125Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 Januška Gostenčnik Fonološki opis govora kraja večeslavci (SLA T397) Cobiss: 1.01 https://doi.orG/10.3986/JZ.28.2.07 V prispevku je prikazan govor kraja Večeslavci (SLA T397), ki je gorički govor prekmur- skega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslov- ne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala Majda Domijan leta 1983. Izpostavljeni so nekateri nepričakovani odrazi znotraj naglašenega vokalizma. Ključne besede: panonska narečna skupina, prekmursko narečje, fonološki opis, Sloven- ski lingvistični atlas (SLA), slovenščina A Phonological Description of the Local Dialect of Večeslavci (SLA Data Point 397) This article presents the local dialect of Večeslavci (SLA data point 397), which is a Goričko local dialect of the Prekmurje dialect in the Pannonian dialect group. It describes its basic phonetic and accentual characteristics. A phonological description of the local dialect is presented using dialect material collected by Majda Domijan for Slovenian Lin- guistic Atlas (SLA) in 1983. Certain unexpected reflexes in the stressed vowel system are highlighted. Keywords: Pannonian dialect group, Prekmurje dialect, phonological description, Slove- nian Linguistic Atlas (SLA), Slovenian Uvod Govor1 kraja Večeslavci je v Slovenskem lingvističnem atlasu označen s točko 397. Gre za gorički govor prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Diahrono ga uvrščamo v panonsko narečno ploskev vzhodne slovenščine (po Šekli 2018: 345; Ri- gler 1963). 1 Prispevek je nastal v okviru projekta Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico) (V6- 2109, 1. 10. 2021–31. 8. 2024), ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-narecij-v-slovenskem-je- zikovnem-prostoru-radgonski-kot), projekta i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020–31. 8. 2023, ARRS in SAZU, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-pro- jekti/i-sla-interaktivni-atlas-slovenskih-narecij) in programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038). 1 126 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) Prispevek prikazuje osnovne (na)glasoslovne značilnosti govora in fonološki opis. Na koncu je izpostavljenih nekaj problematičnih leksemov, in sicer podaljšava v le- ksemih koža in gleženj, odsotnost odraza novega cirkumfleksa pri nekaterih leksemih (dedek, črešnja in preseka) in naglasni umik pri leksemu studenec. Prispevek2 je nastal v sklopu tematskega bloka Slovenski govori na vzhodnem robu, predstavljenega v tej številki, znotraj katerega so narejeni štirje fonološki opisi govorov krajev štajerske in panonske narečne skupine (glej tudi Gostenčnik – Kenda- -Jež – Kumin Horvat 2022; Gostenčnik 2022; Jakop 2022; Kumin Horvat 2022). osnovne (na)glasoslovne značilnosti Prekmursko narečje ima kot del jugovzhodnih narečij in panonske narečne ploskve na- slednje lastnosti: 1) issln. */*ō > JV sln. *e/*o > pan. *e/*o1 > prekm. *e1/*o; 2) issln. *, *ē, * > pan. *ē1, *ē2, *ē3 > prekm. *e2, *ē2, *ē3; 3) issln. *ǭ > pan. *o2 > prekm. *o; 4) issln. *- > pan. *-; 5) issln. *è-/*-, *ò-/*- > pan. *è-/*ò- > prekm. *è-/*ò-; 6) issln. *- > pan. *- > prekm. *è- (Šekli 2018: 345‒346). Zaradi odsotnosti daljšanja issln. kratkih naglašenih zložnikov v nezadnjem besed- nem zlogu uvrščamo prekmursko narečje k vzhodnim panonskim govorom. Govor Ve- česlavcev kljub temu v svojem glasovnem sistemu nima kratkih naglašenih samoglas- nikov, saj so se vsi issln. kratki naglašeni zložniki naknadno podaljšali. V tem smislu govor izkazuje visoko stopnjo inovativnosti. Že Tine Logar je pri zbiranju gradiva za SLA na Goričkem opazil težnje po podaljševanju nekdanjih akutiranih kračin (Logar 1996: 200), tudi Vera Smole opozarja na podaljšave na podlagi gradiva odrazov v zad- njih besednih zlogih (Smole 2002: 55). Govor Večeslavcev je to izpeljal brez izjeme. V govoru Večeslavcev gre pri interni podaljšavi vseh naglašenih issln. kratkoa- kutiranih zlogov za strukturni vzrok, kar opaža že Greenberg (1993: 483, op. 17), ki zaključuje, da se prekmurski govori brez kolikostnih nasprotij nahajajo v posamez- nih vaseh, in ne na strnjenem območju. Ne gre torej za pozno podaljšavo akutiranih zlogov, temveč za krajevno sporadično podaljšavo kratkih zlogov, neodvisno od nekdanjega tonema. 2.1 Odrazi naglašenih samoglasnikov v govoru Večeslavcev Podajam odraze issln. naglašenih dolgih in kratkih samoglasnikov za govor Večeslav- cev (dalje Več.). Odrazi znotraj dolgega vokalizma so: 1) issln. * > Več. eː; 2) issln. */*ē/* > Več. ẹː; 3) issln. *ō/*ǭ > Več. oː; 4) issln. *ī > Več. iː; 5) issln. *ā > Več. aː; 6) issln. *ū > üː; 7) issln. * > Več. uː; 8) issln. * > Več. ː. Odrazi znotraj izhodiščno kratkega vokalizma so: 1) issln. * > Več. iẹː; 2) issln. *è/*/* > Več. ḙäː; 3) issln. *ò/* > Več. uọː; 4) issln. *ì > Več. iː; 5) issln. *à > Več. åː (odraz *à- tudi aː); 6) issln. *ù > Več üː; 7) issln. * > Več. uː; 8) issln. * > Več. ː. Odraz za umično naglašeni e je ḙäː. Odraz za umično naglašeni o je ᵘọː. Odraz za umično naglašeni ə je ḙäː. 2 Za vse pripombe, napotke in posvetovanja se iskreno zahvaljujem Metki Furlan, Karmen Ken- da-Jež, Mojci Kumin Horvat, Marcu L. Greenbergu, Veri Smole, Marku Snoju in Mateju Šekliju. 2 127Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 FonoLoški opiS Inventar Vokalizem Naglašeni samoglasniki iː üː iː üː uː ⁱẹː ᵘọː [ẹː] [ọː] ẹː [öː] eː oː [eː] [oː] ḙäː åː aː + ː Kratki nenaglašeni samoglasniki i u ẹ ọ e o a +  [] [] Dolgi nenaglašeni samoglasniki3 ẹː oː åː Konzonantizem Zvočniki m v  n l r ń j 3 Inventar na osnovi primerov, potrjenih v gradivu. Izjemoma so fonetično dolgi nenaglašeni samoglasniki pri nekdanjih dvonaglasnicah, prim. razdelek 3.3.1.3. 3 3.1 3.1.1 3.1.1.1 3.1.1.2 3.1.1.3 3.1.2 3.1.2.1 128 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) Nezvočniki p b f t d c s z č ǯ š ž k g x Prozodija Fonološko je relevantno mesto naglasa. Govor v naglašenih zlogih ne pozna ne ko- likostnih ne kakovostnih nasprotij. Inventar prozodemov vsebuje naglašene (ˈVː) in nenaglašene zložnike (V). Distribucija Vokalizem Fonetično dolgi samoglasniki nastopajo samo pod naglasom.4 Kratki samoglasniki nastopajo samo v nenaglašenih zlogih. /ü/ ne more stati v vzglasju zaradi protetič- nega /v/, ki nastopa pred njim (ˈvüːzda). /ᵘọː/ ne more stati v vzglasju, saj se tam govori /ọː/ (ˈọːsen). Konzonantizem Zvočniki Zvočnik /v/ ne more stati v izglasju in pred nezvenečimi nezvočniki, saj se tam premenjuje s /f/ (potˈkoːf, Veˈčẹːslafcẹ). Zvočnik /m/ ne more stati v izglasju, saj se tam premenjuje z /n/ (ˈǯaːren). Nezvočniki Zveneči nezvočniki se pred nezvenečimi nezvočniki in v izglasju premenjujejo z nezvenečimi nezvočniki (gˈraːt, kˈriːš, ˈroːp). Prozodija Naglašeni samoglasniki so fonetično dolgi, nenaglašeni pa kratki. Ponaglasnih dolžin praviloma ni.5 Naglašen je lahko katerikoli zlog v besedi. V večzložnicah sta lahko naglašena dva zloga (ˈxoːztˈrọːgarẹ). 