Plievo drufctvo «* razširiaiUe katoli&kega fcasopisja je zadnjo nedeljo, dne 2. aprila, imelo na Duna^u občni zbor. Nadvojvodinja Marija Valerija se je ctala zastopati j:o grofici Bellegarde. Slavnostni govornik jezuit o. Kolb je nazrjanil, da imai društvo že 150.000 udov. Potrebno bo, je refcel, da se število ze kmaJu podvoji. Ravno po vojski se bomo morali katoličani veliko bojevati. Ne dajmo se varati, smrtno sovraštvo tli pri na&ih nasptrotnikil? naprej in bode po vojski vsplamtelo z novo silo. Casopisje bomo rabili bolj kakor vse drugo. Avstrijsko katoliško Solsko društvo je imelo dne 2. aprila na Dunaju občni zbor, katerega se je udeležila zelo odlična družba. Vojnega ministra barona Krobatina je zastopal.maior Prunger. Glavni govornik, dunajski občinski svetovalec Solterer, je omenil, da katoliško šolsko društvo strerai po tem, da bi nam Sole odgojile krepak, nravno močien, telesno in duševno zdrav, za velika dela zmožen iri navdušen rod. Vojtno roinanje v Marijino Celje. Dne 1. aprila so priredili Dunajčani pod vodstvom kardinala dr. Piffla in jezuita o. Abela vojno romanje v Marijino C-el/e, Romanje je dobilo posebeu sijaj, ker so se ga udeležili: pmstoloaasledriica nadvojvodinja C i l a, nadvojvodinjaTil arija Terezija, nadvojvodinja Marija Valerija z dvema hčerama, nadvojvodinja Blanka z osmimi otroki, nadvojvoda L e o ij o 1 d Salvato ,r, kneginja P a r m a in braganšM krnez F r a n c J o ž e f. V soboto je pridigal kardioal dr, Piffl in rekel med dru-gim: Velike prošnje so privedle sedanje romarje v Marijino Celje. Kakor nas je božja pomoč in Marijino varstvo spremljalo dosedaj skozi vojsko, ta^ko naj bo tudi pri prihodnjih odločilnih trenotkih, ki se na vseh bojiščih prlipravljajo za bližnje tedne. Za to smo prišli romat,. Mi molimo za zmago in mir. Cesar in ljudstvo držijo trdno skupaj. Naša cesarska hiša stoji ])ri vseh podvzetjih in žrtvah za olajšavo vojskinih bremen v osprejdju, tako tudi tukaj, ko se v< prisrčni molitvi zdmžuje na svetem mestu s svojim Ijudstvom. V nedeIjo je pridigal jezuit o. Andlan ter se v ganljivih besedah spomrnjat pogostega romarja v Marijino Celje, hlagegai pokojnega nadvojvodo Franca Feridinanda. Cesarska rodbina in romarji so na to prej'eli sv. otfhaiilo. Ob sklepu pobožnosti se je jezuit o. Abel zahvaiil članom cesarske hiše za zgled naigloblje pobožnosti, ki so ga dali ne samo za Avstrijo, ampak za p.elo Bvropo. Poljski škofje tolažijo Poljake. Rusko-poljski katoliški škofje so izdali skupni pastirski list, v kan terem tolažijo Poljake, katerih zemlja je bila vsled vojsko tako hudo prizadeta. Navdušujejo jih, naj si ohranijo svoje šege in navade v vsej čistosti ter se varuje^o pijančevanja in igre. Vspodbujajo jih k delu ter kličeio: ,,Na delo, poljski narod! Opravite setve, oskrbite svoja gosnodarstva! Vaša Ijubezen do rodne grude je splošno znana, ravno tako vaša vestnost in vstrajnost. Te vaše lastnosti bodo pripomogle, da bo kljub vsem usodnim udarcem vaša zemlja z