Št. 89 (15.816) leto Lili.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK	Zakriž
nad C	5. do
17' 60090201 lober-
'	.sep-
Slove->pa v
* f	?vilka.
TKI U v -
gorica ^	^___
ČEDAD-Ul. Rlstori28
m mg%g% .m POSINNA PLAČANA V GOTOVH
1500 UR
Pridi tudi ti v
Zadrugo
Primorski dnevnik!
X....................J
TOREK, 15. APRILA 1997
Popravni izpit z novo napako
Bojan Brezigar
Drugi proces proti Erichu Priebkeju, ki se je začel včeraj v Rimu, naj bi bil popravni izpit za italijansko sodstvo, ki se je s prejšnjo razsodbo nameravalo prebrisano otresti vseh možnih kritik, namesto tega pa se je osramotilo in je osramotilo državo pred svetom: reči, da je nekdo kriv, a ga kljub temu ne obsodiš, je bilo res preveč Se za najdoslednejše zagovornike samostojnosti sodstva.
Sedaj se je proces začel drugače. Začel se je v večji sodni dvorani, v kateri je dovolj prostora za svojce žrtev Ardea-tinskih jam, obenem pa se je začel tudi v vzdušju, ki je Priebkeju bolj naklonjeno: prva razsodba je namreč opogumila Številne skrajneže in tudi včeraj so bili baje v sodni dvojani nekateri neonacisti, morda ljudje, ki v nočnih urah po rimskih zidovih pišejo, da je Priebke nedolžen.
Večja dvorana pa ni bila zadosten razlog, da bi fotografom in televizijskim snemalcem omogočili opravljanje njihovega dela. Sodni zbor jim namreč ni dovolil, da vstopijo vanjo, kar je res nenavadno, saj je bila ob prejšnji razpravi dvorana odprta snemalcem. To daje misliti, da tokrat sodniki ne želijo, da bi javnost s preveliko pozornostjo spremljala proces, kar seveda ni dobro. Sodne obravnave, kakršna je proces proti Erichu Priebkeju, so pomembne predvsem zaradi njihove moralne in zgodovinske vsebine, zaradi trkanja na vest tistim, ki se Se niso sprijaznili z načeli svobode in demokracije, ki so jih fašisti in nacisti teptali tudi na italijanskih tleh. Dejstvo, da javnost lahko sledi sodni obravnavi in da se se zlasti mladi lahko seznanjajo s temačnim obdobjem polpretekle zgodovine, je namreč celo pomembnejše od obsodbe same, od tega, da bo moral vojni zločinec Po petdesetletnem uživanju svobode v argentinskih Bariločah odsedeti se nekaj let v zaporu ali v kakem samostanu in razmišljati o svojih krivdah. Ce želijo sodniki ta proces omejiti res samo na sodni postopek proti posamezniku, potem zagotovo ne more-uio trditi, da gre za po- ! Pravni izpit, ampak ) lahko le rečemo, da se ta j izpit začenja z novo na- i Pako, s krivico do zgo- 1 dovine.
ALBANIJA / S SINOČNJIM IZPLUTJEM KRIŽARKE VITTORIO VENEJO IN OSTALIH LADIJ
Mednarodne zaščitne sile so danes prišle v Albanijo
RIM, TIRANA - S sinočnjim izplutjem italijanske križarke Vittorio Venete in ostalih ladij večnacionalnih sil se je začela prva operativna faza misije »Zora«. Pred zoro se je v Draču izkrcalo kakih tisoč mož, pripadnikov italijanskega, francoskega in Španskega kontingenta, 150 padalcev pa je okrepilo dosedanje zaščitne sile na tiranskem letališču. Cez deset dni naj bi v Albaniji razporedili vse predvidene sile, tako da bodo zagotovili varnost na vse pomembnejših albanskih prometnicah. Predsednik Berisha pa je utrdil položaj v svoji stranki, iz katere so izključili vse oporečnike, novo strankino vodstvo pa zahteva razpustitev uporniških odborov.