4 Gl. op. 3. 5 Gl. op. 3. 3.1.3 3.2 3.2.1 3.2.2 3.2.2.1 3.2.2.2 3.2.3 3.1.2.2 129Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 Izvor Vokalizem Naglašeni samoglasniki issln. Gradivo iː < *ī ˈziːt, ˈliːst, ˈčiː = hči, Red kˈviː, Imn: viˈšiː ‘uš’, noˈčiː, oˈčiː, saˈniː, tˈriː; stˈriːc, ˈbiːk,6 Ted žiˈviːno, Imn oˈbiːstẹ = obisti ‘ledvice’, prid m mn ˈsiːvẹ, 2ed žẹˈviːš, 3ed: tẹšˈčiː, žẹˈviː, zvoˈniː, kọˈsiː, se toˈpiː, roˈsiː, leˈtiː, beˈžiː, kleˈčiː, siˈšiː, tˈpiː, gˈmiː; ˈviːno, ˈliːca, ˈziːma; bˈriːtfa, meˈziːnec, Rmn kušˈčiːc = koščic ‘peška’, pˈliːtfẹ = plitvi ‘plitev’, 1ed: ˈviːdẹn, ˈpiːšen; v izposojenkah ˈkiːkla, kˈriːš; iː < *ì- ˈžiːto, ˈšiːlo, koˈpiːto, ˈliːpa, ˈžiːla, ˈsiːla, ˈńiːva, sˈliːva, žˈliːca, ˈriːba, gˈriːba ‘griva’, kaˈdiːlo, blaˈziːna, roˈčiːca, Red ˈmiːšẹ, pesˈniːca = pestnica ‘pest’, ravˈniːca, zaˈviːca = za- vica ‘zajklja’, liˈsiːca, škˈriːńa = skrinja ‘krsta’, ˈxiːža ‘spal- nica (kamra), ‘dnevna soba’, plaˈniːna ‘gora’, pšeˈniːca, teˈtiːca ~ tẹˈtiːca ‘teta’, kušˈčiːca = koščica ‘peška’, kọˈniːca = konica ‘stranska deska na vozu’, ˈtiːkef = tikev ‘buča’, ˈpiːšče, ọgˈńiːšče, koˈliːne, prid ž ˈkiːsẹla, škroˈpiːtẹ ‘kropi- ti’, moˈliːtẹ, doˈgiːtẹ = dojiti ‘molsti’, ˈviːdẹtẹ, fkoˈpiːtẹ = vkopiti ‘skopiti’, noˈsiːtẹ, loˈviːtẹ; v primerih s prehodnim j: gˈriːjstẹ, plasˈtiːjč ‘kopica sena za čez noč’; < *-ì ˈmiːš (ž), ˈniːt, ˈriːt, fˈtiːč = ptič, ˈsiːr, ˈsiːt; < *ī v položaju pred ń sˈviːńa, loˈpiːńa = lupinja ‘lupina’; v položaju pred n ˈsiːn, 1ed žẹˈviːn; v položaju pred r ˈžiːr; po umiku s kratkega notranjega zloga na prednaglas- no dolžino/ kračino na *i ˈviːskẹ = visoki; v izposojenkah ˈciːge, ˈriːftar = rihtar ‘župan’, ˈpiːsker ‘lonec’, fˈliːka ‘leha’, ọštaˈriːja, prid m štˈriːkanẹ, ˈbiːntatẹ ‘vejati’, ọšˈtiːja = hostija, faˈmiːlẹja; ⁱẹː < *- bˈrⁱẹːza (tudi Rmn bˈrⁱẹːs), ˈcⁱẹːsta, ˈrⁱẹːpa, ˈmⁱẹːra, ˈpⁱẹːna, ˈdⁱẹːkla, ˈlⁱẹːto ‘leto, poletje’, koˈlⁱẹːno, žeˈlⁱẹːzo, pˈlⁱẹːvo, ˈsⁱẹːmen, ˈtⁱẹːmen ‘teme’, bˈrⁱẹːmen, ˈsⁱẹːver ‘severni veter’, šˈvⁱẹːlǯa = švelja ‘šivilja’, neˈdⁱẹːla, sˈvⁱẹːder, čˈrⁱẹːšńa,7 bˈrⁱẹːskef,8 preˈsⁱẹːka, ˈdⁱẹːdek, Red ˈrⁱẹːna = hrena, ˈrⁱẹːzatẹ, ˈdⁱẹːlatẹ, tˈpⁱẹːtẹ, ˈsⁱẹːkatẹ, poˈvⁱẹːdatẹ, veˈlⁱẹːtẹ ‘ukazati’, žẹˈvⁱẹːtẹ, sẹˈdⁱẹːte, mˈlⁱẹːtẹ, pˈlⁱẹːtẹ, ˈgⁱẹːstẹ = jesti; 6 Imenovalniška oblika izkazuje novoakutirano osnovo (Ied ̍biːk < *byk), analogija po stranskih sklonih je izključena (Red bẹˈkaː). 7 V kolikor ne gre za odraz * in položajni razvoj za r. 8 Gl. op. 7. 3.3 3.3.1 3.3.1.1 130 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) < *- ˈsⁱẹː = sèm, ˈrⁱẹːn = hren; < * v položaju za r v primerih sˈrⁱẹːn ‘ivje, srež’, žˈrⁱẹːbec, dˈrⁱẹːfge = drevje ‘drevo’, čˈrⁱẹːpńa = črepnja ‘črepinja’, pˈriẹːk ‘čez’, pˈrⁱẹːkt = pred- klet ‘veža’; v primerih ˈlⁱẹːšnẹk,9 dˈlⁱẹːto;10 < *ē v položaju pred n koˈrⁱẹːn = koren ‘korenina’, stˈžⁱẹːn ‘sršen’, geˈsⁱẹːn = jesén, prid m: leˈsⁱẹːnẹ, sneˈžⁱẹːnẹ, voˈdⁱẹːnẹ, Dmn lẹˈdⁱẹːn = ljudem, 1ed: merˈgⁱẹːn = umrjem ‘umreti’, toˈčⁱẹːn = tol- čem, preˈdⁱẹːn = predem; v položaju pred r veˈčⁱẹːr; v položaju pred  peˈpⁱẹː; < *è- < * < * < *- < *- umično naglašene- ga ə < umično naglašene- ga e v položaju pred n ˈžⁱẹːnska, ˈžⁱẹːnẹn, Rmn ˈžⁱẹːn,11 Imn raˈmⁱẹːnke = remenke (< *rumenka) ‘pirh’, 1ed neˈsⁱẹːn; v položaju pred r ˈpⁱẹːrǯe, Ted ˈčⁱẹːr ‘hči’, v položaju pred  Imn ˈtⁱẹːcẹ = telce ‘tele’; v položaju pred  del -l m ed ˈzⁱẹː = vzel; v položaju pred n ˈdⁱẹːn, ˈlⁱẹːn, ˈpiẹːn = panj ‘tnalo’, Dmn stvaˈrⁱẹːn; v položaju pred  sọˈkⁱẹː = sokelj ‘grča’, voˈgⁱẹː, Rmn meˈkⁱẹː12 ‘metla’; v položaju pred ń ˈsⁱẹːńe ‘sanje’; v položaju pred n 3ed ˈgⁱẹːne = gane; v položaju pred 2ed ˈzⁱẹːmeš = vzameš; m v položaju pred  čonˈkⁱẹː = čonkelj oz. čontelj (po Furlan 2013: 123)13 ‘členek’, roˈgⁱẹː = rogelj ‘rog’; v položaju pred n peˈdⁱẹːn = pedenj ‘ped’; v položaju pred n ˈsⁱẹːnce; prid ž cˈvⁱẹːtna; v položaju pred n pˈšⁱẹːno, ˈžⁱẹːna; v položaju pred m v primeru ˈzⁱẹːmla, ˈtⁱẹːmen ‘teme’, ˈrⁱẹːmen = remen ‘pas’; ˈtⁱẹːta; < * v položaju pred r vọˈdⁱẹːr = vodir ‘oselnik’, meˈxⁱẹːr = mehir ‘mehur’, pasˈtⁱẹːr, seˈkⁱẹːra; v položaju pred  Imn moˈtⁱẹːce = motilnice ‘pinja’; 9 Morda gre za krajšavo dolgega naglašenega zloga pred soglasniškim sklopom, kot navaja tudi Greenberg (2002: 119, op. 21) za govor Brd (gradivo za leksema britva in lešnik), kjer gre sicer za regularen pojav. Glej tudi razdelek 4.2 spodaj in opombo 10. 10 Morda zaradi položaja za l, vendar je tudi precej protiprimerov. 11 V kolikor ne gre za analogijo po drugih sklonih in torej za položajni razvoj umično naglašenega e pred n. 12 Tudi Rmn ˈmeːke. 13 Sln. dial. izpeljanka *čont-elj, Red *čont-lja ‘kar je v zvezi s kostjo’ < *-ъl’ь iz čọ̑nta f ‘kost’ z dial. razvojem tl > kl (Furlan 2013: 123). 131Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 v izposojenkah ˈŠⁱẹːka ‘ime krave po barvi’, ˈrⁱẹːma, ˈlⁱẹːdna ‘copata iz usnja’, ˈlⁱẹːder ‘usnje’, ˈfⁱẹːrma = birma, ˈtⁱẹːrštok = tirštok ‘podboj’, dˈrⁱẹːto = dreto ‘dreta’, ˈvⁱẹːrstvo14 = virt- stvo ‘kmetija’, ˈvⁱẹːrt ‘gospodar’, ˈvⁱẹːrtẹńa ‘gospodinja’, pˈrⁱẹːdga = pridiga, pˈrⁱẹːdganca = pridiganica ‘prižnica’, ˈkⁱẹːrfańe = kirfanje ‘božja pot’, banˈdⁱẹːra = bandera, baˈrⁱẹːnda ‘svečnik’; [ẹː] < * v položaju pred prehodnim j ˈpẹːjsek, ˈpẹːjsto; < *- v položaju med r in j stˈrẹːja = streha, Red oˈrẹːja = oreha; < *ē v položaju pred ń znaˈmẹːńe, Imn seˈmẹːńe (Rmn seˈmẹːńa); < *- v položaju pred ń v primeru ˈsẹːńe = senje ‘sejem’; v položaju pred j < *x sˈnẹːja = snaha; v položaju pred prehodnim j ˈpẹːjskẹ = pasji, ˈvẹːjškẹ; ẹː < * iˈmẹː, žerˈbẹː, Red: mekˈlẹː ‘metla’, žeˈnẹː,15 braˈdẹː, rọˈkẹː, nọˈgẹː, zẹˈmẹː ‘zima’,16 sestˈrẹː,17 Imn ž: cẹˈpẹː = cepé ‘cepec’, mẹˈxẹː ‘muha’, boˈxẹː ‘bolha’, skoˈzẹː ‘sol- za’, prid ž ˈmẹːka = mehka, ˈpẹːt, deˈvẹːt, deˈsẹːt; ˈrẹːp, ˈpẹːtek, ˈpẹːta, prid m sˈvẹːtẹ, prim ˈvẹːkšẹ ‘velik’, ˈzẹːtẹ = vzeti, 1ed: ˈvẹːžen, pˈlẹːšen, del -l ž ed ˈzẹːla; gˈrẹːda, fˈtẹːgnetẹ se = vtegniti se ‘stegniti se’; 1ed gˈlẹːdan; < *- v primeru ˈgẹːtra; < *ē ˈpẹːč, ˈlẹːt, ˈmẹːt, sˈcẹː, fˈčẹːla = bečela ‘čebela’,18 Red: iˈmẹːna, ˈčẹːrẹ ‘hči’, Imn: pˈlẹːča, lẹdˈgẹː = ljudje, prid ž veˈsẹːla, ˈšẹːst, tˈgẹː = trije; tudi: ˈnẹːbo, ˈbẹːdro; < *è- po zgodnji podal- jšavi Imn ˈrẹːbra, neˈbẹːsa; po podaljšavi (prekm. inova- cija)19 2ed neˈsẹːš, 3ed: neˈsẹː, peˈčẹː, zeˈbẹː; < * ˈvẹːs, laˈkẹːt ‘komolec’, noˈxẹːt = noht; < umično naglašene- ga e v primeru spˈrẹːvot = sprevod ‘pogreb’; < * v položaju pred n ˈvẹːnec; sˈtẹːna, Red ọpˈlẹːna;20 < *ə nepričakovano sˈtẹːblo ‘deblo’; 14 Po glasovno-pravopisnem načelu poknjiženo (Šekli v SLA 2.2: 58) virstvo < *(virt)-ьstv-o ← nem. Wirt ‘gospodar’ (Škofic v SLA 2.2: 64). 