bož'o pomočjo in blagosloyora ostala v vaših rokah. Obdelajte na novo opustošene njive! In ko zopet obdelate svoja polja in si pozidate pozgane hiše, naj se dvrgne v vsaki poljski vasi tudi p o 1 j s k a c e rk«v in p o 1 j s k a šola. Moli, katoliško J j u d s t v o, i n č i t a j! Mojli in Citaj! Tvoja molitev, tvoia po 8itanju pridobljena omika in tvoje dolo b« obudilo krepko in srečno domovino!" Poljsko 6asopis'e z velikim navdušenjem pozdravlja prekrasen, zgodovinsko zna.menit pastirski list! * Slovenci v Siblriji. Naš urednik je dobil iz Sibirije dne 30. marca sledečo dopisnico, ki je ] otovala v Evropo cele 4 raesce: ..Barnaul, 30. 11. 1915. Dragi prijateljli Sprejmite tisoč srčnih pozdravov iz daljne tuiline in mrzle Sibirije, v kateri se sedaj nahajajo tudi Slovenci. kjer težko čakamo, da bi nam zopet nrisijalo solnce rešitve in svobode, da bi se zopet vrnili nazaj v domoviino slovensko. Dolgčas n-ciin je, ker nimamo aol>enega slovenskega berila; tudi malokdai do^de sem k,ako jMsmo iz domovine. Slovencev nas ]e malo tukaj, mnogo jib je ostalo tam zadaj na bojnih poljanah; sploh nas je iz Štaierskega malo. Jaz sem bil koj v prvlh bojih ranjen in za tem ujet. Zimo imamo letos malo milejšo, kot je Mla lansko leto, ko je bil najl?njši mrazido 43 stopinj. Tudi stanovanje je mnlo boi;še. Pišlte kai, če je mogoče! Kakšna je bila ka,j letina? Iskreno Vas pozdravljajo vsi štajerski Slovenci, zlasti ^a ,jn,z. Martin Križan, iz Galicije pri Celju, sedaj ujetnik v Rusiji. Moj naslov ;o: Martin Križan, vojni ujetnik, Koncentrdtions-Lager, baraka šfev. 2, Barnaul, Sibirija, v Rus\i: * Kdo kaj ve? Pogreša se Antnn S e 1 i n š e k. doma iz Lanr-ove vasi prl Ptuiu. Služil je pri pešp. štev. 87, pionirskem oddelku. Bojeval se je na Doberdobski planoti in je bil, kakor so poročali njegovi prijatelji, dne 22. oktobra 1915 od granate na glavi ranien. Ker na se še dozdaj ni moglo izvedeti o njegovi nadaljni usodi, se prosi njegove to\ariše, da sporoftijo kaj natančnejega sestri Mariji Vindiš, Brea pri Ptuju. — Jožef Tiršek, posestnik v Teru hiš. štev. 18, oWina Ljubno v Savin.iski dolini, se kot peSeo deželnobrambovskega pešfiolka štev. 20. 4. nadomestna stotnija, 3. voj, že od 1. aprila 1915 iz gališlcega vojnega polja pogreša. Njegova žena. Neža Tir- šek, posestnioa v Teru, pošta Ksav«ri v Savinjski dolini, j rosi njegove tovariše za blagovoljno naznaa'1lo, kaj se j« z njenim možem zgodilo, Stroški se točno povrnejo. Smrt pod plazotn. Iz Kapele pn Brežicah poročajo: Tukajsnji trgovec g. Anton ZorčiC je našel, kakor poroča vojaško poveljstvo, dne 12. marca žalostno smrt pod velikim sneženim plazom. Kot korporel patrulje je padel v slažbi domovme aa južnem bojišču. Bil je poštenjak, povsod pnIjubljen. Zapušča ubogo ženo vdovo z dvema otrokoma. — Osobito v zadnjih m scih kosi smrt neusmiljeao med našimi fanti in m žmi na bojnem polju. Od naše ne vehke župnije jih je padlo že 35. * Izpiti na državni podkovski Soll. Na državni podkovski