271 Dopisi. Iz Gradca 18. avgusta. A—L". — Pretekli teden je šla iz Gradca velikanska procesija v Marija-Celj e. Gotovo 5000 vernih bilo je samo iz Gradca in bližnje okolice. Knezoškof dr. Zwerger sam jo je spremljal z mnogimi duhovni. Kolikor tudi tukajšnji nemški libe-raluhi našega škofa pikajo in zaničujejo, pokazalo se je vendar pri tej priliki, da ljudstvo je še vedno na škofovi strani. Na vse kriplje so liberalni listi odvračali ljudstvo, naj se nikar ne vdeleži te procesije, al — dosegli niso nič! Danes je šla zopet procesija v Maria-Trost. Liberaluhi vdrihajo po škofu in duhovščini, češ, da s tem ljudstvo svoja dela na polji zanemarja; al pri tem pa ne pomislijo, da tudi oni, ko take čenčarije kvasijo in toliko otrobov vežejo, Bogu ljubi čas kradejo. Kmet sam najboljše ve, kaj ima storiti, da mu delo ne bo zaostalo, in ne potrebuje o tem nobenega svetovalca. Iz Trsta. (»Beseda" v Rojanski Čitalnici) je bila sopet prav lepa in^živahna; v to so posebno pripomogli izvrstni pevci od St. Ivana. „Besedo" je odprl odbornik g. Katalan s kratkim govorom, v kterem je nazdravil presvitlega cesarja; deklamacija male deklice g. Pa-zor-je ve je bila pikantna, igra „Ravni pot najboljši pot" se je jako dobro vršila. Hvala dramatičnemu odseku! Po igri smo se po domače s petjem in napitnicami pod milim nebom v večernem hladu zabavali. — Na splošno željo se ponovi zanimiva „beseda" 25. dne t. m. Vabijo se vljudno vsi častiti udje; neudje plačajo vstopnino. Iz Kanala 10. avg. J. V.... č. — Ministerstvo za bogočastje in uk je letos prav veliko učnih pomočkov podarilo ljudskim šolam, šolskim in učiteljskim knjižnicam. Vrednost vsega darovanega blaga znaša več kot 16 tisoč gold. Vidi se iz tega, da se ljudsko šolstvo vedno bolj podpira. Preteklo leto se je podarilo naši šoli 16 lepih Hartingerjevih kmetijskih tabel, ki bi pa bile pravi kinč šoli, ako bi na šolskih stenah v primernih za to napravljenih okvirih visele; tako bi tudi več koristile deci, ker bi jih imela vedno pred očmi, jih ogledovala, čitala itd. Močno me pa veseli, da se tudi letos ni pozabilo na našo šolo, ker jej je podarilo sL ministerstvo za bogočastje * in uk po nasvetu blagorod-nega g. Gatti-a, deželnega, in g. Budala, okrajnega nadzornika, prav lep globus. Omenjenima gospodoma se tu javno zahvaljujem za lepi pomoček. Naj pa povem tudi to, da slovenski globus smo že imeli, ker nam ga je naš vrli župan g. M al nič hitro omislil, ko je bilo po časopisih naznanjeno, da se dobi v Ljubljani. Konečno naj še to naznanim, da nas preč. g. dekan Andrej Wolf je podaril naši šoli tri zemljevide (Evropo, obraz cele zemlje v polutah in Avstriji), ki jih je izdala „Matica Slovenska", in pa nekoliko knjig za šolsko knjižnico, ki smo jo zdaj ustanovili. Bog plati! Ajdovščina 16. avg. A. K. — Včeraj popoldne je v gradu Lože (Leutenburg) strašen ogenj celo desno stran gradiča pokončal. Škoda je velika; sliši se, da je bilo zažgano, zato, ker je neki na dveh krajih začelo goreti. Ajdovska komunska gasilnica in iz fabrike Ajdovske, kakor tudi gasilnica iz Vipavskega trga so prihitele na pomoč, al vode je pomanjkovalo. Iz Goč 12. avg. F. A. — Zdaj ena, zdaj druga soseska v Vipavskem okraji se pritoži zarad gozdnih vžitkov. Tudi pri nas je v tej zadevi taka; veden prepir je med sosedi. Eni želijo, da bi se gozd razdelil, drugi da ne; vendar večina glasov je, da to priznava in zahteva; zato tudi ne bo pred mirti, dokler ne dobi vsak svoj del odmerjen v gozdu. Zarad tega smo se unidan pomenkovali, da bi dobro bilo, ako bi se vkup zbrali in šli k županiji, da bi nam o tem kak dober svet dala, kaj nam je storiti. Al le pri besedi je ostalo; k županu ni