15 Tudi Red ˈžⁱẹːne. 16 Tudi Red ˈziːme. 17 Tudi Red ˈsäːstre. 18 Rmn fˈčⁱẹː. 19 Rigler 2001: 68–69; Greenberg 2002: 105. 20 Leksem ˈọːplẹn v Ied izkazuje odraz jata v ponaglasnem zlogu, v Red ọpˈlẹːna pa odraz stalno dolgega jata v položaju pred n, kar bi kazalo na *òplěnъ *oplna. 132 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) eː < * kˈleːt, ˈreːč ‘beseda’, sˈneːk, ˈleːs ‘gozd’, bˈreːk ‘hrib, breg’, vˈreːmen, sˈreːda, D/Med ž glaˈveː, prid: ˈleːva, pˈreːgen ‘prednji’; kˈleːšče, prid m: sˈleːpẹ, ˈleːpẹ, ˈbeːlẹ, ˈceːlẹ, ˈreːsan, prid ž ˈreːtka, otpˈreːtẹ; ˈdeːte, gˈneːzdo, ˈveːdro, mˈleːko, sˈveːča, zˈveːzda, prid ž sˈleːpa, mˈreːtẹ = umreti, dˈreːtẹ se; ˈmeːsec ‘mesec, luna’, ponˈdeːlek, Imn ˈleːta, sprotoˈleːtke = sprotoletje ‘pomlad’, 1ed ˈseːkan;21 < *è- v položaju pred ž ali pred prehod- nim j gˈleːžen; [eː] < * v položaju ob j ˈveːja, ˈseːjatẹ; < * po zlitju s sosed- njim j ˈmeːj = meh, sˈmeːj, gˈreːj; < umično naglašene- ga e v položaju pred j ˈmeːja; ḙäː < umično naglašenega e ˈčḙäːlo, ˈrḙäːbro, ˈsḙäːstra, ˈtḙäːle, ˈčäːsnek = česnek ‘česen’, ˈäːden, ˈräːtkef, ˈmäːkla = metla, del -l ž ed: sˈpäːkla, pˈläːtla, ˈnäːsla, ˈnäːstẹ, pˈläːstẹ, nam ˈläːžat, Ded ˈtäːbẹ; ˈpäːtẹ; tudi v primerih, kot so: zadˈväːčera22 = zadvečera ‘popoldne’; tudi ˈpäːro; < *- sˈräːča, ˈdäːtelca = deteljica ‘detelja’, Red: dẹˈtäːta, teˈlḙäːta, pokˈläːknotẹ = pokleknoti, žˈmäːtna = žmetna ‘težek’, 3ed dˈräːgne,23 pˈräːstẹ; < *- ˈzḙäːt = zet, ˈväːč, nam ˈžäːt; < *ę, po umiku naglasa ˈgäːčmen, ˈgḙäːzẹk; < *è- ˈzḙäːlge = zelje, Red kˈmäːta, ˈmäːla = melja ‘moka’, ˈsḙäːden, neˈbäːškẹ, 1ed: ˈmäːlen = meljem, ˈmäːčen, 3ed kˈläːple = kleplje, del -l m ed: ˈpäːko ~ ˈpäːke = pekel, ˈnäːso, šˈtäːrẹ = kateri, fˈčäːraj; < *-è kˈmäːt; < *- ˈmäːša, dˈväːrẹ = dveri ‘vrata’, prid m ˈläːfkẹ = lahki; < *- ˈdäːš, ˈpäːs, gˈnäːs = dnes ‘danes’; < umično naglašenega ə sˈtäːber, ˈčäːber, šˈkäːgen, ˈmäːgla; 21 Nedoločnik ˈsⁱẹːkatẹ. 22 Vendar veˈčⁱẹːr. 23 Ne izkazuje odraza novega cirkumfleksa na naglašenem zlogu, morda gre za položajni razvoj za r. 133Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 po umiku s kratkega notranjega zloga na prednaglas- no dolžino/ kračino na *ę rˈdḙäːčẹce ‘rdečica’; na *e ˈčäːttek; v izposojenki ˈbḙäːtežen = betežen ‘bolan’; < *- v položaju med dvema v ˈväːverca; v primeru ˈkäːden = teden; v primeru Imn ˈkḙäːrpe24 ‘satovje’; v izposojenkah bˈlḙäːk = blek ‘trebuh’ in bˈlḙäːkastẹ ‘trebušast’, voˈdⁱẹːnẹ ˈbḙäːtek = vodeni beteg ‘vodenica’, ˈbḙäːtežen = betežen ‘bolan’, cˈväːk ‘žebelj’, ˈgäːšpren = ješprenj, preˈcäːsẹja ‘procesija’, prid ž ˈžäːgńena ‘blagoslovljen’, ˈräːca = raca, ˈgäːzero = jezero ‘tisoč’; aː < *ā vˈlaːs = vlas ‘las’, sˈraːp, sˈlaːp, gˈraːt, pˈraː = prah, stˈvaːr ‘zver’, Red: zoˈbaː, gnoˈjaː, obˈlaːčno, mˈlaːjšẹ, doˈmaː, dˈvaː, nam sˈpaːt; kˈraː Red kraˈlaː = kralja, sˈvaːk, pˈlaːšč, ˈnaːge = nagel ‘živčen’, koˈvaːč, Oed s koˈvaːčon, koˈlaːč = kolač ‘hlebec’, poˈtaːč ‘kolo’, zẹˈdaːr, zvoˈnaːr ‘mežnar, cerkveni ključar’, ˈvaːpno = vapno ‘apno’; bˈraːda, tˈraːva, gˈlaːva; ˈpaːvok = pavok ‘pajek’, ˈpaːlec, Rmn kˈraːf, ˈzaːvec = zavec ‘zajec’, ˈlaːpec = hlapec, ˈǯaːsprek = jastreb, prid m: sˈtaːrẹ, ˈmaːlẹ, pˈraːvẹ = pravi, boˈgaːtẹ, ˈkaːlatẹ = kalati ‘cepiti (drva)’, 2mn zˈnaːte; < *à- v primerih loˈbaːńa, ˈmaːček, žˈgaːnẹkẹ ‘žganci’, ˈpaːstẹ ‘pasti, padem’; < * v primeru (vpliv knj. jezika) ˈčaːst; v izposojenkah ˈfaːrba, ˈkaːmra ‘mrtvašnica’, ˈmaːnd ‘suknja’ in ˈmaːnd ‘bezgavka’, ˈxaːjz = hajzelj ‘stranišče’, ˈvaːjnkeš ‘blazina za pod glavo’, šˈnaːjder ‘krojač’, ˈkaːjšla = kajšlja ‘slaba hiša, kajža’, šˈpaːjzba ‘shramba’, žẹgˈńaːvańe ‘blagoslov’, ˈfaːlar ‘steber’, ˈxaːke = hakelj ‘kljuka pri verigi’, ˈvaːga, ˈkaːnžar = kanžar ‘merjasec’, ˈnaːg, pajˈdaːš ‘prijatelj’, ˈvaːraš ‘mesto’, maˈlaːrẹja = malarija ‘mrzlica’, sanˈdaːlẹ; 24 Poknjiženo kot grpa v Bezlaj 1977: 183 in kot gerp- (nejasno) v SLA 2.2: 278. 134 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) åː < *à- gˈråː = grah ‘fižol’, ˈgåːber, ˈǯåːvor, ˈkåːše, Red bˈråːta, ˈsåːlo, ˈkåːča, mˈlåːka, ˈžåːba (tudi Rmn ˈžåːp), ˈǯåːgda = jagoda, måːtẹ, kˈråːva, ˈbåːba, sˈkåːla, ˈmåːčẹja = mačeha, mˈråːvla, sˈråːkca = srakica ‘srajca’, ˈpåːlca = palica, ˈbåːbẹca = babica, sestˈråːna = sestrana ‘sestrična’, ˈǯåːblan (ž) = jablan ‘jablana’, ˈråːšoške = razsoške ‘vilice’, ˈǯåːboko, ˈpåːvẹčẹna = pavučina ‘pajčevina’, laˈgåːtẹ, peˈlåːtẹ, grabˈlåːtẹ, kleˈpåːtẹ, ˈdåːtẹ, tˈkåːtẹ, leˈžåːtẹ, sˈpåːtẹ, oˈråːtẹ, zˈnåːtẹ ‘vedeti’, potkoˈvåːtẹ, teˈsåːtẹ; < *-à bˈråːt, sˈvåːt, ˈkåːt = kad, zdˈråːf, pˈråːf, kˈråːj = kraj ‘proč’, ˈkåː ‘kaj’; < *ā v položaju za r kọlọvˈråːt; ˈråːst = hrast; < * v primeru ˈlåːš; < umično naglašene- ga e po asimilaciji25 ˈžåːlọt = želod; < *e po umiku naglasa z zadnjega krat- kega zaprtega zloga v primeru v izposojenkah [oː] < * v položaju ob  < *-l/*lK po asimilaciji -ov- < * skupaj z r (roː) pred  < *-l oː < *ǭ < *ǫ po umiku novega cirkumfleksa (Pronk 2007: 175)28 ˈǯåːlẹnč26 = jelič ‘smreka’; ˈlåːče = hlače, ˈbåːtašẹ ‘visoki čevlji’, cọˈpåːta, poˈgåː- ča ‘potica’, ˈpåːlaš = palaš ‘žepni nož’, ˈbåːge = bagelj ‘kopica sena za čez zimo’, šˈtåːla, ˈfåːrof ‘župnišče’, šˈmåːrnẹce, ˈåːdvẹnt = advent, Imn ˈlåːte ‘deska ograje’, gˈråːba ‘grapa’, ˈzåːdga = zadruga ‘podružnica’; ˈǯoːša = jolša ‘jelša’, ˈǯoːške = jolšje; v izposojenkah: ˈboːta = bolta ‘trgovina’, ˈkoːter = kolter ‘blazina’; doˈmoː; del -l m ed: dˈroː = drl, cvˈroː = cvrl, mˈroː = umrl; ˈmoːš, ˈzoːp, dˈroːk, kˈroːk, otˈroːbẹ, goˈloːp, ˈgoːs, k ˈloːp, ˈgoːžefka = goževka ‘gožva’, ˈroːp; ˈmoːten, ˈmoːder, ˈroːbec ‘ruta’, ˈpoːt ‘steza’, moˈgoːčẹ, 1ed sˈtoːpan; ˈroːka;27 ˈpoːpek, ˈgoːbec; ˈgoːsanca = gosenica;29 25 Furlan v Bezlaj 2005: 445. 26 ˈǯåːlẹnč < issln. *jedlì < psl. *jedlь (F1). 27 Po analogiji tudi ˈnoːga. 28 Metka Furlan in Marc L. Greenberg, ustno. 29 Tako tudi v prekmurskih govorih krajev Grad (SLA T398) ˈgosenca (kot tudi goˈlop, kˈrok), Gornji Perovci (SLA T399) ˈgosenca (kot tudi goˈlop, kˈrok), Križevci (SLA T400) ˈgo sanca (kot tudi ˈzof = zob, ˈpopak), Žetinci (SLA T414) ˈgọsanca (kot tudi goˈlọp), kot tudi v ostalih govorih prekmurskega narečja, poleg tega pa med drugimi tudi v kozjansko- bizeljskem govoru Bistrice ob Sotli (SLA T345) ˈgọːsanca (prim. Gostenčnik 2022: 113). Za koroške govore prim. tudi Pronk 2007. 135Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 < *ō < *o po umiku novega cirkumfleksa ˈboːk, ˈnoːs, bˈroːt, ˈmoːst, pˈloːt ‘ograja’, oˈboːut = obod ‘zunanji obod hiše’, zaˈpoːvẹt, Imn sẹˈnoːvge = sinovje ‘sin’, zoˈboːvge = zobovje, ˈvoːsk, oˈkoː ‘oko’30 in ‘oko pri rastlini’,31 meˈsoː, prọˈsoː, tẹsˈtoː, sẹˈnoː, neˈboː, koˈkoːš, koˈkoːt = kokot ‘petelin’, ˈnoːč, ˈmoːč, maˈńoːst = manjost32 ‘lenoba’, potˈkoːf = podkóv, ˈkoːla, sˈfoːra = svora ‘sora’, sˈroːta, prid m ˈboːs, lẹˈpoː, sˈtoː, sˈnoːčẹ, ˈoːder = oder, del -l s bẹˈloː = bilo; ˈoːtava;33 < *ò- po zgodnji podal- jšavi Imn ˈoːkńa ‘okno’; v položaju pred ž ˈkoːža, ˈnoːžec ‘nož’; < *- v položaju za v ˈvoːgelge = ogelje ‘oglje’; v izposojenkah ˈroːmar, tuberkoˈloːza ‘jetika’, ˈxoːzntˈrọːgarẹ ‘naramni- ce’, ˈšoːla, ˈšoːpa = šopa ‘škopa’, oˈkoːroš = *obkoroš34 ‘kor’; [ọː] < umično naglašene- ga o v vzglasju ˈọːkno, ˈọːfca = ovsa ‘osa’ (Furlan 2017), ˈọːrẹ = oreh, ˈọːbẹt ‘kosilo’; < *ò v vzglasju ˈọːsen, ˈọːpčẹna, ˈọːgrat ‘sadni vrt’, ˈọːgen, ˈọːplẹn;35 v položaju pred m Ded ˈkọːmẹ = komu; v položaju pred -n < *-m Dmn pˈsọːn, ˈtọːn = tam; v položaju pred ń ˈkọːń; < *ō v položaju ob n/ń zˈvọːn, ˈvọːńatẹ = vonjati ‘smrdeti’; < * v položaju pred m ˈkọːmen = kamen, ˈpọːmet, sˈlọːma, ˈmọːma ‘stara mati, tašča’, Omn: z ˈvọːmẹ ‘vi’, ˈnọːmẹ ‘mi’, ˈkọːma ‘kam’; v položaju pred n (tudi n < *-m) bˈrọːnovlek = branovlek ‘vprežna vaga’, ˈrọːn = hram ‘pod- strešje’, 1ed: zˈnọːn ‘vedeti’, ˈdọːn ‘dati’; v položaju pred ń kọˈpọːńa = kopanja ‘korito za prašiče’, Red kosˈtọːńa v izposojenkah v vzglasju in v položaju pred l/n/ń/m/r ‘kostanj’, Tmn ˈzọːńẹ = zanje; ˈčọːnta ‘kost’, bˈlọːńa = blanja ‘deska’, plaˈfọːn ‘strop’, ˈọːrgole, ˈọːpcẹrọnk = abcerung ‘jetika’, ˈxọːmer ‘kladivo’, škˈrọːnp = škrampelj ‘krempelj’, Oed z ˈlọːncon = lancem ‘veriga’, Imn: ˈlọːmpe = lampe ‘usta’, ˈxọːlpšujẹ ‘nizki če- vlji’, ˈgọːmba = gomba ‘gumb’, ˈšọːntavẹ = šantavi ‘šepav’; 30 Red oˈkaː, Imn oˈčiː. 31 Red oˈkaː, Imn oˈkẹː. 32 *mańȍstь (C). 33 Prim. tudi Greenberg 2002: 123. 34 Prim. madž. kórus ‘kor’. 35 Gl. op. 20. 136 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) ᵘọː < *ò- ˈvᵘọːla, ˈxᵘọːja, ˈnᵘọːšna, šˈkᵘọːda, sˈkᵘọːrǯa = skorja, ˈčᵘọːba = čoba ‘ustnica’, soˈbᵘọːta, ˈpᵘọːstela, ˈdᵘọːber, 1ed: ˈnᵘọːsẹn, pˈrᵘọːsẹn, ˈmᵘọːren, ˈxᵘọːdẹn, 3ed ˈxᵘọːdẹ, del -l m ed: ˈmᵘọːgo, ˈxᵘọːdo, ˈnᵘọːso; < *-ò gˈrᵘọːp, ˈpᵘọːt = pod ‘podstrešje, tla’, ˈkᵘọːš, kˈrᵘọːp, ˈpᵘọːp ‘župnik’; < *ǭ v primerih ˈnᵘọːtrẹ, ˈmᵘọːškẹ; < *- ˈgᵘọːba, ˈtᵘọːča; < *- stˈrᵘọːk; < umično naglašenega o ˈvᵘọːda, ˈkᵘọːsa, ˈrᵘọːsa, ˈkᵘọːza, ˈtᵘọːrk, ˈbᵘọːžẹč, ˈkᵘọːsec, ˈkᵘọːnec, čˈlᵘọːvẹk, ˈkᵘọːte, ˈpᵘọːtkef = pôdkev, Imn sˈtᵘọːlẹ ‘miza’, poˈkᵘọːpatẹ, gˈlᵘọːdatẹ, prid m ˈbᵘọːžẹ, prid s ˈdᵘọːbro, del -l ž ed ˈbᵘọːdnola = bodnola ‘bosti’, ˈgᵘọːr, ˈdᵘọːj ‘dol’; < *o- po umiku naglasa z zadnjega krat- kega zaprtega zloga ˈpᵘọːplat ‘stopalo, podplat’; < *ō v položaju ob r ˈtᵘọːr ‘dihur’, ˈrᵘọːt = rod ‘žlahta’; v položaju pred j gˈnᵘọːj, ˈlᵘọːj; < *à- v primeru ˈrᵘọːna = rana; v izposojenkah ˈcᵘọːta ‘cunja’, ˈpᵘọːjp = pob ‘fant’, ˈbᵘọːter, glaˈžuọːjna = glažovina ‘šipa’, ˈfᵘọːsl ‘debela deska’, šˈpᵘọːrat ‘štedilnik’, Tmn ˈkᵘọːrble = korblje ‘košara’, pˈlᵘọː = ploh ‘hlod’, ˈmᵘọːšt, ˈpᵘọːdgan = podgan ‘podgana’, ˈkᵘọːstań; uː < * ˈvuːk, ˈduːk, ˈguːt = golt ‘grlo’, ˈčuːn ‘korito, čoln’, ˈkuːstẹ = tolsti ‘debel’; ˈžuːna, sˈtuːbe ‘stopnice’, ˈtuːčtẹ = tolči, sˈkuːza ‘solza’, sˈtuːček = stolček ‘koruzni storž’, prid m ˈduːžen; < *- ˈvuːna, prid ž: ˈduːga, ˈpuːna, ˈsuːnce = solnce; < *- ˈpuːn; < * v položaju za m Imn ˈmuːjčẹca = mučica ‘mačica’; < *ò- po zgodnji podalj- šavi v položaju pred n Imn ˈuːnẹ ‘on’; v izposojenkah kaˈpuːt ‘suknjič’, Imn ˈfuːsẹknẹ ‘nogavice’, šˈtuːb = štubelj ‘izba, čumnata’, (s prehodnim j) ˈšuːjster ‘čevljar’, kˈruːmpẹč = krumpič ‘krompir’, šˈtuːrma ‘vihar’, ˈpuːc = puc ‘omet’, ˈbuːnda ‘kožuh’, Imn beˈǯuːsẹ = bajusi ‘brki’, ˈguːla36 = gulja ‘čreda’, ˈkuːča ‘hiša’, ˈkuːkca = kukor(i)ca ‘koruza’; [öː] < * v položaju za v ˈvöːra = vera, ˈvöːter = veter, prid m čloˈvöːškẹ, Ddv dˈvöː- ma ‘dva’; < *- v položaju za v ˈvöː ‘vèn’; < * v izposojenkah v položaju pred r ˈböːrgle ‘burklje’, ˈšöːrc = šurc ‘predpasnik’, ˈföːrtok ‘pred- pasnik’; 36 ˈguːla ← madž. gulya ‘čreda’. 137Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 üː < *ù- Red: ˈküːpa, kˈrüːja, kˈlüːka, ˈmüːja, ˈbüːkef, ˈčüːtẹ, oˈbüːtẹ, v primerih s prehodnim j: ˈgüːjžẹna = južina ‘malica’, ˈčüːjden; < *-ù ˈküːp, kˈrüː = kruh, ˈlüːk ‘čebula’, fˈküːp, ˈtüː, ˈgüːk = jug ‘južni veter’, vˈnüːk, pˈlüːk; < *ū v položaju pred j ˈtüːjẹ = tuji; v položaju pred j (po onemitvi x) ˈvüːja (ž) = uha ‘uho’; < * v položaju pred j (po onemitvi x) ˈbüːja = bolha; po umiku s kratkega notranjega zloga na prednaglas- no dolžino/ kračino na *i v položaju pred r ˈšüːrkẹ = široki; v izposojenkah ˈpüːše = pušelj ‘butara’, gˈrüːnt ‘kmetija’, ˈpüːta = puta ‘oprtni koš’, ˈküːga, ˈküːńa ‘kuhinja’, ˈpüːšpek = pušpek ‘škof’, šˈtüː ‘toporišče’; üː < *ū ˈvüːš = uš, Red: meˈdüː ‘med’, sẹˈnüː ‘sin’, prid m ˈdüːšnẹ, gˈlüːpẹ = glupi ‘gluh’, prid ž dˈrüːga; kˈlüːč, pˈlüːča, ˈgüːnec = junec ‘vol’, 1ed ˈlüːplen = lupljem ‘lupiti’; ˈdüːša, ˈvüːzda; ˈlüːkńa, gˈrüːška; <  ≤  (po vokalni harmoniji) bˈlüːzẹ = blizu; v izposojenkah šˈküːfka = škufka ‘smrekov storž’, bˈrüːtof ‘pokopališče’, ˈlüːster ‘lestenec’; ː < * in * ˈpːsẹ, ˈčːf, ˈpːst, ˈgːm, ˈbːf, ˈmːtvec, ˈsːna, sˈmːt, ˈkːf, oˈbːf, ˈžːt, ˈpːt ‘rjuha’, ˈtːs = trs ‘trta’, ˈdːva, ˈkːčma, ˈkːst, ˈkːma, ˈvːba, ˈčːčefka = črčevka ‘sodra’, ˈpːpe = prpel ‘poper’, prid m: zˈmːžńenẹ, ˈgːbavẹ, ˈtːdẹ. Kratki nenaglašeni samoglasniki issln. Gradivo i < *iK v primerih liˈsiːca, iˈmẹː; < *ěK v primeru dikˈliːna ‘dekle’; < *uK siˈšiːtẹ, 3ed siˈšiː, Tmn liˈdiː, Imn viˈšiː ‘uš’; 3.3.1.2 138 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) ẹ < *iK cẹˈgaːn, zẹˈdaːr, Imn sẹˈnoːvge = sinovje ‘sin’, žẹˈvⁱẹːtẹ, 3ed: tẹšˈčiː, žẹˈviː; < *KiK zabˈloːdẹtẹ ‘zgrešiti’, tˈraːvnẹk, ˈlⁱẹːšnẹk, ˈbᵘọːžẹč, ˈsuːmẹč = sumič ‘komar’, ˈgüːjžẹna = južina ‘malica’, ˈọːpčẹna, sˈvⁱẹːčnẹca, ˈbåːbẹca = babica, oˈziːmẹce = ozimice ‘obrvi, trepalnice’, ˈiːstẹna, ˈcⁱẹːpẹč = cepič ‘mlatič’, 1ed: ˈnᵘọːsẹn, pˈrᵘọːsẹn, del -l ž ed: mˈlaːtẹla, cˈviːlẹla; < *-i ˈmåːtẹ, možˈgaːnẹ, dˈväːrẹ = dveri ‘vrata’, Red vˈlaːsẹ = vlasi ‘las’,37 D/Med ž: ˈziːmẹ, ˈžåːbẹ, ˈsäːstrẹ, ˈmaːmẹ, ˈliːpẹ, Idv žˈliːcẹ, Imn: ˈpiːskrẹ, goˈloːbẹ, sˈtᵘọːlẹ, Omn: bˈråːtamẹ, zoˈbaːmẹ, sẹˈnoːvamẹ, pˈsaːmẹ, ˈkọːńamẹ, ˈtⁱẹːcamẹ, dˈnẹːvamẹ, lẹˈdaːmẹ ‘ljudje’, ˈvüːjamẹ ‘uho’, ˈleːtamẹ, ˈrẹːbramẹ, ˈpäːramẹ, ˈoːkńamẹ, bˈrⁱẹːme- namẹ, vlaˈsaːmẹ, ˈmiːšamẹ, žˈliːcamẹ, roˈkaːmẹ, nọˈgaːmẹ, ˈmåːteramẹ, čeˈraːmẹ, noˈčaːmẹ, oˈčaːmẹ, kokoˈšaːmẹ, dˈväːramẹ, prid m: mˈlaːdẹ, gˈlᵘọːpkẹ = globoki, pˈraːvẹ = pravi, ožeˈniːtẹ se, ˈzåːčnotẹ = začnoti ‘začeti’, ˈsüːnotẹ = sunoti ‘suniti’, pˈlaːčatẹ, ˈmeːšatẹ, sˈrẹːčatẹ, kˈlẹːčatẹ, ˈkaːlatẹ = kalati ‘cepiti (drva)’, žˈreːtẹ, ˈžåːgatẹ, del -l mn m: ˈdaːlẹ, zˈnåːlẹ, ˈgⁱẹːlẹ = jedli, šˈčⁱẹːlẹ, ˈsüːnolẹ = sunoli, žẹˈvⁱẹːlẹ, ˈmːlẹ = umrli, ˈoːtplẹ, tˈkåːlẹ, tˈpⁱẹːlẹ, loˈviːlẹ; < *uK vẹˈńaːk = uljnjak (prim. Furlan v Bezlaj 2005: 319) ‘čebel- njak’, tẹˈxiːnec = tujinec ‘tujec’, Imn mẹˈxẹː ‘muha’, Imn lẹdˈgẹː = ljudje, 1ed kẹˈpüːvlen = kupuvljem ‘kupovati’; < *ěK tẹsˈtoː, sẹˈnoː, Imn ž cẹˈpẹː = cepé ‘cepec’, cẹˈdiːtẹ, sẹˈdⁱẹːte, Red dẹˈtäːta, lẹˈpoː; < *KěK ˈsoːsẹt = sosed, ˈọːrẹ = oreh, ˈọːplẹn,38 ˈviːdẹtẹ; < *ęK39 Red rẹˈpaː ‘rep’; e < *ęK40 meˈsoː, preˈdiːvo; < *KęK ˈpọːmet; < *-ę ˈtäːle, ˈdeːte, Imn: ˈžⁱẹːnske, žˈliːce, fˈčẹːle = bečele ‘čebela’, Imn:41 gˈneːzde,42 ˈọːkne,43 Red ž: gˈlaːve, ˈziːme, Red pˈgiːšče44 ‘dlan’; < *eK eˈnaːjset ‘11’, pšeˈniːca, čemeˈråːstẹ = čemerasti ‘živčen’, deˈvẹːt, deˈsẹːt; < *KeK 1ed ˈnaːjden = najdem, 2ed ˈzⁱẹːmeš = vzameš, ˈdåːleč; < *-e ˈzäːlge = zelje, znaˈmẹːńe, Imn seˈmẹːńe, 2mn vel neˈsẹːte; < *əK Imn45 vesˈniːca46 = vesnica ‘vas’; 37 Vendar Oed z vˈlaːson. 