šoli se boido vršili letos podkovski izpiti v drugi polovici mesca junija. Tozadevne prošnje se morajo vložiti najdalje do dne 20. maja potom pristojne okrajne jiolitične oblasti na štajersko cesarsko namestništvo. * Gozdarji, gozdarski delavci in posestniki, ki imajo letos pripravljati mnogo drevesae skorje za usaje, lalrko dobijo večmesečno oprosfitev od vojaška službe. Prošnje (potrjene od ob6iae) morajo takoj vložiti na pristojno okrajno glavarstvo. * Kdo bo skrbel za zapuščena posestva? Dobili smo sledeče vprašanje: «V moji soseščini je bil samičen mož-posestnik', ki je moral pred Jetom v vojsko. Ko6a pa je tako zadolžena, in tako malo nese. da je mož moral v Tnirnem 6asu pridno delati na železnici in še pri sosedih, da si je toliko zaslužil. da je shajal. Ko6a je sedaj popolnoma zapuščena, obresti ia davek nihče ne plača.. Mož je sicer že večkrat prosil za podporo, da bi s tem plačeval obriesti dolgov in davek, a vse prošnje so mu odbite. Ko bo vojska Koa6ana, bo siromaku gotovo njegova ko6a prodana. Kaj je storiti?" — Odgovor: Povejte možu, da naj prosi občino, naj se ista zavza,me zanj in naj .napravi dobroutemeljeno prošnjo na okrajno glavarsitvo. Ako pa še to nič ne pomaiga, naj mož pri raportu naitančno razloži svoj položaj poveljnlku stotnije in naj ga ps-osi, da se zavzame zanj. Ječmenova moka. Cesarska namestnija. razplaša: Notranje rainistrstvo je odredilo, da mora. vojnožitno-prometai zavod tudi nakopičene zaloge ječmena uporabiti za moko. Vsled tega se sme odslej tndi jecmenova moka ralbiti za< napravo kruha.. V veletrgovini je prodajna cena za jefimenovo moko pri mlinu določeaa na 42 K 100 kg; torej je aena ista kot cena za pšeniftno-krušno moko in koruzno moko. Ječmena ni posebno mnogo v zalogah; radi tega iečmenove moke ne tfo prišlo posebnc /nnogo v promet. * Ceniu so iiam sladkorne karte? Od vseh strarni dobivamo pritožbe, da na deželi majhni trgovci vkljub opetovapim prošnjam dobijo nakazane tako malenkostne množine sladkorja, da dotični sladkor niti za fietrtiao prebivalstva v obfiini ne izda. Cemu so ljudstvu sladkorne izkaznice, ako ne more dobiti za rije sladfeorja¦? Ali naj karte aamesto sladkorja aamočimo v kavo? Najboljše bi bilo, a.ko bi okrajna glavarstva na podlagi števila duš nakazala trgovcem v posameznih občinah na deželi toliko sladkorja. kolikor ga gre prebivalstvu po določenem Mjueu, ali pa bi se občanom povedalo. pri katerem trgovcu v trgu ali mestu je sladkor za to in to občino dobiti. * Sladkoi* za čebelorejo in vkuhavanje sadja. Mnogi čebelarji so dosedaj krmili slabe 6ebelne družine in tudi mlade slfbotne ro.;e z obda&enira sladkorjem. Odslej bo to radi upeljave sladkornih kart nemogoče. Isto je pri vkuhavanju sadja, Potrebno je, da se kmetijske stanovske organizacije zavzomejo za čebelarje in sadjarje. Svetu,iemo, naj se čebela.rji in tisti, ki bi radi vkuhavali sadje za bolnike in druge svrhe, obrnejo na naslov štaierslcie c. kr. Kmetijske družbe v Gradcu (deželna biša) z