zeit« po neki gotovi; (podobnosti. Kaj mislite, kateri list ie bil to? Tukajšnji list »L'Eco« omenja vest, ki se širi po Gorici, da hi bil neki magi-stratni uslužbenec zaikrivii rnalverzacije v škodo občine? In da bi te reči segale tudi že nazaj v prejšnja leta? »V Eco« pravi, tla se govori, da župan sicer to koilikor toliko ve, ali oni uslužbenec je zvest agitator, zato se iga ne odpusti? Kaj poreče na to glasilo magistrata »Corriere, smo radovedni. Žaljenje veličanstva. — Je že neverjetno, kako pogcstoma izagreišajo laSki podaniki v Avstriji žaljenje veličanstva. S trebuhom za kruhom prihajajo v Avstrijo in prvo, kar storijo tu, je žaljenje našega cesarja. Kar vedno se nalhajia kak laški podanik v zaporih radi žaljenja avstrijskega cesarja. — Te' dni so aretirali 33 letnega delavca Josipa Biassoti in njegovo ženo, oba doma iz Rivolta v Italiji, ker sta «a-Krešila žaljenje veličanstva. »Grazer Tagblatt« je med tistimi listi, ki zmerjajo in zaničujejo balkanske Slovane. Imenujejo- i]h »Pacikanvolker«, »Ban-den«. »Be\vohner d. balkatnar.ischen Halb-insel«, govore kraljev imenujejo »balka-^onendonnernde Reden«, hrabri Čnnogorcj jo »Montenegern« itd. Talka pisava nem-steo-turškega lista v Gradcu se obsoja dovolj sama ,po sebi! Narodna obramba. Iz Pevme. — Minolo nedeljo se je 'Priredilo cvetlični dan v Pevmi. Izid je tol nepričakovano povoljem, kajti naša vas }e majhna, zato je znesek nabranih * 128.52 za nase razmere ugoden, Krasno jesensko vreme je privabilo mnogo občinstva iz mesta in okolice, kupovait jesen-sklh tož^' Zahvala gre v prvi vrsti vrlim l>rod«kam gdč. Tonlcl in Zalki Flegl, iS iKian^5e,k. Ivanki Komavli, Olgi in i-l popoldne svoj redni občni zbor in sicer v dvorani tukajšnjega Občinskega doma. Pred občnim zborom predava g. nad-učitelj E. Praprotnik o «Vspebiih. obrambnega dela in jugoslovanskem vprašanju«. Predavanje obeta biti zelo zanimivo, ker je snov povzeta po dr. llešičevem. predavanju v Goricj. K obilni udeležbi vabi odbor. Prosveta. Predavanje v »Ljudskem odru« v Trstu. — V soboto zvečer bo predaval v »Ljudskem odru« v Trstu dr. Dermota o- »evoluciji, revoluciji in demokraciji«. DOPISI. Iz kobariškega okraja. Utonil je. — V torek so potegnili iz vode v bližini- sv. Lovrenca pri. .Kobaridu (občina Ladri) nekega utopljenca. Po raz-iskaivan/jih se .je dognalo, da je dotični neki že prileten kmet.iz Mlinskega. Nesreča se je najbrže zgodila tako, da je pokojnik hotel prebresti Sočo- ki je vsled močnega naliva v pondeljok jako marastla in ga nesla seboj. Utopljenca so prinesli v torek zvečer v Kobarid, kjer so ga tudi pokopali. ^ Iz goriške okolice. Iz Oseka. — Nove občinske volitve pri.nas se bodo vršile dne 30. In 31. t. m.' Sokolski vestnik. Prvaški Sokol vabi iza. dan 27. t. m. prijatelje plesa in sladke rebule v Sokolski Dom. Svira godba naraščaja. Prieetek ob 3. uri pop. Odbor. Gospodarske vesti. Izvoz vina iz Ogrske in Hrvaške. — Od novembra lani do septembra letos je bilo -izvoženega iz Ogrske in HrvaŠke vina 165.989 metr. cent.; to je za 77% več nego pred dvema letoma. Vinska letina v Brdih je bila slabša od lanjske na sploh ,za dobro tretjino. Vino prodajajo po 54—60 K. Kakor se kaže, ostane letos mata vina v deželi. Zato bo vino prihodnje leto nafi-brže jako drago; se poveča pa konsum piva. Čevljarska zadruga v Gorici vabi zadružnike k izrednemu občnemu zboru, ki bode v nedeljo dne 27:oktobra 1912. 1. ob-10. uri dopoldne. Zborovanje bo v sobani trgovsko-obrtne zbornice v Gorici. Dnevni red': 1. Prečita se zapisnik občnega zbora i dne 26. februarja 1912 glede konstituiranja zadruge. 