38 Ponaglasni vokalizem kaže na *oplěnъ. 39 Kot različica k e. 40 Kot različica k ẹ. 41 Le v navedenih dveh primerih, drugače je končnica Imn s -a. 42 Ied gˈneːzdo. 43 Tudi Imn ˈoːkńa, Ied je ˈọːkno. 44 Ied pˈgiːšča ima pomen ‘dlan’, oblika Ied pˈgiːšče pa pomen ‘prgišče’. 45 Za Ied je naveden leksem ˈvẹːs Red ˈvẹːsẹ. 46 Odraz z dolžino v naglašenem zlogu (iː) je posledica analoške podaljšave in izraža skupni po- men. Podane stranskosklonske oblike so še: Rmn vesˈniːc, Mmn vesˈniːcaj. 139Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 < *ə v priponah *-əc, *-ək, *-əń ˈnaːšec = našec ‘nahod’, bratˈraːnec, ˈlaːpec = hlapec, ˈkọːnec, ˈkᵘọːsec, ˈfüːčkec = fučkec ‘piščal (kost)’, šˈmːklec ‘šalotka’, ˈnoːžec ‘nož’, sreˈdiːnec, ˈpːstanec, ˈpẹːjsek, ˈpẹːtek, gˈraːšček ‘grah’, ˈǯaːrek = jarek ‘potok’, ˈrᵘọːpček ‘robec’, ˈọːgen, gˈleːžen, šˈkäːgen; a < *aK laˈkẹːt ‘komolec’, kaˈzaːlec; < *KaK ˈdⁱẹːlatẹ; < *-a ˈroːka, kˈrọːta = krota ‘krastača’, Red/Imn čˈreːva, Red dˈreːva ‘drevo’; < *KěK v položaju pred n plaˈniːca = plenica, ˈgoːsanca = gosenica; o < *oK47 oˈbiːstẹ = obisti ‘ledvice’, obˈråːčatẹ, možˈgaːnẹ, koˈlⁱẹː- no; < *-o ˈčḙäːlo, ˈbẹːdro, ˈčːtalo ‘rezilo pri plugu’; < *ǫK Red zoˈbaː, Mmn f koˈtaːj ‘kot’; < *-ǫ Ted: ˈkᵘọːzo, ˈliːpo; < *K Imn: boˈxẹː ‘bolha’, skoˈzẹː ‘solza’; < *KK ˈǯåːboko; < *uK v primeru loˈpiːńa = lupinja ‘lupina’; < *-əl/*-al/*-ǫl/*-il/*-ěl v del -l m ed ˈnäːso = nesel, ˈnåːjšo, ˈmᵘọːgo, prekˈliːńo = preklinjal, pˈläːto = pletel, ˈdⁱẹːlo, ˈlåːgo, kˈläːpo = klepal, kˈlẹːčo, ˈbᵘọːdno = bodnol ‘bosti’, sˈpåːdno = spadnol ‘pasti, padem’, ˈsüːno = sunil, ˈloːvo = lovil, pˈråːvo = pravil ‘reči’, pọˈkoːso, ˈnᵘọːso = nosil, mˈlaːto, ˈviːdo, ˈžiːvo = živel, ˈtːpo, ˈoːtpro = odprl; tudi: pọˈsüːšọ; ọ < *oK48 ọgˈråːček = ogradček ‘vrt’, prọˈsoː, vọˈdⁱẹːr = vodir ‘oselnik’, sọˈkⁱẹː = sokelj ‘grča’, spọvedˈniːca, kọlọvˈråːt, bọˈrᵘọːjca = borovica ‘brinje’, kọˈsiːtẹ, zvọˈniːtẹ; < *KǫK ˈžåːlọt = želod; u < *uK v primeru druˈžiːna; < *oK v primeru kušˈčiːca = koščica ‘peška’; v izposojenkah tuberkoˈloːza ‘jetika’; [] < *li po onemitvi ponaglasnega i v položaju *KliK ˈkiːsca, gˈrẹːbca = grebljica; < *lě po onemitvi ponaglasnega ě v položaju *KěK pˈrⁱẹːkt = predklet ‘veža’; v izposojenkah *-Kĺ < nem. -el/-əl ˈmaːnd ‘suknja’ in ˈmaːnd ‘bezgavka’, ˈlaːjbč ‘nedrc’, ˈxaːjz = hajzelj ‘stranišče’, škˈrọːnp = škrampelj ‘krem- pelj’, šˈtuːb = štubelj ‘izba, čumnata’, ˈnaːg = nagelj; 47 Kot različica k ọ. 48 Kot različica k o. 140 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) [] < *ni po onemitvi ponaglasnega i v položaju KniK kˈpüːšca = krpuščnica ‘malina, robidnica’, ˈpoːˈnoːčca, Imn moˈtⁱẹːce = motilnice ‘pinja’, Imn ˈsüːkce = sutnice ‘ošpice’; vendar: sˈvⁱẹːčnẹca; [] < * med soglasnikoma Ied pˈgiːšča = prgišča ‘dlan’, sˈcẹː, stˈžⁱẹːn ‘sršen’, mtˈvåːškẹ, tˈpⁱẹːtẹ, 3ed gˈmiː, ˈčäːttek, ˈnaːjplẹj ‘naj- prej’, ˈzaːjtk; < *r po onemitvi v položaju r + a/i/ě/uK bˈdiːńe = bradinje ‘mah’, bˈdåːjca = bradavica; bˈsåː- ča, pọkˈvaːtnẹ, tˈgẹː = trije; ˈpoːvslo = povreslo, ˈzåːdga = zadruga ‘podružnica’. Dolgi nenaglašeni samoglasniki49 issln. Gradivo ẹː < * šˈtiːrdesẹːt, ˈpⁱẹːdesẹːt, ˈšẹːzdesẹːt, ˈsäːdendesẹːt, ˈọːsendesẹːt, deˈvⁱẹːdesẹːt; åː < * ˈäːdendvåːjstẹ, ˈpoːbråːt; oː < *ō deˈvẹːctoː. Konzonantizem Soglasniki so nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih soglasnikov, poleg tega pa še: Izvor Gradivo n < *-m ˈǯaːren = jarem, ˈrọːn = hram ‘podstrešje’, ˈvüːzen = vuzem ‘velika noč’, ˈsäːden, Oed: s ˈpäːron ‘pero’, z ˈdäːžon, s ˈkọːńon, s stˈriːcon, s ˈpᵘọːjbon = pob ‘fant’, Dmn dˈväːran, noˈčaːn ‘noč’, 1ed: pˈraːvẹn = pravim ‘reči’, ˈgⁱẹːn = jem, ˈnaːjden, ˈpuːnẹn = polnem, doˈbⁱẹːn = dolbem, merˈgⁱẹːn = umrjem ‘umreti’; < *-ń ˈọːgen, šˈkäːgen, ˈpⁱẹːn = panj ‘tnalo’; vendar: ˈkọːń; < l v skupini mn ˈgüːmla = gumna; < kot vrin- jeni n včasih pred č ˈguːbanč = gubač ‘šiška’, ˈǯåːlẹnč50= jelič ‘smreka’; ń < *ń ˈńiːva, Oed ž ˈńiːn, čˈrⁱẹːšńa, ogˈńiːšče, ˈlüːkńa, ˈpuːrńek = purnjak ‘kurnica’, ˈšiːńek = šijnjak ‘vrat, tilnik’, čˈrⁱẹːpńa = črepnja ‘črepinja’, prid ž cˈpoːgńa; sˈviːńa, loˈpiːńa = lu- pinja ‘lupina’, škˈriːńa = skrinja ‘krsta’, loˈbaːńa, kọˈpọːńa = kopanja ‘korito za prašiče’, Red ˈkọːńa, maˈńoːst = man- jost ‘lenoba’, ˈvọːńatẹ = vonjati ‘smrdeti’, 1ed prekˈliːńan; < *ń < *-nьj-/*-nъj- zˈdaːvańe = zdavanje ‘poroka’, prečẹšˈčaːvańe = pre- češčavanje ‘obhajilo’, znaˈmẹːńe, kọsˈmiːńe = kosminje ‘dlaka’, Imn seˈmẹːńe, bˈdiːńe = bradinje ‘mah’, kaˈmẹːńe, ˈroːmańe; 49 Nenaglašene dolžine poznajo nekdanje dvonaglasnice. 50 Gl. op. 26. 3.3.2 3.3.1.3 141Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 l < *ĺ < *lV < primarna skupina *dl/*tl < r po prekozložni disimilaciji r–r ≥ r–l kot l + g < *l + jVE < *-ĺ- < *-lьj-/*-lъj- v < kot proteza pred *u- < kot prote- za pred *o- v primerih j < kot zapolnitev zeva po one- mitvi *x v položajih *VxV/*-Vx < *-vi- < kot pre- hodni j včasih pred d, č, š, ž, s  < *-l v del -l m ed, ko je naglašen zad- nji/edini zlog < *-ĺ t v skupini sr kˈlüːka, kˈlüːč, pˈlüːča, ˈzⁱẹːmla, Imn čˈreːvlẹ ‘visoki čevlji’; ˈvᵘọːla, ˈọːlẹ, ˈpᵘọːstela, ˈmäːla = melja ‘moka’, neˈdⁱẹːla; del -l ž ed: pˈräːla = prela, ˈgeːla = jela, cˈväːla = cvela; pˈriːloč = priroč ‘držalo pri plugu’; ˈvoːgelge = ogelje ‘oglje’, ˈzḙäːlge = zelje; ˈvüːzda, ˈvüːjec, ˈvüːjna, ˈvüːš = uš, ˈvüːja ‘uho’, vẹˈńaːk = uljnjak ‘čebelnjak’; ˈvoːgelge = ogelje ‘oglje’, vosˈkeːšẹ ‘ožji’; ˈmåːčẹja = mačeha, ˈmüːja, stˈrẹːja = streha, ˈsüːjẹ = suhi, ˈbüːja = bolha, Red: kˈrüːja, gˈråːja = graha ‘fižol’, Imn ˈråːsẹje ‘vile’, Red ˈsüːjoga ‘suh’; v končnicah: Rmn ˈbüːj ‘bolha’, Mmn: bˈråːtaj, v gˈneːzdaj, v ˈleːtaj, pˈlüːčaj, ˈlọːmpaj = lampah ‘usta’; toda z onemitvijo v izglasju: pˈlᵘọː = ploh ‘hlod’, kˈrüː = kruh; bˈdåːjca = bradavica, bọˈrᵘọːjca = borovica ‘brinje’, glaˈžuọːjna = glažovina ‘šipa’; ˈčüːjden, Imn ˈmuːjčẹca = mučica ‘mačica’, kˈmiːjčasten = tmičasten ‘temačen’, plasˈtiːjč ‘kopica sena za čez noč’, del -l ž ed ˈnåːjšla = našla, ˈgüːjžẹna = južina ‘malica’, ˈpåːjžt ‘parkelj’, ˈpẹːjsek, ˈpẹːjsto, gˈriːjstẹ, ˈšuːjster ‘čevljar’; Rmn fˈčⁱẹː = bečel ‘čebela’, ˈnaːge = nagel ‘živčen’, ˈpäːke, ˈkᵘọːte, ˈpːpe = prpel ‘poper’, Rmn ˈmeːke51 ‘metla’; ˈšoː, ˈzⁱẹː = vzel, ˈdaː, zˈnaː, tˈkaː, šˈčⁱẹː = hotel, mˈroː = umrl, mˈlⁱẹː, siˈšiː = sušil, kọˈsiː, ˈbiː, pˈräː = prel ‘presti’, cˈväː = cvel ‘cvesti’; kˈraː = kralj, ˈkåːše, roˈgⁱẹː = rogelj ‘rog’, ˈmᵘọːze = mozelj ‘mozolj’, čˈreːve = črevelj; stˈžⁱẹːn ‘sršen’; 51 Tudi Rmn meˈkⁱẹː. 