dobroutemeljenirai prošnjami za dobavo neobda^enega sladkorja brez sladkornih kart. * Uravnava mej In odpls davka. C. kr. zemljemerci tfodo od aprila skozi poletje v posameznih obSinah uravnavali^ kakor navadno vsaico leto, nesoorne poinole ali premembe pri mejah. Posestniki, ki hočejo, da se jim meje uredijo, naj },ri občinskem uradu to naznanijo. Zemljemerec mora zmeriti tudi zemIjišfie, od katerega se naj odpiše ftavek. Ce ti je aa pr. plaz unifiil kako veftjo parcelo, ali ti je Drava ali Mura ali kaka druga reka odplavila kaj zemlje. njij ti zemUemerec odmeri, da se ti' odpiše davek. Tudi od Oiuiščenih in prenovl^nih vinogradov se davek še le tedaj odpiše, ko zemljemerec premeri dotično parcelo. * Dovoljenjia za ldanjle živine. MarLborsko okrajno glavarstvo jo naznanilo občinskim predstojništvom: Pra.vočasna nabava klavnih dovolil dela pogostokrnt fežkoče, ker posestniki živine ne zaprosijo zadosti zgodaj za ta. dovolila Posestniki živine se tcn rej pozivajo, da naj za klavno govedo, ki je doloCeria v prodaio, v smisln ministrskega ukaza. z dne 8,. maja 1915, drž. zak. štev. 114, še pred odproclajo zaprosi;o pri obfiinskem predstojniStvu za izdajo predpisanih potrdil. Ob^Cinska predstojnigtva pa morajo popolnoma izpolnjena potrdila takoj predložiti v potrjenje. Nadalie se razglaša, da bosta uradna živinozjdrnvnika vslod strož^e zimanje službe v spomladi in poletlu o'd sedaj naprej v uradu zanesljivo ob uraAiih dne- vih ;ob srejda-h in sobotah) predpoldne. Potrjenja klavnega do-vo-ljenja- morejo torej stranke osebno dobdti le ob teh dnevih predpoldne. — Q'bl enem nam okrajno glawirstvo naznanja, da je čas za občevanje s strankajni aa glavarstvu v vseh pisarnah odslej izključno samo predpoldne od 84 do 12. ure. Semenski krompir. Manborsico okrajno glavarstvo ima za revnejse prebivalce mariborskega okraja za primerno nizko ceno na razpolago izvrsten semenski krompir. Komur torej pnmanjkuie semenskega krompirja ia si istega ne more drugod nabaviti, naj se takoj te dni osebno oglasi na okr. glavarstvu v pisarni g. komisarja dr. LajašiCa. Vsak naj prinese seboj potrdilo od občinskega urada, da res neobhodno potrebuje semenskega krompirja. Cena in prostor, kje se bo lahko krompir naložil, se mu bo povedalo na glavarstvu. C. kr. žetvenl komisar na mariborskem okrajnern glavarstvu, g. R. Petrovan, nas prosi, da bi v listih objavili, da je on nastavljen samo za Rinriborsko okrajno glavarstvo. Zadnji čas pa je dobil iz (,elega Slovenskega Štajerja vefi stotia prošenj za semensko žito in za nasvete v enakih zadevah, katorih pa pri najboljši volji ne more več sproti reševaii. Iz drugili okra^ev se naj obračajo posestniki na tarnošnje c. kr. žetvene komisarje, ki so nastavl.ieni sedaj pri vsakem okrajnem glavarshu. Sadike žlahtnega gabeza. Lansko leto in letos je sviDJske piče v mnjgih gospodarstvih močno primaojkovalo. Skrbeti mcramo že sedaj, da bomo imeli letos dovolj svirjske krme. Zelo priporočljiva vrsta svmjske piče je žlahtui