2. Pomočilo preised-ništva. 3. Predlogi o zboljšanju čevljarskega stanu in podrobna razprava o stavljenih predlogih. 4. Morebitni predlogi. Reden promet v Srbiji. — tlz Bel-grada: 22. t. m. je bil zopet otvorjen reden proimet na srbskih železnicah. Brzozavni promet s Kreto. — Zasebne brzojavke v tajnem jeziku ni sicer toli šifrovane brzojavke kakor one z dogovorjenimi izrazi so v prometu s Kreto do nadaljne odredbe nedopustne. Telefonska poročila. Zadnje vesti. ' Z BOJIŠČA. Boj pri Kir-Killse, Bulgari zmagujejo. Pri Klr-Kilfise se vrši velik boj med naskakujočiml Bulgari In Turki. Doseda) od raznih listov javljene podrobnosti doslej še niso od nikoder potrjene. Odlofeltev še nI padla, vendar Bulgari zmagujejo. Zgube so na obeh straneh ogromne. V Carigrad dohaja na tisoče in tisoče ranjencev, tako, da zmanjkuje v bolnišnicah prostora in so morali preurediti univerzo v hospital. Od bulgarske strani se potrjuje, da so turške čete demoralizirane, slabo pripravljene in imajo slabo vodsta Bulgarska armada je v svetem prepričanju, da prodre vse turške pozicije. Srbi v Novem Pazarju. Belgrad: Zasedenje Novega Pazarja se uradno potrjuje. BiH so potrebni kruti boji. Srbi so zavzeli 7 iorov z bajonetom. Včeraj dopoldne so Turke delinitiiviio pregnali iz Novega Pazarja ter zasedli mesto. Eksplozija v Novem Pazarju. Belgrad: Okrajnj glavar iz Raške (mesto ob meji Srbije in Sandžaka) javlja, da je bilo včeraj čutr iz Novega Pazarja ves dan močno grmenje topov. Naenkrat je grmenje prenehalo, ter je po kratki tišini naenkrat zaorila silna eksplozija, tako, da se je zdelo, da se ie potresla zemlja. Šipe v Raški so zašklepttale. Domneva se, da so Turki pri odhodu pognal? v zrak smodnišnico in uničili mu-nicijo. Pred bitko pri Skoplju. Niš: Za danes ali jutri se pričakuje krvava odločilna bitka pri Skoplju. Turki se koncentrirajo na Ovčjem polju (Planota južno neposredno proti Skoplju). Turki se severno od Skoplja umikajo iz vseh dosedanjih pozicij, zažigajo in podirajo za seboj mostove, utrdbe in vasi, kruto more krščansko prebivalstvo. Srbska armada je v izvrstnem razpoloženju. Tuid s tega bojišča prihajajo vesti, da so Turki ne le vojaško-tehnično slabo pripravljeni, ampak tudi demorali-zirani. Grk| zavzeli Servijo. Atene: Grki so zavzeli Servijo (Ser-fidže, utrjeno turško mesto 70 km severno od grške meje), kjer je bHa koncentrirana turška armada. Grki so zaplenili mnogo topov ter 2 turška bataljona obkolili in popolnoma u-ničili. Bombardiranje Taraboša. S kader v nevarnosti. Podgorica: Črnogorci bombardirajo trdnjavo Taraboš. Njihova armada je obdala Skadar tudi od zahodne strani. Tudi po turških poročilih ie mesto v resni nevarnosti, dasi se je Turkom posrečilo ojačiti svojo posadko. Bulgari pred Odrinom. Sofija: Danes so bulgarske predstra-že došle TIK pred Odrta (Drinopolje). Odločilni dogodki se pričakujejo vsak hip. Turki imajo velikanske izgube. Ob Črnem morju. Sofija; Bulgari utrjujejo svojo obalo ob Črnem morju, kamor so tudi poslali 20.000 mož, tako, da je izključeno, da bi Turki mogli ob tej obali izkrcati svoje čete. ; , Zaplenjeno strelivo. Budimpešta: Danes ponoči so na o-grških železnicah zaplenili 12 vagonov s treljiva, namenjenega za Bulgariio. 260.000 vojaštva v boju pri Kir-Kilisi. Iz Pariza: Poročila, ki prihajajo, potrjujejo, da s) stoji pri Kir-Kilisi nasproti 120.000 Bulgarov in 140.000 Turkov. Bulgari napredujejo. Boji okoli JPrištine. Carigrad: Po uradnih poročilih in zatrdilih vojnega ministrstva se boji okoli Prištine nadaljujejo. (Op. ur.