Na 11. strani.
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
DANES,
TOREK, 15. aprila, ob 20.30
V SOVODNJAH
Na pobudo KD Sovodnje in SD Sovodnje ter v sodelovanju z naslednjimi društvi in organizacijami iz sovodenjske občine: Sekcija VZPI-ANPI Sovodnje, Sekcija VZPI-ANPI Vrh, KD Skala Gabrje, KSD Danica Vrh, KSD Vipava Peč, SZ Soča, Jamarski klub Kraški krti, Društvo prostovoljnih krvodajalcev, Mladinski pevski zbor Vrh Sv. Mihaela, PD Rupa-Peč, OK Val Gorica, Društvo prostovoljnih gasilcev, Lovska družina Vrh, Lovska družina Gabrje, Lovska družina Sovodnje, Smučarski klub Sovodnje, Združenje športnih ribičev Vipava, prirejajo informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik.
IN V DOBERDOBU
ARDEATINSKE JAME / NOV PROCES PROTI ESESOVCEMA
Priebke in Hass spet pred sodiščem
Začetku procesa je sledilo veliko ljudi - TV kameram prepovedan vstop v dvorano
RIM - Erichu Priebkejo in Karlu Hassu bodo sodili na istem procesu zaradi pokola v Ardeatinskih jamah. Tako je na zahtevo tožilca hitelisana (Foto AP) sklenil vojaški sodni senat na včerajšnji začetni obravnavi novega procesa proti esesovskima oficirjema. Po tem sklepu je bil proces preložen na prihodnji teden.
Proces proti esesovcema je privabil v dvorano v Re-bibbii veliko ljudi, prisotna pa je bila tudi manjša skupina neonacistov.
Na 2. strani
Sindikati in dijaki proti klestenju Sol
TRST - Po srečanju na deželnem šolskem skrbništvu so sindikalne organizacije napovedale enourno stavko učnega in neučnega osebja proti napovedanemu krčenju organika razredov, ki bo v deželi prizadel 241 in 5 odstotkov šolskega osebja. Stavka bo prihodnji ponedeljek.
Na javnem srečanju v zvezi z racionalizacijo šol na Tržaškem so soglasno zavrnili ukinjanje šol tudi zaradi specifike slovenskega šolstva. Dijaki Slomška pa so napovedali za soboto protestno manifestacijo.
Na 7. strani
ob 20.30 v župnijski dvorani.
Župnijski svet, občinska uprava, Godba na pihala Kras, Društvo krvodajalcev, PD Hrast, KD Jezero, SD Mladost, Sekcija VZPI-ANPI Doberdob, PD Kras Dol Poljane, Sekcija VZPI-ANPI Dol Jamlje prirejajo informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik.
JUTRI,
V SREDO, 16. aprila, ob 20.30
VSEMPOLAJU
prireja SKD Vigred v društvenih prostorih srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik.
IN V ZGONIKU
ob 20.30 v Sportno-kulturnem centru prirejajo pod pokroviteljstvom Občine Zgonik KRD Briščiki, KD Rdeča zvezda, SK Kras in Shinkai karate klub informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik.
Kmečka zveza za skladen in globalen razvoj kmetijstva
TRST - Nova kmetijska politika, ki naj zagotovi hitrejši razvoj sektorja, varstvo okolja, zaščita kulturnih tradicij, pravičnejša davčna in socialna politika, posodobitev in poenostavitev zakonskega kmetijskega normativa s strani Dežele F-Jk, ki naj nameni večjo pozornost manj razvitim območjim, ter uresničitev Globalnega načrta za razvoj tržaškega kmetijstva, so glavne zahteve, ki jih je izrazil nedeljski občni zbor Kmečke zveze, ki je potekal ob številni prisotnosti članov in gostov v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Med številnimi gosti sta bila tudi minister za kmetijstvo Republike Slovenije Ciril Smerkolj in odbornik za kmetijstvo Dežele F-Jk Isidoro Gottardo, ki sta se ob robu občnega zbora zadržala na daljšem pogovoru, med katerim sta si izmenjala poglede in mnenja na stanje in problem kmetijstva tako v Republiki Sloveniji kot pri nas in v Italiji na splošno.