črni gabez po nemško: »Bemwelt«, laiinsko: »Symphytum asperrimum« ali »Svmphvtum olficiale«. C. kr. koatrolna postaja za semena na Dunaju ima na razpolago \eŁ)o množino sadik od žlahtnega gabeza in jih oddaje kmetovalcem svinjesejcem brezplačno. Posestniki, ki dobijo te sadike, se morajo zavezati, da bodo gabez tako sadili, gojili in rabili, kakor se jim od omenjene postaje predpiše. Sadike žlahtnega črnega gabeza (Beinwellstecklinge) se naročajo na sledeCi naslov: »Direktion der k. k. Samenkontrollstation, Duoaj, 2. okraj, Prater 174«. — Dobro bi bilo ako bi se tudi na Slov. Štajerskem poskusilo saditi to rastlino. * Kopriva da]e Izborno predivo. Kdo bi si bil pred vojsko mislil. da bo tudi toli zametovana kopriva v vpjskinem času dobila svo,io veljavo. Angleška izstradalna vojna, ki je Avstrijo in Nemfiijo odrezala od svetovne trgovine, je močno izpremenila celo gospodarsko življen^e. Avstrijski profeson dr. Osvalrl Richter je iznašel enostaven in eenen način za dobivanje predilnega vlakna iz koprive. Koprive se porahljajo za dobivanje prediln-ega vlakna lahko zelene ali suhe. Stebla se oftistijo listov ter se polože za pol do dve nri v vodo Nalo pridejo stebla v razne stroje in v nekaterih urab ]e že vlakno gotovo za prejo. — Vlakno je sicer nekoliko slabejše kot laaeno, a je veliko močne^še, Vlakno se da presti na vseh strojih, ki so se dosedaj rabili v avstfijskih predilnicah. Polee predilnega vlakna pa daje kopriva še nekatere postranske izdelke, tako n. pr. sadni slaldkor, odpadki iz trenia in mikanja pa se rabijo za krmo govedi. V Nemčiji so se že zdavnaj baivili z vprašanjem, kako bi, se dalo koprivo koristno uj^orabiti. V Lirskera jo obstojala že koncem 18. in začetkbm 19. stoletja lovarna za izdelavo preje iz koprivnega vlakna, in tudi na Franeosk«m (v Pikardiji) so izdelovali precej platna iz koprive. Toda to je sčasoma zaspalo, ker ni b*ilo primernega načina za dobivanje predilnega vlakna iz koprive, vrhu tega je pa koprivo izpodrrnil mnogo cenejši bombaž.. Danes pa je prišla kopriva do svoje veljave, in za bližnjo bodočnost smo rešeni skrbi, kje dobiti dovolj tekstilnih (predilnih) surovin. \rsled tega je tudi vojaška oblast j)repovedala zasebno u.iorabn kopriv, to je krml.;enje perutnine z mladimi in svežimi koprivami itd. Nadaline to^rdevne odredbe v kratkem izidojo. Ogrsko poljectelsko ministrstvo se namerava pogajati s poljedelci, da bi začeli gojiti koprive za i)redivo. kakor se goji konoplja in lan Bakrena ^alica. Z ozirom na našo noficooltakreni galici se nam poroča, da je došlo zdaj na Stajersko le del galice. ki je določena za naše vinogradfi. Maribnrski okrajlii zastop ie n. pr. dobil zda] samo 1 vagon galice. Raizdelje(vala pa sb bakrena galica ne bn poprej, doklfir ne bo došla vsa. razpoložljiva množina. Geaa bo 3 K 20 vin, ali 3 K 25 viu. za 1 kiloGram Zivinski In svinjsld seiml v Ptulo zopot dovoljleni. Ker se v ptu-jskem okraju v zadnjem fiasu ni nojavil nobeden slučaj knžiifi živinske ali