142 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) k < *j za nezvenečim nezvočni- kom52 < *t v skupini tn v skupini tl v skupini tm po asimilaciji (Furlan 2011: 46‒56) < * < *l v skupini sl g < *j pred prednjimi samoglas- niki < *d v skupini dn č < * ǯ < *j pred zadnjimi samoglas- niki < *(l +) j < *ĺ ˈǯoːške = jolšje, Imn: sˈtåːrẹške = starišje ‘starši’, sˈvåːt- ke = svatje ‘svat’, bˈråːtke = bratje ‘brat’, sprotoˈleːtke = sprotoletje ‘pomlad’; Imn ˈsüːkce = sutnice ‘ošpice’; ˈmäːkla = metla, čonˈkⁱẹː = čonkelj oz. čontelj ‘členek’;53 kˈmiːjčasten = tmičasten ‘temačen’; ˈǯaːsprek = jastreb;54 ˈkäːden = teden; sˈkuːza = solza; ˈgẹːtra, ˈgüːk = jug ‘južni veter’, ˈgḙäːs = jaz, ˈgüːnec = junec ‘vol’, geˈsⁱẹːn, geˈsⁱẹːnovec = jesenovec ‘jêsen’, ˈgüːjžẹna = južina ‘malica’, ˈpåːzge = pazdje ‘pazduha’, doˈgiːtẹ = dojiti ‘molsti’, 1ed merˈgⁱẹːn ‘umreti’, ˈzäːlge, ˈmᵘọːrge = morje, Imn: Veˈčẹːslafčarge, vlaˈsoːvge = vlasovje ‘las’, zoˈboːvge = zobovje, sẹˈnoːvge = sinovje ‘sin’, pˈsoːvge = psovje ‘pes’, šˈtiːrge = štirje, ˈvoːgelge = ogelje ‘oglje’, ˈzḙäːlge = zelje; gˈnäːs = dnes ‘danes’, prid ž cˈpoːgńa, po analogiji na stranske sklone: prid m: pˈreːgen, ˈzaːjgen,55 šˈkäːgen = skedenj; tˈrẹːčẹ = tretji; ˈǯaːren = jarem, ˈǯaːsprek = jastreb, ˈǯaːrek = jarek ‘potok’, ˈǯåːlẹnč56 = jelič ‘smreka’, ˈǯåːjce, ˈǯåːblan (ž) = jablan ‘jablana’, ˈǯåːgda, ˈǯoːša = jolša ‘jelša’, ˈǯoːške = jol- šje, ˈǯåːvor, rˈǯaːvẹ, sˈkᵘọːrǯa = skorja, veˈčⁱẹːrǯa, Oed s ˈmåːterǯof ‘mati’, smẹˈǯaːtẹ se, beˈǯuːsẹ = bajusi ‘brki’; tudi: ˈpⁱẹːrǯe;57 šˈvⁱẹːlǯa = švelja ‘šivilja’, sˈtⁱẹːlǯa; 52 Prehod j > k je rezultat prehoda j > g pred prednjimi samoglasniki in prilikovanja po zvenečnosti g > k v položaju ob nezvenečem nezvočniku. 53 Gl. op. 13. 54 Narečna oblika leksema jastreb je nastala po metatezi (str-b > str-p > spr-t), sledila je asimila- cija končnega -t > -k. Za ta tip asimilacije primerjaj tudi narečne oblike za leksema spet in pro- tiletje ‘pomlad’ v čebranškem in kostelskem narečju dolenjske narečne skupine v Gostenčnik 2018: 150, za leksem proti tudi v Ramovš 1924: 227. 55 Prehodni j pred g ni izpričan, tako je do pojava prehodnega j najverjetneje prišlo pred asimilaci- jo dn → gn. 56 Gl. op. 26. 57 Morda kot posledica vzpostavitve množinske končnice za srednji spol (-a), nato pa nastanek nove edninske oblike na -e po analogiji. Tako bi se lahko razložilo nastanek ǯ < j, ki bi ga drugače pričakovali samo pred zadnjimi samoglasniki. Prim. tudi Ied pˈgiːšče ‘prgišče’ : Ied 143Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 f < *v pred nezvenečimi nezvočniki in v izglasju fˈtẹːgnetẹ se = vtegniti se ‘stegniti se’, ˈgoːžefka = go- ževka ‘gožva’, ˈbiːlafka = bilavka ‘bilka’, dˈrⁱẹːfge58 = drevje, ˈọːfca = ovsa ‘osa’ (Furlan 2017),59 2mn vel ˈžiːfte!; ˈräːtkef, mlaˈtiːdef = mlatidev ‘mlačev’, žeˈniːdef60 = ženidev ‘poroka’, oˈbüːtef ‘čevlji’, zdˈråːf, ˈpᵘọːtkef = pôdkev, ˈlåːgef = lagev ‘sod’, ˈcⁱẹːrkef, Rmn sẹˈnoːf; < *p (< *p in *b) pred č, t fˈtiːč = ptič, fˈčẹːla = bečela ‘čebela’; < *x pred k ˈläːfkẹ = lahki; š < *x pred č 1ed šˈčⁱẹːn ‘hoteti’, ˈniːščẹ;61 (< *k) pred t šˈtäːrẹ = kateri, šˈtᵘọː = kdo;62 < *s pred zlogom s š v primeru ˈråːšoške = razsoške ‘vilice’; x kot zapolni- tev zeva po izpadu j v primeru tẹˈxiːnec63 = tujinec ‘tujec’; ž < *z v položaju pred ń prid m zˈmːžńenẹ, Oed: ž ˈńiːn, ž ˈńoːf, ž ˈńiːmẹ. Prozodija Fonetično dolgi naglašeni zložniki so odrazi naglašenih issln. *, sekundarno tudi naglašenih issln. *- in issln. *-. Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne spremembe (pomik cirkumfleksa na naslednji zlog, umik na prednaglasno dolži- no, nastanek novega cirkumfleksa), od nesplošnoslovenskih pa naslednje: umik na prednaglasno kračino (ˈkᵘọːza, ˈsḙäːstra) in nadkračino (ˈmäːgla), kjer so vsi novonaglašeni samoglasniki dolgi. V sklanjatvenih in spregatvenih vzorcih so pogoste analoške izravnave. pˈgiːšča ‘dlan’, ki kaže na pomenskorazlikovalno funkcijo. Morda pa gre samo za jezikovno nedoslednost, saj Greenberg (1993: 485) na osnovi lastnega gradiva iz Cankove in s primerjavo Pavlovega zapisa cankovskega govora predvideva, da je do podvojitve alofonov gVE/ǯVO < ď prišlo šele v 20. stoletju. 58 dˈrⁱẹːfge ≤? *dˈrⁱẹːfke < *dˈrⁱẹːke < *dˈrⁱẹːje. 59 Prim. tudi: *osa → (po analogiji) *os-va ≥ (po metatezi) *ovsa > ˈọːfca (Ramovš 1924: 158). 60 Ramovš (1924: 224) ne interpretira d-ja v leksemih, kot so mlaˈtiːdef = mlatidev ‘mlačev’, žeˈniːdef = ženidev ‘poroka’, kot sekundarno ozvenečenje, saj zato ni izpolnjenih pogojev, temveč tako (na primeru leksema molitev): molit-va → molit-ba > molid-ba → molid-va → molid-ev. 61 Kar kaže na to, da je prehod xt/xč > št/šč starejši od onemitve x-ja pred soglasnikom. 62 Gl. op. 61. 63 Z analognim x po oblikah, kjer x zapolnjuje zev po izpadu j (Furlan v Bezlaj 2005: 245 po Ramovš 1924: 164). 3.3.3 144 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) Izguba glasov  < *i v priponi -ica v *K-ica < *a/*i/*ě/*u v položaju r + a/i/ě/uK ˈdäːtelca = deteljica ‘detelja’, bˈdåːjca = bradavica, ˈpåːlca, ˈkiːsca, Tmn gˈrẹːbca = grebljica, ˈväːverca, pˈrⁱẹːdganca = pridiganica ‘prižnica’, ˈgoːsanca = gosenica, ˈpoːˈnoːčca, kˈpüːšca = krpuščnica ‘malina, robidnica’, Imn moˈtⁱẹːce = motilnice ‘pinja’, Imn ˈsüːkce = sutnice ‘ošpice’, bọˈrᵘọːjca = borovica ‘brinje’, sˈråːkca = srakica ‘srajca’; vendar: ˈsuːnčevnica = solnčevnica ‘sončnica’, ˈvaːjnkešnica ‘prevleka na polštru’, sˈvⁱẹːčnẹca; bˈdiːńe = bradinje ‘mah’, bˈdåːjca = bradavica; bˈsåːča, pọkˈvaːtnẹ, tˈgẹː = trije; ˈpoːvslo = povreslo, ˈzåːdga = zadruga ‘podružnica’; < *l < *-ol64 preˈkoː = prekol ‘poleno’, Red ˈkoː = kol ‘voz’, ˈpoːbråːt, Mmn na sˈtoːcaj = na stolcah ‘stol’; < xK-/-x ˈlaːpec = hlapec, ˈråːst = hrast, ˈrⁱẹːn; pˈlᵘọː = ploh ‘hlod’, ˈọːrẹ = oreh, kˈrüː = kruh; d- < vd- dẹˈviːca = vdovica ‘vdova’; s- < vs- ˈsåːkẹ, si = vsi; z- < vz- zˈdiːgnotẹ = vzdignoti, ˈzẹːtẹ = vzeti; sn < stn pesˈniːca = pestnica ‘pest’, ˈkːsnẹ; zg < zdj ˈpåːzge = pazdje ‘pazduha’; m- < *xm- < *um- mˈreːtẹ = umreti. Metateza *ub- > *b- → *b- ˈbuːtẹ = ubiti; *um- > *m- → *m- ˈmuːtẹ = umiti. probLemATikA Odraza za issln. *ò- in *è- Odrazi za novoakutirani o v nezadnjem besednem zlogu so včasih presenetljivi (odražajo se kot odrazi za *ō), in sicer v naslednjih primerih: Več. ˈkoːža in ˈoː- der. Pričakovani odraz bi bil uọː, v navedenih primerih pa se *ò- odraža kot *ō. Enako tudi v govoru kraja Križevci (SLA T400): ˈkoža (prim. kọˈkoš, saˈno), vendar ˈdọbär, 1ed ˈmọren, 2ed ˈnọsiš. Leksema koža in gleženj Pri primeru ˈkoːža (proti podaljšavi kajkavskega tipa govorijo primeri, kot je npr. ˈvᵘọːla) gre morda za položajno podaljšavo ob ž. Greenberg (1993: 476) za prek- murski govor kraja Martinje navaja ˈkaožᴧ in dolžino v naglašenem zlogu interpe- tira kot odraz *ò- s podaljšavo po analogiji, sicer brez dodatne razlage. Kratki zložnik se je ponekod v narečni slovenščini sporadično položajno po- daljšal, in sicer: nadiško (Jevšček) núoš, jíeš (Matej Šekli, ustno), tersko (Prosnid) nuːš, (Tipana) nuš (Ježovnik 2022: 290). Ježovnik (2022: 291) nadiške primere 64 Ramovš 1924: 12. 