Na 3. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Spet žrtve na cestah
Tržaške ceste so terjale eno smrtno žrtev, medtem ko je neko dekle izgubilo nogo, a drugo se je z motornim kolesom silovito zaletelo v avtobus.
Stran?
Žlahtno petje zbora Ave
V	tržaški stolnici je v okviru koncertne sezone Glasbene matice nastopil Komorni zbor Ave, ki ga vodi Andraž Hauptman.
Stran 10
Papežev poziv v Sarajevu
Med nedeljsko homibjo na sarajevskem igrišču Koše-vo je papež Janez Pavel H. pozval bosanko-hercegov-ske vernike, naj odpuščajo in iščejo odpuščanje, ker bodo le tako zajamčiti mir in bodočnost.
Stran 11
Pohod povezal obe Gorici
V	Gorici je nedeljski pohod “Vivicitta” imel mednarodni značaj, saj je 450 udeležencem omogočil prosto premikanje čez mejo.
Stran 13
Sodelovanje gospodarstvenikov
Na obisku predstavnikov Slovenskega gospodarskega združenja iz Celovca pri SDGZ so govoriti tudi o možnosti skupnih pobud.
Stran 14
V ČETRTEK,
17. aprila
V MACKOLJAH
PD Mačkolje in KD Primorsko prirejata ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah informativni večer o Zadrugi Primorski dnevnik.
IN NA PROSEKU
ob 20.30 v Kulturnem domu prirejajo vsa društva in organizacije s Proseka in Kontovela informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik.
V PETEK,
18. aprila
V BAZOVICI
prirejajo ob 20.30 v Bazoviškem domu bazovske vaške organizacije informativno srečanje o Zadrugi Primorski dnevnik.
IN V SKEDNJU
ob 20.30 v Domu Ivana Grbca informativno srečanjeo Zadrugi Primorski dnevnik.
Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko.
ARDEATINSKE JAME / ZAČETEK NOVEGA PROCESA V RIMU
Priebkeju in Hassu bodo sodili na istem procesu
Začetek sodne razprave privabil v Rebibbio veliko ljudi
RIM - Za italijansko vojaško sodstvo se je včeraj začel popravni izpit. V veliki dvorani kaznilnice v Rebibbii se je namreč začel proti bivšima esesovski-ma oficirjema, kapetanu Erichu Priebjkeju in majorju Karlu Hassu, ki sta obtožena sodelovanja v pokolu pri Ardeatinskih jamati. Priebkeja je vojaško sodišče v prvi stopnji oprostilo (proces je kasacijsko sodišče razveljavilo), Hass pa je najprej obljubil, da bo pričal proti bivšemu somišljeniku, nato pa pobegnil, da bi se izognil pričevanju.
Včerajšnja začetna razprava se je dejansko končala v nekaj minutah, saj se je sodni senat po daljšem posvetovanju odločil, da združi sodna postopka proti Priebkeju in Hassu v skupni proces. Kljub temu pa je proces v sodni dvorani v Rebibbii - kljub dejstvu, da je precej oddaljena od rimskega središča - priklical veliko ljudi, zlasti Zidov in sorodnikov žrtev nacističnega pokola. Bili pa so prisotni tudi nekateri mednarodni opazovalci, med katerimi predstavnik VViesenthalovega središča Shimon Samuels. Veliko je bilo tudi novinarjev, nemalo polemik pa je izzvala odločitev predsednika sodnega senata Luigija Flami-nija, da ne dovoli vstopa televizijskim kameram.
Kronika procesa samega je zelo skopa. Na zahtevo javnega tožilca Antonina Intelisana je sodni senat sklenil, da združi postopka proti Priebkeju in Hassu v en sam postopek. Hassa včeraj ni bilo v sodni dvorani zaradi bolezni, Priebke pa je vstopil šele po odločitvi o združitvi. Tudi on je nato v kratki izjavi povedal, da bo iz zdravstvenih razlogov prisoten samo, ko bo nujno potrebno.