šel nobeden. Precej pa se je vzdignil nekdo čez ta naš pogovor in zatrosil laž, da je hodil nek „črni fant" po vasi in ljudi šuntal, naj bi šli pri skazovanji lesa v gozd se bojevat. Pri nas ni nobenega fanta, da bi se imenoval „Črni fant", in tudi na boj ni nobeden ljudi šuntal. Da je pa ono človeče kaj tacega si izmislilo, ni čuda, zakaj navzelo se je obilo „blatnega" duha in ga začelo puhati iz sebe. Mi pa zahtevamo od njega, naj nam nikar ne skruni poštenja našega! Stari Trg na Notranjskem 17. avg. — Strašna nesreča je danes zadela Stari Trg; silni ogenj je pokončal 23 hiš, kterih menda nobena ni bila zavarovana! (To pač je žalostno, da — koder koli se pripeti nesreča ognja — se kaže nemarnost, da malokdo ali nihče ni zavarovan!) Iz Črnomlja. (Odgovor na očitno vprašanje Crno-maljcev v 32. listu „Novica t. L) 21. decembra 1870. leta je poprejšnji župan po okrožnici naznanil, da bode nova volitev župana in svetovalcev 30. decembra 1870. Znano je vsacemu, da občinska dela so meni izročena bila, zato sem moral, samo ob sebi se razume, na tanko ta opravilstva znati. Ko se je okrožnica odposlala, brž grem k zastopnikom naše domače stranke, ter se ponudim za župana kandidirati s tem dostavkom: ako misli kdo od naše domaČe strani za župana se ponuditi, da jaz od svoje kandidature odstopim. To se je godilo neko soboto zjutraj. Dal sem pa obrok do četrtka zvečer, tedaj 5 dni in pol za odgovor. Prisedši v četrtek zvečer na dotični kraj dobim odgovor, da ni nič gotovega znano. Na to podaljšam obrok še za 24 ur; po preteklem tem času pa sem isto zvedel; na to podaljšam obrok še za 24 ur; al zvedel sem zopet isto. Zanašal sem se na sladke obljube; al zmotil sem se, kakor že marsikdo drugi. Prepričal sem se, da se mi je za hrbtom delalo od domače strani; ponujala sta se razen mene še dva druga, a tega mi nista razodela; to pa me je jako razkačilo, da nobeden ni bil odkritosrčen, kakor sem jaz navajen biti, kar mi bo gotovo vsak priznaval. Pride 30. december 1870. leta popoldne in bilo je treba na volitveno volišče iti. Mene so zadnji dan zel6 popraševali, kaj da mislim; odgovoril pa sem jim naravnost, da se bo vže videlo, ako Črnomelj rabi nesposobnih glav. Domača stranka čaka na moj glas; nasprotna mi ni do konca verjela, akoravno mi je ponujala čast, ktero sem pa s tem dostavkom odbil, da je nočem sprejeti; jaz v tacih okoliščinah volim proti svojemu prepričanju Stoniča, Viranta in Majerleta; al kljub temu ostanem to, kar sem bil. Naj pokažejo nemškutarji, kaj znado. In postal je S toni č župan s svojim in mojim glasom; postal je Virant s svojim in mojim glasom prvi svetovalec; je li Majerle kot drugi svetovalec tudi sebi dal glas, se ne spominjam več. Da sem na domači strani stal, kakor stojim dandanes, to pred vsem svetom lahko rečem; kdor pravi, da n e, tega prosim, naj mi reče to očitno. Da je vse tako bilo, za to imam svedoke. Britkega srca pa rečem, da nisem od Crnomaljcev zaslužil tega, da se mi za hrbtom dela; le odkrito, pošteno in marljivo, pa bo vse drugače! Po-tuhnjenost, zvijača in lenoba nič ne velja. Vse to povedati, bila je moja dolžnost; pripravljen pa sem zmi-rom vse to in še več druzega brez in s svedoki vtrditi. Pisatelj gori imenovanega očitnega vprašanja ima tedaj prav, da samo narodnjaki so, pregreh kakor drugod, tako tudi tukaj krivi. Bože pomiluj! Janez Kolbezen. Iz Kostanjevice 8. avg. *) — V „Slov. Nar." sem bral odgovor na mojega „dobrega gospodarja". Ko bi se mi hotelo, ovrgel bi na vse strani oni dopis, ki je res prava godlja kakega „konfusionsratha". Odgovoriti hočem le ob kratkem. — Gosp. dopisnik se nevoljno pritožuje, da so moji dopisi „neskončna štrena". Res