4 4.1 4.1.1 3.3.4 3.3.5 145Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 podaljšave (do njih pride le pri leksemu nož) z zadržkom razlaga kot položajno podaljšavo med zvočnikom in pripornikom. Temu morda pritrjujeta tudi primera Več. ˈnoːžec ‘nož’, kjer bi prav tako pričakovali odraz za *ò-, in nepričakovani odraz za issln. *è- v Več. gˈleːžen (< psl. *glèzńь), kjer gre sicer lahko za položajni razvoj ob ž ali pa za položajni razvoj ob prehodnem j pred ž. S tem primerjaj tudi leksem veža, za katerega Snoj (v Bezlaj 2005: 309) dopušča interpretacijo izvornega psl. *vèža s posebnim razvojem pred ž. Leksem oder Leksem ˈoːder razlagamo kot nastanek analoškega cirkumfleksa po tipu veter v položaju pred popraslovanskim izglasnim soglasniškim sklopom (ne)zvočnik in zvočnik (Matej Šekli, ustno). Odsotnost odraza novega cirkumfleksa? Odsotnost odraza novega cirkumfleksa najdemo v naslednjih primerih: ˈdⁱẹːdek, preˈsⁱẹːka, morda tudi v čˈrⁱẹːšńa in bˈrⁱẹːskef. Primer loˈpiːńa = lupinja ‘lupina’ se razlaga kot položajni razvoj, in sicer asimilacija iː na sledeči ń (tako tudi sˈviːńa). Odraz ⁱẹː pri leksemu črešnja65 in breskev se lahko razloži na več načinov. (a) Gre za sekundarno krajšanje (torej ne za odsotnost nastanka novega cir- kumfleksa) dolgega naglašenega zloga zaradi soglasniškega sklopa, ki sledi. Za to trditev primerjaj narečno gradivo za leksema britva in lešnik iz pri- morskega govora Brd, ki ga navaja Greenberg (2002: 119, op. 21). Temu sicer oporeka Več. bˈriːtfa, kjer najdemo pričakovani dolgi odraz kljub sle- dečemu soglasniškemu sklopu. Položajni razvoj ob r tu ni verjeten, saj ta položaj v drugih primerih naglašeni zlog skrajša in ne podaljša. Razlago pa potrjuje Več. ˈlⁱẹːšnẹk, kjer prav tako najdemo kratki odraz pred soglas- niškim sklopom namesto pričakovanega dolgega. (b) Regularni odraz za novi dolgi cirkumflektirani jat se odraža drugače zaradi položaja ob r. To potrjujejo primeri, kot so sˈrⁱẹːn ‘ivje, srež’, žˈrⁱẹːbec, dˈrⁱẹːfge = drevje ‘drevo’, pˈriẹːk ‘čez’, pˈrⁱẹːkt = predklet ‘veža’, vendar ta položajni razvoj nikakor ni dosleden (saj: ̍ reːč ‘beseda’, bˈreːk ‘hrib, breg’, vˈreːmen, sˈreːda, pˈreːgen ‘prednji’, ˈreːsan, prid ž ˈreːtka, otpˈreːtẹ, mˈreːtẹ = umreti, dˈreːtẹ se), tako ni mogoče podati nedvoumnega zaključ- ka. (c) Do nastanka novega cirkumfleksa v navedenih dveh leksemih nikoli ni priš- lo (znano iz nekaterih drugih slovenskih govorov) in tako odraz predstavlja regularni odraz za staroakutirani jat. Za leksema dedek in preseka nimam razlage. 65 Tudi govor Križevcev v primeru črešnja kaže na odstopanja, in sicer: čˈrẹːšńå namesto pričako- vanega e, saj: mˈret, ˈmesäc, ponˈdeläk, Imn. ˈleta. 4.2 4.1.2 146 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) Leksem studenec V leksemu knj. sln. studénec (< *studènьcь) najdemo nepričakovan odraz, in sicer sˈtüːdenec, kjer se naglašeni u odraža kot *ù-, obnaša se torej kot tip *kűpъ, *kűpa (tj. *stűdenьcь, Marko Snoj, ustno). Tako ga interpetira tudi Greenberg (1993: 473), ko ga pri izvoru izpeljuje iz psl. *ű (issln. *ù-), kar utemeljuje s prehodom v drugo paradigmo, tj. a. p. A (Greenberg, ustno). To potrjujejo tudi drugi prekmurski govori, na primer: Gomilica SLA T392 sˈtüdenec, Nedelica T393 sˈtüdänäc, Velika Polana T394 sˈtüdenec, Gornja Bis- trica T395 sˈtüdenec, Grad T398 sˈtüdänäc, Gornji Petrovci T399 sˈtüdenec, Kri- ževci T400 sˈtüdänäc, Kančevci T401 sˈtüdänäc, Šalovci T402 sˈtüːdenec, Mar- kovci T403 sˈtüːdänac, Gornji Senik T404 sˈtüdenec, sˈtüːdenec, Slovenska vas ‒ Rábatótfalu T405 sˈťüdenec, Žetinci ‒ Sicheldorf T414 sˈtüdenec. V prekmur- skem narečju se torej v navedenih primerih naglašeni u odraža kot *ù- (podaljšave v nekaterih govorih so rezultat kasnejšega internega razvoja). Gradivo iz kostelskega narečja izkazuje na tem mestu odraze za u, naglašen po mlajših nesplošnoslovenskih naglasnih umikih, in sicer: Vas SLA T414 sˈtẹ- denc (kot kˈrẹx in ˈžẹpan ‒ v nasprotju z na primer kˈlüːka, ˈmüːxa in tudi kˈlüːč), Delač SLA T282 sˈtėdeːnc, Banja Loka, Brod Moravice sˈtḙdḙnc, Doluš sˈtẹdenc, Grivac sˈtedenc, Guče Selo sˈtedenc, Kuželj sˈtẹdenc, Lokvica sˈtẹdenc, Planina sˈtudenc, Ševalj sˈtẹdenc, ne pa tudi Mavrc pod Kostelom stuˈdeːnc (Gostenčnik 2020: 366, 368). Druga, manj verjetna možnost je nastanek (analoškega)66 novega cirkumflek- sa na mestu nekdanjega novega akuta in umik tega cirkumfleksa v večzložnicah, vendar bi to težko predpostavljali, saj nimamo primerjalnega gradiva, da bi do takšnega umika v tem govoru prišlo. Zaenkrat lahko, predvsem na osnovi kostelskega gradiva, predvidevam, da pri studenec ne gre za arhaizem, temveč za mlajši naglasni umik s sredinskega zloga v večzložnici. Pri prekmurskem gradivu bi lahko predvidevali tudi, da gre za umik s kratkega notranjega zloga na prednaglasno dolžino (kot pri leksemih rdečica, betežen, četrtek). Kako se odraža novonaglašeni u v ostalih slovenskih govorih, kjer je prav tako prišlo do tega umika, pa je treba še preveriti. SkLep Govor kraja Večeslavci (SLA T397) izkazuje definicijske lastnosti panonske nareč- ne ploskve vzhodne slovenščine. Poleg tega je zanj značilna sekundarna podaljšava vseh issln. kratkih naglašenih zložnikov tako v nezadnjem kot v zadnjem besednem zlogu. Govor ne pozna ne kolikostnih ne kakovostnih nasprotij v naglašenih zlogih. Poleg sovpadov v razvoju dolgega in kratkega vokalizma, navedenih med definicij- skimi lastnostmi, umično naglašena e in ə sovpadeta z refleksom za podaljšana *è/* > Več. ḙäː; umično naglašeni o pa s podaljšanima *ò/* > Več. uọː. 66 Te analoške izravnave znotraj besedne družine ne moremo potrditi zaradi pomanjkanja gradiva. 