*. Priština je že srbska.) Grki zmagujejo. Atene; Prestolonaslednik Konstantin, (generalisimus grške armade) poroča, da Pogreb četnika Popoka. Belgrad: Včeraj popoldne se je vrSH tu pogreb prve žrtve te vojne, srbskega cefotfka Popovica, katerega so Albanci v Sandžaku zahrbtno zaklali. Pogreba se je udeležila desettisočglava množica, ki je popolnoma napolnila celo pokopališče; nagrobni govori so bili posebno svečani. Avstr. Rdeči križ. Dunaj: Danes popoldan se je Od tod odpeljala ekspedicija avstr. Rdečega'"križa s 7 zdravniki na bulgarsko bojišče. O Balkanu na sestanku v San Rossore. Dunaj: Pri sestanku našega zunanjega ministra Berchtolda z italijanskim di San Giuliano v San Rossore |e Italija pro-ponirala popolnoma nove temelje za balkansko politiko obeh držav. Italijanski predlogi se gibljejo v smeri zahteve »Balkan Balkancem«, obe državi se odrečeta intervencijski politiki. V slučaju turške zmage hoče Italija ' doseči avtonomijo Macedonije pod krščanskim guvernerjem, v slučaju turškega poraza se poteguje Italija za teritorialno povečanje balkanskih krščanskih držav pod pogojem, da sklenejo te države z Avstrijo in Italijo ugodne trgovinske pogodbe. Balkanske države hočejo obdržati okupirano ozemlje. Berlin: Nemški Usti dobivajo poročila, da so balkanske drŽave za slučaj zmage Odločne obdržati okupirano ozemlje in se umakniti le oboroženi sili Evrope. Belgrajski ruski poslanik na Dunaju. Dunaj: Ruski poslanik v Belgradu Hartwig se je danes nenadoma pripeljal na Dunaj ter imel tu važno konferenco z ruskim veleposlanikom. V poučenih krogih se zatrjuje, da gre tu za jako važno politično odločitev. Poslanska zbornica, Dunaj: Predloga o epidemskem zakonu je bila sprejeta v celem obsegu, na to je pričelo prvo branje proračuna. Min. preds. Stiirgkh je govoril daljši ekspose, v katerem je razvijal jako optimistične nazore. Ruski carevič. Peterburg: Stanje careviča se je nekoliko izboljšalo. (Carevič je nevarno bolan. Govorilo se je o atentatu, izvršenem na njem.) Poslanec umri. Dunaj: Tu je včeraj zvečer nenadoma umr| rusmski - državni poslanec dr. Czeglinskv. Razne vesti. Črnogorski pregovori, -— Vse za čast, časti pa .za nobeno ceno. — Tudi vrag ve, kaj je pravica, ali (kljub temu je •ne upošteva. — .Kdor pade v vodo, temu se ni treba bati dežja. — Kdor prosi, je nesramen, ali kdor mu ne iposodi, je 'še ne-sramnejši. — Dobro je, če se semintje izpolni tudi nasvet ženske. — En vrag se boji pred križem, drugi pred žensko. — Veruj ženskimi besedam toliko, kakor še-paniju lisice. — Bolje 'je od dvora do dvora prosjačiti, kakor pa -hoditi od enega sina k drugemu. — Kdbr s hudičem sadi buče, temu jih razlbige na glavi. -~ Še psa se vpraša ipo ngeigovi materi. Mestna uprava v Moskvi je sklenila darovati 50,000.rubljev za slov. prebivalstvo na .Balkanu, ki trpi vs,led vojne. Dalje na 4. strani. krona. Tudi poročila z grškega bojišča konformmo potrjujejo, da je turška armada popolnoma desorgauizlrana. Grki so zaplenili Turkom 22 topov ter zajeli veliko množino turških vojakov, med njim? izredno mnogo častnikov. :l Biser - med vsemi žitnimi kavami je - franckoua Peri-rž. Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. K Vsaki žitni - kavi ; pa je, da ,se doseže v resnici polh bktis inlepa okusna barva, treba pridjali rnalo porejjo pravega zagrebškega Franokovega pridatka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki Speč. trgovin Druga aretacija v Rovlnjii; — Na štoodo občine v Roviniiu s-o se vršile, ka-kor zveni iz uvedene preiskave, m.alver-zascfe Doslej so bili aretirali! občjnslkeKa uradnika Rooeo.' (Predvčerajšnjim pa so Vtaknili"-v preiskovalni zapor tudi vptfko-jenega občinskega uradnika Josipa Mi-lienovidlia .bi je star 70 let ter je bil doslej povsodi spoštovan človek. Pred poroto v Trstu je sedel 29 letni klepar Anton Maraspin, obtožen vloma v pisarno družbe »Istria-Trieste«. Tovariša, ki mu je pomagal, ofblast še ni dobila. Oibtoženec je .pripovedoval, ida jje sedel v gostilni, prišel je neki človek in mu rekel, naj .gre ž -njim, če si hoče zaslužiti eno obleiko. Šel. je. ne da 'bi vedel, kam ga pelje. Ukazal mu je vrtati; vrtal je in sveder se je zlomil. On je odšel, neznanec za njim. Zunaj na cesti .ga je prijel redar. — Razprava je oclgedena, da preiščejo zdravniki duševna stanje tega »vlomilca«. Prizor iz bojnega razpoloženja Črnogorcev. — Dospeli so- te dni na Reko 4 Črnogorci, delavci, ki' so si služili kruh v svetu. Na potu so v domovino, da stopijo tla bojno polje bojevat se proti dušmani-nu. Dva sta bila imllada, dva starejša. Vse so imeli v redu, le denarja jim je »manjkalo. Dobila pa so na Reki denar za pot do dama. in sicer v uredništvu Reškega Novega lista. Solze so jim polile oči, tako so bili hvaležni in tako so bili veseli, da moVejo domov na bojno polje. V Trstu in na Reki je videti te dni pgostoma Črnogorce, Srbe, Olike, kako hodijo domov, bojevat se proti Turčfnu. Iz Rumunjske je došlo na primer na' Reko predvčerajšnjiim 146 grških delavcev, pa zopet 160, 200. 150; tako prihajajo in odhajajo, vsi polni navdušenja za osvoboditev svojiSi trpečih rojakov izpod turškega jarma. Samomor. — Na pokopališču na Su-šakn se je ustrelil občinski ovrhovoditelj Srečko Vučič. Poneveril je nekaj občinskega denarja in nesrečno je bil zaljubljen. Obesil se je v kavalerijski vojašnici v Mariboru Leopcild MiHler. doma s Češkega. Baje je bil neozdravljivo' bolan. Ustrelil sa je v Trstu 47 letni Anton Pavletič. .Doma je iz Gorice. Hotel je oditi v Ameriko. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorid. Tiska: »GoriškaTiskarnac A. Gabrsček (odgov. J. Fabčič). Zalaga: Dražba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. Hajmaijla pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obsefaejši se računa za vsako beseuo 3 vto. lajpripraraeJJe inseriranje za trgovce in obrtnike. KolikoJe maujSih trgoTcev in obrtnikov 7 Goriel, katerih sa deželi On celo t mestu) nihče n« poma, kav Biki« n* iaMriraJo. Skoda ni majhna. Mohfflvana OhKa s hrano se odda. Vhod mCUIUf dlld 5UU4 prost. Natančneje se izve v Semeniški ulici §t 12, II. 428—1 flarauno uino staro in nouo, belo in črno 431_10 = po 52 vin. liter. = Naraono žganje po K im Pošilja se tudi po pošti v zavojih od 5 litrov. Gorica, Via Teatro 20. Vidmar. Borova drva 80 cm dolge, odda v Celih vagonih" po najnižji ceni JOŽ1F ARNE1TZ mL, Ledenice (Koroško), Poslužujte se zaloge olja Najboljše švicarske precizne are ,,Sc!e»ff!iausen" in druge raznovrstne ure zlate in srebru«« Trgovina z zlatom in srebrom, liriljanti in diamanti ter optičnimi predmeti Jakob Šuligoj, ur« c. kr. državnih železnic in zaprisežen sodni cenilec Gorica, Gosposka ulica štev. 25. Kdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra Antona Krušič Gorica Corso Franc Josip št. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16. Izdeluje se vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letn čas. Uzorci na razpolago. Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce. Slogenc.! Podpirajte in poslužujte se Prve slovenske brivniee v Gorici, Gosposka ulica štev. 1 (nasproti Kontu). Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se pripox*oča FBAN NOVAK, brivec in IasniCar. je velika izbera dvokoles, šival-&.b in kmetijskih strojev, gramofonov, or-kestrrj nov itd. prav po ceni. Mehanična delavnica. Prodaja na obroke. Ceniki franko. 9f naročajte Sočo" in »Primorca". Inserfrajte o ..Soči in ..Primorcu . (|oi*ica ovso \)e!*di šh 1 in prepričali se bodete o dobri kakovosti in konkurenčnih cenah. 412 _iu Odlikovali pekarija ti sladčičarna Karol Draščik \? Gorici hi Karati v (lastni hiti) zvrfiuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, oblikovane velikonočne pince itd. ProdajE različna fina vina Isa likarj« na drobno ali v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 6a*~ po Jako zmernih cenah. *"*« Javno priznanje, I Slovenska mesnio* v Gorici, ulica Treh kraljev 10 (Oia tre Re 16) pri kauarni Dogana Največja izber v Gorici govejega mesa, tele- tioe in svinjine, ffieso je prve vrste. Dobi se vedno svežo divjačino in doma pitano kuretnino. Cene zmerne, brez konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča Andrej Frandolič, mesar. udani 424-29 Čislani gospod Franc Wilhelm, lekarnar v Neuenkirchen, Nižje-Avštrijsko. Pred leti ste mi poslali 6 zavojev Vašega zdravilnega čaja "VViJhelm. Kako dobrodejno je t» čaj vplival, ne bom nikdar pozabil. Vslod hemoroid sem M skoraj nezmožen za uelo. Vaš Laj mi jo podelil novo življensko moC. Kadi tega bom iitega priporočal vsakemu .bolniku. Priporočam se z . odličnim spoštovanjem vedno hv&ležni Dr. M. P. Jovanovic. , Vukovar na Donavi, 18. marca 1911. Gena 1 zavoja K 2. 6 zavojev K10. Kjer se ne dobi v lekarnah in mirodilnicah se pošlje direktno- V Trstu se dobi v lekarni: t Dr. Vittorio Seravallo „A1. Redentore", Piazza Cavana, najemnik Mario Lang; E. de Leiten-burgovi uasi. „Alla Salute", Via Giulia l, pro- < vis: Silvio Oiraldi. 420b-5 Anton Fotafzky v Corici naslednik Jos, Terpln. Na credl EaSteljH ?. TRS0VINA NA DROBNO IN DEBELO. Nijoaneje k«[*valS6e elraberikega le drcbiegi Mag« ter tkiils, preje li iltlj. POTREBŠČINE ia pisEfnics, kadilce In popotnike, Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE *a krojaU in ievljarfd. Svetinjlce. — Eožnf venci. — Masne knjiliee. liSna obuvala za vse letne šase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sej min in trgih ter na deželi, t 3fr—8 Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Oiufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Lekarna Cristofoietti v Bo™ na travniku Trskino (Stokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno mene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Baba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jet.no oM,e se železnim Jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne holezni, žlezni otoki, golše,' malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, prciSCe se vedno v mojem kem. laboratoriju, predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim C«, odjemalcem glede Cistote in ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== Cristoffolettifeva pijača Is kina In žalaza. Ha^> Najboljši pripomoCek pri zdravljenju s trškim oljem. ' = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ============= i l i l i Kupujte samo dvokolesa „HltLIKl", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCtOria so najprak-ličnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje it štikanje (vezenje). Stroj teče brezimno in je jafco-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče* predmete se dobi po to- taifciški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk . na Stolnem trgu št. 9. CORICA.