Po tej izjavi je predsednik sodnega senata odložil razpravo na prihodnji teden. In tedaj se bo prava bitka Sele začela. Priebkejev odvetnik Carlo Taormina je namreč napovedal, da bo zahteval razveljavitev procesa, ker naj bi bili leta 1948 na procesu proti poveljniku rimskih esesovcev Herbertu Kapplerju, ki je bil zaradi organizacije pokola obsojen na dosmrtno ječo, ostali nemški oficirji oproščeni.
Predstavnik VViesenthalovega središča Samuels je ocenil, da je proces priložnost, da bi italijansko vojaško sodstvo zadostilo pravičnemu pričakovanju svojcev tistih, ki so bili ubiti v Ardeatinskih jamah. Toda po njegovem mnenju se je vzdušje v Rimu spremenilo. Kot dokaz je navedel dejstvo, da je bila samo nekaj dni pred začetkom procesa »odprta v italijanskem glavnem mestu razstava nacistične režiserke Leni Ri-efenstahl, medtem ko nek tedni deli bralcem film o nacističnem kongresu v Niirembergu iz leta 1934«.
Samuels je dodal, da je po njegovih izsledkih Priebke v Barilocheju večkrat pomagal neonacistom, pa tudi samostan v Frascatiju, kjer je bivši esesovski oficir na hišnem priporu, naj bi takoj po vojni omogočil beg marsikateremu nacistu. Zato je Samuels zahteval, naj Vatikan odpre svoje arhive, da bo pojasnjeno v kolikšni meri so nekateri predstavniki Cerkve pomagali bežečim nacistom.
Pogled na sodno dvorano v Rebibbii, kjer se je začel proces proti Erichu Priebkeju (Ap)
______RIM / ODDAJA »DOMENICA IN«_____
»Past« prenašali neposredno
Eno od vprašanj so organizatorji spremenili v zadnjem trenutku
RIM - 2e pred časom so zasumili, da je nekaj narobe, in so pripravili past, v katero so se goljufi ujeli. Dogodek je odmeval v nedeljo in včeraj ves dan, saj so »past« prenašali neposredno po televiziji in itak popularna Maria Veni-er je včeraj imela še dodatni trenutek slave, ves dan so jo oblegali z intervjuji.
Past je bila enostavna, a tudi učinkovita: v zadnjem trenutku so med oddajo s kvizi »Domenica in« spremenili eno od vprašanj. Poklicali so konkurenta, nekega Marca. Odgovoril je, odgovor je bil pravilen, vendar se je nanašal na vprašanje, ki mu ga ni nihče zastavil, na tisto, ki so ga spremenili. Venierova je oddajo prekinila in Rai je vso zadevo prijavil sodstvu.
S podrobnostmi nagradne oddaje naj bi bili seznanjeni samo v treh, Mara Venier, odgovorni za program Paolo De
Andreis ter funkcionar finančnega ministrstva. Včeraj se je izvedelo, da je bil funkcionar finančne intendance Um-berto Baldini prisoten v studiu, njegova naloga je bila, da izžreba imena oseb, ki so jih naključno evidentirali v telefonskem imeniku. Druga oseba, ki naj bi bila vpletena, naj bi bil omenjeni »Mar-co«, ki je odgovoril na vprašanje Mare Venier. Doma naj bi bil iz Rima, star naj bi bil 30 let. O tretji osebi se sinoči še ni izvedelo nobene podrobnosti.
Pravilniki, ki se nanašajo na nagradne oddaje Raia, so zelo strogi, saj morajo kolikor mogoče izključiti možnost, da bi prišlo do nepravilnosti. Telefonske številke na primer iz vseh imenikov izžreba notar, nakar jih v zaprti kuverti izročijo tistemu, ki se ukvarja s programom. Tokrat so zanje vedeli samo v treh.