je, pisal sem veliko o „dobrem gospodarji", ker sem hotel dokazati to, kar sem pisal, pa bi bil lahko še več, na priliko, o hrastovih mestne hrastine, s kterimi dela „dobrega gospodarja" brat tako, kakor pastir z jurji v gozdu — brez kazni. Res je, veliko sem pisal, pa za g. dopisnika še premalo, ker ga s tolikimi in s tolikimi dokazi še nisem prepričal, da Gač je za mesto slab gospodar. Gosp. dopisnik je hotel spregovoriti o „dobrih gospodarjih", pa je le hotel, dalje pa ni prišel. Ko bi bil pa tako dober, da bi res opisal „dobre gospodarje za mesto", kterih glava in duša je „dober gospodar" Gač: — tedaj mu jaz prvi zakličem: „Bog Vam plačaj!" Naše mesto ima nekaj vrlih odbornikov, pa vendar ne more nobena stvar naprej, ker Gač vse ovira s pomočjo nekterih drugih. — Gač je flegmatičen človek, pravi gosp. dopisnik. — To nam ni nič mar, al je flegmatičen ali koleričen, ali je sangviničen ali melanholičen. To praviti je čisto nepotrebno. Ali, gosp. dopisnik, znabiti hočete sklepati iz temperamenta njegovega, da Gač more in mora biti zavoljo flegmatičnosti slab mestni gospodar, nemčur in liberalec?? Lepa logika bila bi ta! Gač je kramar, ki zlato tele ima za boga, ki svet meri edino le z vatlom; Gač je zagrizen nemčur, ki je nad 20 glasov ob zadnji volitvi prifinfaril za nemčurja; Gač je „veliki liberalec", vsak pa lahko ve, kaj se to pravi. Res, da duša tukajšnjega nemčurstva je gosp. Podboj; al ker ima on za agitiranje preobilen trebušek, posojuje mu Gač svoji nogi, s kterima teka in brusi toliko, da ju že ni obrusil; — posojuje mu jezik, s kterim meščane vodi v nemčurstvo; — posojuje mu roki, s kterima deli petake in desetake ljudem, ako volijo nemčursko. In vse to dela „flegmatični" Gač! In tace g a „rodoljuba" zagovarja „Slov. Narod"! Pri volitvah deželnega poslanca ga bode po takem še kronal za svojega agenta! — Nadalje g. dopisnik dokazuje, da je Gač dober gospodar „za se". To sem tudi jaz pri- *) Ker je bil ta dopis že natisnjen, ko nam je došel drugi, tedaj ne bode treba druzega natisniti. Vred. znal. Pa menda dopisnika že spomin zapušča, zato mu pridem na pomoč in ga zavrnem na to, kar sem pisal v 25. in 29. štev. „Novic". — Al nam gre le edino za to, kakošen gospodar je za mesto. In jaz sem dokazal, da je Gač za mesto slab gospodar. In tega mi dopisnik ni ovrgel; se ve da kar se ne da, pa se ne da! Sicer dopisnik suče stvar, kakor da bi bil gosp. Kržičnik zapravil pergament. Pa to je gola laž. Prašajte Gača (če Vam bo hotel povedati) ali pa Kr-žičnika in lahko zveste, da je Gač pergament dobil od hčere dotičnega K., in potem je pergament zginil. Izgovor, da K. ne zna ne brati ne pisati, je puhlica; če tudi ne bi znal, vendar lahko razloči, kakošne bukvice so kancelijske, in kakošen je pergament. In ko bi bil g. K. res tako neumen, gotovo bi bil Gač še neumnejši, ako bi bil tak zaklad puščal v rokah takega neved-neža! — „Narodov" pisatelj nam pa še priporoča mir in ljubezen! Gledite novo prikazen od tiste strani, ktera tako rada vnema prepir! Kdo neki kali mir: ali mi? ali nemčurji in ,,liberalci"? Pridigovajte mir protivnikom narodnih svetinj, a ne nam, in ne kazite tako očitno se liberalca „Tagblattnika"! — Ko-nečno le še to: Vi, gospodine dopisnik, stavite ? mojemu meščanstvu; s^ tem hočete reči, da se le delam meščana, pa nisem. Ce prinesem krstni list, ki spri-čuje o mojem meščanstvu: ali mi daste 1000 gold.? Če pa Vam s krstnim listom ne skažem svojega Kostanj e-vičanstva, dam pa jaz Vam 1000 gold.! Jiajd, korajža velja! Ali dobom jaz ali pa Vi! — Ce pa za stavo nimate poguma, zapomnite si in lažnikov kje drugod iščite! Meščan. Dovsko 16. avgusta. (Cveteča aloa —