5 4.3 147Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 Dolgi naglašeni vokali so ob zvočnikih m, n, ń, r, v, j in  močno podvrženi položajnim razvojem, ki pa niso absolutni, saj pogosto v istih okoljih do posebne- ga položajnega razvoja ne prihaja. Nekdanje dvonaglasnice (sestavljeni števniki, leksem polbrat) poznajo nena- glašene dolžine. V leksemu koža se naglašeni o odraža kot padajoči o, kar razlagam s polo- žajnim razvojem ob ž (verjetno tako tudi pri gleženj, ki kaže na položajni razvoj novoakutiranega e). Leksema dedek in preseka (morda tudi češnja in breskev) ne izkazujeta odra- za novega cirkumfleksa, ki je drugače v tem govoru regularen. Leksem studenec izpričuje naglasni umik na prednaglasni u, ki ga zaradi pri- merjave s kostelskim narečnim gradivom razlagam kot mlajši naglasni umik. Pri prekmurskem gradivu predvidevam, da gre za umik s kratkega notranjega zloga na prednaglasno dolžino (kot pri leksemih rdečica, betežen, četrtek). Leksema gosenica (Več. ˈgoːsanca < *gǫsnica) in otava izkazujeta Ivšiće- vo retrakcijo. Pri leksemih peta in greda je odraz za stalno dolgi *ę regularen. Odraz pri leksemu nebesa izkazuje zgodnjo podaljšavo novoakutiranega e v ne- zadnjem besednem zlogu. krajšave in kratice D = dajalnik; del = deležnik; ed = ednina; I = imenovalnik; issln. = izhodiščni splošnoslovenski; JV = jugovzhodni; knj. = knjižno; M = mestnik; m = moški; madž. = madžarsko; mn = množina; nem. = nemško; O = orodnik; pan. = pa- nonski; prekm. = prekmurski; prid = pridevnik; prim = primernik; psl. = pra- slovansko; R = rodilnik; s = srednji; SLA = Slovenski lingvistični atlas; sln. = slovensko; T = tožilnik; Več. = Večeslavci; vel = velelnik; ž = ženski LiTerATUrA in viri Bezlaj 1977 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1: A–J, Ljubljana: SAZU, 1977. Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š–Ž, dopolnila in uredila Marko Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: SAZU ‒ Založba ZRC, 2005. Furlan 2011 = Metka Furlan, O nastanku slovenskih parov tipa žrd : žrk, v: Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011 (Zora 80), 46–56. Furlan 2013 = Metka Furlan, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. Furlan 2017 = Metka Furlan, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, 2017–, www.fran. si. Gostenčnik 2018 = Januška Gostenčnik, Krajevni govori ob Čabranki in zgornji Kolpi, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. Gostenčnik 2020 = Januška Gostenčnik, Kostelsko narečje, Slavistična revija 68.3 (2020), 353‒372. Gostenčnik 2022 = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 107‒123. Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež – Mojca Kumin Horvat, Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem prostoru, Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 75‒87. 148 Januška Gostenčnik  Fonološki opis govora kraja večeslavci (sla T397) Greenberg 1993 = Marc L. Greenberg, Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja, Slavistična revija 41.4 (1993), 465–487. Greenberg 2002 = Marc L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Maribor: Aris- tej, 2002. Jakop 2022 = Tjaša Jakop, Fonološki opis govora Slivnice pri Celju (SLA T331), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 89‒106. Ježovnik 2022 = Janoš Ježovnik, Glasovne in naglasne značilnosti terskega narečja, Ljubljana: Založba ZRC, 2022. Kumin Horvat 2022 = Mojca Kumin Horvat, Fonološki opis govora kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA T414), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 151‒168. Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, 1996. Pronk 2007 = Tijmen Pronk, The retraction of the neocircumflex in the Carinthian dialects of Slo- vene (on Ivšić‘s retraction), v: Tones and Theories: Proceedings of the International Workshop on Balto-Slavic Accentology, ur. Mate Kapović – Ranko Matasović, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2007, 171–183. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Ljub- ljana: Učiteljska tiskarna, 1924. Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična revija 14.1‒4 (1963), 25‒78. Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi, ur. Vera Smole, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. SLA 2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija: 1: atlas, ur. Jožica Škofic – Mojca Horvat – Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2: komentarji, ur. Jožica Škofic – Matej Šekli, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Jezikovni atlasi). Smole 2002 = Vera Smole, Kolikostna nasprotja v slovenskih narečjih, v: 3. mednarodni dialektolo- ški simpozij, Pedagoška fakulteta Maribor, 5. in 6. februar 2002: [70 let Martine Orožen], ur. Drago Unuk, Maribor: Slavistično društvo, 2002, 52–61. Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. SUmmAry A Phonological Description of the Local Dialect of Večeslavci (SLA Data Point T397) This article presents the basic phonetic and accentual characteristics of the local dialect of Večeslavci (SLA data point T397). The phonological description of this local dialect is based on dialect material collected by Majda Domijan for Slovenian Linguistic Atlas (SLA) in 1983. The local dialect shows the defining characteristics of the Pannonian di-alect base of eastern Slovenian. Synchronically, it is defined as a Goričko local dialect of the Prekmurje dialect in the Pannonian dialect group. This local dialect is characterized by secondary lengthening of all stressed syllabic nuclei that were originally short in the vowel system, which demonstrates a high level of innovation. The local dialect does not exhibit quantitative or qualitative oppositions in stressed syllables. Long stressed vowels adjacent to the sonorants m, n, ń, r, v, j, and  are heavily affected by positional devel-opments, which are, however, not absolute because there is often no special positional development present in the same environments. Words that formerly had two stresses (e.g., compound numerals or the lexeme polbrat ‘half- brother’) now contain unstressed long syllables. In the lexeme koža ‘skin’, the stressed o is reflected as a falling o, which can be explained by its positional development next to ž (this very likely also occurred with gleženj ‘ankle’, which indicates positional development of neoacute e). The lexemes de-dek ‘grandfather’ and preseka ‘forest clearing’ (perhaps also češnja ‘cherry’ and breskev 149Jezikoslovni zapiski 29  2022  2 ‘peach’) do not exhibit the reflex of a new circumflex, which is otherwise common in this local dialect. The lexeme studenec ‘spring’ shows stress retraction to pretonic u, which, based on a comparison to Kostel dialect material, can be interpreted as a more recent stress retraction. In the case of the Prekmurje material, this presumably involves retraction from a short medial syllable to the pretonic long/short syllable (as in the lexemes rdečica ‘redness’, betežen ‘feeble’, and četrtek ‘Thursday’). The lexemes gosenica ‘caterpillar’ and otava ‘second crop hay’ show Ivšić’s retraction. In the lexemes peta ‘heel’ and greda ‘flowerbed’, the reflex for continually long *ę is regular. The reflex in the lexeme nebesa ‘heaven’ shows early lengthening of neoacute e in a non-final syllable.