svinjsk^ bolezni, so živinski in svinjski se'mi v Ptiijn od dne 4. apriia nadalje zopet dovoljeni. Dne 4. aprila se je že vršil nrvi svinjski sejm v Ptuju. Plovba po Dravi začasno ustavljena N^ pro3njo elektrarne v Fali nad Mariborom je štajprsko cesarsko namestništvo ustavilo do 21. aprila t. 1. plovbo po Dravi in sicer 1 kilompter nad jezom elektrarne notri do novpgi ipza elekt-ame. * Oskrbovalna pristojlblna za stražno rooštvo pri vojnih ujetnikih zvišana. Vojno mini.strstvo je z- višalo oskrbovalno pristojbino za stražno moštvo pri ujetnikib od 1 K 30 vin. na 1 K 80 vin. na daji in osebo. * Krl teče iz nooa. Ako začne siliti kri iz nosa, svetujejo nekateri to-le ravnanje: Potegni pošteno ob zaprtih ustih zrak v noš", zatisni s prsti nosnici, nato pa dihni nazaj skoiz odprta usta. Zrak, ki ga potegneš va^se, strdi kri v nosu. Pljučni- zrajk, ki se segreje do 28 stopinj R, bi strjeno kri zopet odstranil, če se ne bi odstranil skoz usta. * Vžigalice se podražijo. Najvišja cena za eno Sklatljieo švedskih vžigalic, ki je dosedaj stala tri vinarje, je sedaj v drobni prodaji določena na štiri vinarje za škatljico. Zavoj 10 škatljic stane 32 vin., 2 škatljici pa 7 vin. * Varujmo usnje. Najbolj varuješ dobro obulev, 6e se takoj sezuješ, ko prideš domov. Tako morajo jdelati tudi otroci, ko pridejo iz cerkve aji i>olo. Včasih sploh ni bila navada (vsaj na kmetih ne), da bi bili otroci vedno obuti; če so ob gorkem času prihajali bosi v cerkev, se ni nih8e spotikal n&d tem. A pri sedanji draginji bodo tudi odrastli hodili po možnosli bosi. Za zdravje je to veliktega pomena; samo izpočetka se bo treba vn.rovati prehlajenia. \'eč kakor na potu trpi obutev dostikrat doma. Za doma so dobr-i šolai, narejeni iz klobučeviae, slame, plaitna, lesa. Obutev, kl jo sezuješ, obriši, če je prašna in blatna; prah in blato razjedata usaje. Noter natlači paph-ja, če je obutev mokra; obesi jo dobro natlačeno na zračen prostor, ne pa nad ogajem ali1 na, peč. Pohojene pete daj popraviti, preden se zvrae ves čevelj. Visokih peta nikar ne nosi, Taka aoša je nezdrava, draga in naravaost smešna, zlasti za sedanji čas, ko jje vse polno trpljenja in siromaštva. Koliko blaga se po/ nepotrebnem potrati in koliko poprav je potreba! — Važna stvar za usnje je maailo Mehko nsnje je xaj občutlfivo za mažo; slaba mast izje tuidi trdo, debelo usnje. Usnje, ki je postalo trdo, namaži s kapljo laškega olja. Ako skiuhaš gabezevo koreninico in namažeš s tistim sluzom usnje, bo mehko in trpežno, ker gabez zadela luknje, Ni treba spraviti vsak dan za prst maže aa obutev; 6e pa usnje ni nikdar namaaano, pa rado poka. Nove podplate napoji z lanenim oljem, da ostanejo mehki. Ako se naredi na obutvi plesnoba, jo izbriši in nesi obutev na solnce. Tz 100 gramov voska, pol lifra olja, pol kilograma loja in 300 gramov smole si skuhaš Labko mazilo, ki naredi usnje nepremočljivo. Dopisi. * Maribor. Tukajšnji traiikanti in tralikantinje so sklenile, da bo škatljioa švedskih vžigalic