RIM / POLITIČNA SCENA
Dinijev »obisk« pri Kartelu razburja večino
V Oljki so potezo ocenili kot neoporfuno - Ponudbe opozicije
RIM - Romano Prodi je prejšnji teden v parlamentu obplul čer albanskega vprašanja, sedaj pa se spoprijema z vprašanjem preverjanja, ki naj bi pokazalo, ali lahko sedanja vlada ohrani krmilo oblasti. Problemi na dnevnem redu so zahtevni, odnose v večini pa je dodatno zakompliciralo dejstvo, da se je zunanji minister Lam-berto Dini v nedeljo udeležil srečanja o šob, ki ga je organiziral opozicijski Kartel svoboščin. In v pogovoru z novinarji je Dini nakazal tudi možnost iskanja drugih, širših zavezništev, če bi preverjanje v sedanji večini ne obrodilo zadovoljivih sadov.
Predsednik vlade Prodi, ki je bil včeraj na obisku v Catanii, je v svojem ekspozeju opozoril, da bi preveliko razhajanje v večini lahko povzročilo razbitje. Po premierovem mnenju Italija potrebuje vlado, M bo trajala vso zakonodajno dobo, pre-dvem pa mora nadaljevati pri gradnji sistema dveh velikih koalicij, ki se med seboj pomerita za vlado. Spet je izključil možnost drugačne koalicije, njegovemu razmišljanju pa sta pritrdila tudi ministra Anteno Maccanico in Tizia-no Treu. Maccanico je menil, da vlada s široko osnovo v tem trenutku ni aktualna, saj se je ta možnost izjalovila ob njegovem lanskoletnem poskusu, Treu (ki je predstavnik Dinijeve stranke) pa je dejal, da bi možnost drugačne večina prišla v poštev
samo, če bi se sedanje zavezništvo razbilo. Kot znak pripravljenosti na dialog pa je ocenil kot pozitivno pripravljenost Fausta Bertinottija, da se pogovarja o pokojninski reformi, pa čeprav pod nekaterimi pogoji.
Vrč vode na ogenj polemik sta vrgla tudi zunanji minister Dini in minister za šolstvo Luigi Berlinguer, ki sta poudarila, da je njuno samo soočanje mnenj, ne pa polemika. Toda Dinije-va prisotnost na manifestaciji Kartela je bila kljub temu nova ovira v odnosih v večinskem zavezništvu. Predstavnik Zelenih Luigi Manconi je odločitev ocenil kot »neprevidno«, predstavniki DSL Cesare Salvi, Marco Mirmiti in Pietro Folena pa kot povsem neopor-tuno. In istega mnenja je bil tudi predstavnik Ljudske stranke Giovan-ni Bianchi.
Dinijeva prisotnost pa je spodbudila opozicijo, M je zlasti s predstavniki sredinskih komponent včeraj odločno poudarjala možnost »nove večine«. K temu so se v različnih oblikah povrnili Berlusconi, Urbani, Ma-stella, Casini in drugi.
Dejanski vozli bodo prišli na dan ob koncu maja in v juniju, ko bo jasno, ah bo parlament odobril smernice za finančni zakon, ko bo dvodomna komisija morala končati z deom in ko naj bi dosežen okvirni sporazum o socialni državi. Ali bo sedanja večina znala dovolj učinkovito razplesti vse te probleme?
NOVICE
TURIN / SVETI SINDON NI BIL POŠKODOVAN
36-uma stavka črpalkarjev
RIM - Drevi ob 19. uri se bo pričela 36-uma stavka bencinskih črpalkarjev, ki so jo napovedali po sklepu Enija, potem pa še drugih družb, da na samopostrežnih črpalkah zniža ceno bencina za 50 lir na liter. Najprej so nameravah stavkati 4 dni, po posredovanju vlade pa so se odločili za poldrugi dan.
V Italiji je po evropskih standardih preveč črpalk -29 tisoč, ko pa jih je v Franciji 19 tisoč, v Nemčiji pa 18.500.