od dne 5. aprila( naprej stala 5 vinarjev, škatljica ,,Solo"-vžigallc pa celo 6 vinarjev, Ta svoj sklep utemeljujejo trafikanti s tem, da stanejo omenjene vžigalice v velikem K 3.80 do K 3.90 100 komadov. * Leitersberg pri Mariboru. V torek, dne 4. aprila, je umrl tukajfina posestnik in bivši župan Mihael Teihmeister, star 76 let. Ra-jni, ki je bil dolga leta neprestano v bolniški postelji, je bil mož krščanskega naziranja in je še pred smrtjo bil spreviden. N. p. v m.! * St. Ilj v Slov. gor. V pondeljek, dne 3. aprila, je v Strihovcu umpla Ludmila Pivec, rojena Ul, vdova po sodarju in pozneje pismonoši v St. Ilju ter sestra tukajšnje trgovčeve soproge g. Svaty. Pogreb se je vtšiI v sredo. dne 5. aprila. Naj v miru počival * Sv. Anton v Slov. gor. Na dan Marijinega oznanenja je smrt pokosila, mlajdega dečka Friderika Matjašič, rejencai Jožefa Močnika. Priden otrok gotovo prosi pri Bogu za svoje dobrotnike. * PtuJ. Na severnem bojišču je padel stotnik v rezervi Allonz Poskočil iz Ptuja ter nadporočnik dragoncev Ivan pl, Kodolič. * Rogoznlca pri Ptiiiu-. Minoli mesec nam Jc zel vrlega somišljenika, Vida Brmež, ki je doži- ¦¦- . 6\Tst 89 let in je zmiraj zgledno poldpiral ku: ; -..i veraka in narodna podjetja. ,,Na SAidonje nad zvezdami" mu je ob grobu rekla Lennrtova in Brenčičeva žlahta in so vzdihnili dobri aosedi. Na osmini se je nabralo 12 K za avstrijski Rudefti križ. * Celje. Dne 29. marca je tfil pokopan na lukajšnjem mestnem pokopališču vsled ran, zadobljenih na bojišftu, umrli črnovoinik 87. pešpolka Franc Sajovio. * Polzela. Topničar Jožef Drolc, našim čitateljem dobro znaa izza bojev v Belgiji, Franciji itd., \nše avojim starišem, da ga je Marija še dosedaj vedno čuvala, da je v najhujsem sovražnem ognju osta) nepoškodova,n. Vrli junak rozdravlja vse zavedne Slovflnce in Slovenke. * Sv. Krlštof nad T.aSkim. Občinski odbor občine Sv. Krištof je v seji dne 2. aprila na predlog župana Antona Petek z soglasnim vsklikom izvolil ft. g. Roberta Va«lavik, župnika, pri Sv. Jederti n. La^ škun, za Castnega občana. Imonovani gospoil je v odboru vefi let neumorno deloval za koristi občine in si je častno občanstvo pošteno zaslužil. ' Zldanmost. Ritmo.ister in poveljnik tukajšnjeffa kolodvora djr, Ijotar vitez Berks je bil vnovič odlikovan s ceaafskim pohvalnim priznanjem. * Brežice. V Ameriki se Je ponesrefiil 221etni .Tanez Toporišif,. doma iz Brežic. Ko je nameraval ^topiti v železniški voz, so mu je izpodršnilo in priSpI j.e pod kolesa Selezniškega voza. Bil je pri pri6i jnrtev. * PimanJ. Rmrt natm je Mzela dne 15. febJr. t.1. pridno Marijino fdružbenko Rozo Strašek. po dom. Stokovsko, staro 21 let. Rajna je bila žrtev j«tike. K. v m p.! * Vlrštani pri Kozjem. Kakor je posneti iz poro8ila štajerskega. zgodovinskega društva ,,Joaneum% so v naši občini izkopali zbirko srebrnega denarja iz 13. in 14, stoletja. V zbirki je 1200 srebrnih plenigov. Skoda, da se ta zbirka ni poslala domačemu Zgodo\-lnskemu dništvu v Mariboru. l