Pod vlak, da bi rešila otroka
MONZA - Ni šlo za samomor, pač pa za zadnji poskus, da bi rešila svojega otroka: 37-letna Elena Scarsella, ki jo je v nedeljo do smrti povozil vlak v Monzi, je tekala po tračnicah, ker ji je 4-letni sinček zbežal ravno, ko se je bližal vlak. Dohitela ga je, a ju je vlak podrl: ženska je na mestu umrla, fantku pa je odtrgalo nogo, ki so mu jo spet zaših, in stopalo, ki pa ga je popolnoma razmrcvarilo. Spočetka so mislili, da gre za samomor, na podlagi pričevanj 14-letne hčerke in samih strojevodij pa so ugotovili, da je mati žrtvovala življenje, da bi rešila sinčka.

V Genovi razstreljivo pri vzpenjači
GENOVA - Neznanec je včeraj dopoldne telefoniral krajevnemu dnevniku Corriere mercantile in obvestil, da je podstavil peklenski stroj na vzpenjači, ki pelje na grič Granarolo. Spočetka mu niso verjeli, tudi ker je žalil telefonista, po tretjem klicu pa so sprožili alarm in so policisti odkrili 300 metrov pred končnim postajališčem 5 palic razstreljiva z vžigalno vrvico, ki pa ni bila prižgana. Pozneje je isti neznanec telefoniral, da je podtaknil bombo v podzemeljski železnici, kjer pa niso odkrili ničesar.
Preiskava o vzrokih požara Vlada dodelila prva sredstva
TURIN - Skupina izvedencev, ki je po nalogu sodnikov že včeraj začela pregledovati prizorišče požara, se pravi turinsko stolnico in predel kraljeve palače (na telefoto Ap), bo morda že danes izdelala prvo poročilo o tragičnem dogodku. V uradnem sporočilu pa je turinska škofija zagotovila, da sveti sindon v silovitem nočnem požaru ni bil poškodovan in da ga bodo spravili na varno. Italijanska vlada pa je že včeraj dopoldne sklenila, da za najnujnejše posege dodeli 12 milijard lir. Kot je povedal podpredsednik vlade in minister za kulturo Veltroni, pa bo vlada lahko že v kratkem obnovi turinske stolnice in kraljeve palače namenila še dodatna sredstva v
naj višji možni meri 100 Glede na začetno fazo proti vsem, ki bi jih lahko milijard lir, ki naj bi jih preiskave je za turinsko obtožili malomarnosti, na odtegnili predvidenim tožilstvo trenutno edino, primer zaradi morebitnih zneskom za pripravo možno govoriti o nežna- nezadostnih varnostnih »izvenrimskih« priredi- nih storilcih. Zaenkrat tu- ukrepov ali pa zaradi do-tev ob jubileju.	di še niso začeli ukrepati voljenja, da se v kraljevi
palači priredi slavnostna večerja v čast tajnika OZN Kofija Annana.
Sicer pa so prav organizatorji te večerje preiskovalcem nudili pomoč, ker so povedali, da so že nekaj po 23. uri k njim prišli varnostniki kraljeve palače, češ da se je sprožil protipožarni alarm-Ob vzrokih požara namreč preiskovalci skušajo tudi dognati, kdaj je bila zaznana prva nevarnost. Kaže namreč, da so bili signali o nevarnosti jasni pred pozivom gasilcem (ob 23.45). V dogajanje pa je posegla tudi volilna kampanja, saj je bivši minister in kandidat Kartela svoboščin za turinskega župana Costa izjavil, da je bila organizacija večerje že sama po sebi nevarno dejanje.
OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE
Torek, 15. aprila 1997
Skladen in globalen razvoj kmelijslva za varstvo okolja in kuHumih tradicij
Na sliki (f. KROMA) pogled na nedeljski občni zbor Kmečke zveze; na manjši sliki minister za kmetijstvo R. Slovenije Smerkolj
Nedeljski redni občni zbor Kmečke zveze, ki je potekal v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob Številni prisotnosti elanov in gostov, je bil zgovorno potrdilo, da je kmetijstvo kot primarni sektor na Tržaškem izredno pomemben dejavnik tako v gospodarskem kot v naravovarstvenem in narodnostnem oziru, kar je bilo vsebinsko strnjeno že v samem geslu občnega zbora »Globalni načrt za razvoj tržaškega kmetijstva - priložnost za vse«. In prav temu načrtu, ki naj ovrednoti kmetijstvo in mu zagotovi obstoj in razvoj v okviru širše gospodarske in družbene stvarnosti na Tržaškem in ga torej povede iz sedanjega kriznega stanja, je bil na občnem zboru dan največji poudarek ne samo v predsedniškem poročilu marveč tudi v intervencijah domala vseh gostov.
Občnega zbora so se udeležili minister za kmetijstvo Republike Slovenije Ciril Smerkolj, odbornik za kmetijstvo Dežele Furlanije - Julijske krajine Isidoro Gottardo, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, poslanec in bivši podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo ter vodja univerzitetne skupine, ki je pripravila omenjeni »Globalni načrt«, Prof. Mario Prestamburgo, (ki je sporočil tudi voščila senatorja Darka Bratine), predsednik deželne Italijanske zveze kmetov (CIA) Dante Savorgnan (sopredsednik džavne CIA Massimo Bellotti je poslal brzojavko s pozdravi in najboljšimi željami), ravnatelj pokrajinskega kmetijskega nadzomištva Giovanni Degenhardt, pedsednik Zadružne zveze Slovenije, Martin Nose,
■
predstavnika Slovenske Kmečke zveze Loridan Kaligarič in Aldo Babič, predsednika Kraške gorske skupnosti Ivan Sirca, tržaški pokrajinski predsednik SKGZ Branko Jazbec, predsednik Kmečke zveze v Gorici Ivan Humar, direktor Pokrajinskega združenja obdelovalcev Vito Rubert, predsednik Slovenskega deželnega go-spodarskega združenja Marino Pečenik, župani okoliških občin Tamara Blažina (Zgonik), Boris Pangerc (Dolina) in Alek-sij Križman (Repentabor), deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj, pokrajinski tajnik Stranke komunistične prenove Ja-copo Venier (dosedanji tržaški župan Illy je prišel vodstvo Kmečke zveze pozdravit in voščit uspeš-
no delo neposredno pred začatkom občnega zbora), predsednik Kmetijske zadruge Boris Mihalič, predsednik zadruge »Naš Kras« Egon Kraus, predsednik pokrajinskega združanja jusarskih odborov Vladimir Vremec, predstavniki Kmetijskega in veterinarskega zavoda iz Nove Gorice Stanko Ščuka, mag. Vodopivec in vodja selekcijske službe inž. Bric, tajnik Konzorcija DOC Kras Willy Mikac in drugi.
Vse prisotne člane in goste je v uvodnem delu občnega zbora pozdravil predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš z željo, sa bi s srečanja vsi odnesli korist. Delo je steklo po izvolitvi dr. Maria Gregoriča za predsednika občnega zbora, nakar je pred-
sednik Debeliš podal svoje izčrpno a tudi primerno jedrnato predsedniško poročilo, v katerem se je dotaknil vseh najpomembnejših vprašanj našega kmetijstva in širšo problematiko naše skupnosti. Za njim je podal tajniško poročilo tajnik Edi Bukavec, ki se je podrobneje zadržal pri delovanju Kmečke zveze kot stanovske organizacije slovenskih kmetov za reševanje tekočih vprašanj, s katerimi se soočajo kmetovalci na Tržaškem. V odsotnosti predsednika Marcella Čoka je poročilo nadzornega odbora s predlogom za zaupnico (soglasno sprejeto) prebral dr. Gregorič.
Sledili so pozdravni posegi številnih prisotnih gostov (o njih bomo še po-
ročali v prihodnji prilogi »Človek in zemlja« v katerih se se dotaknili številnih vidikov našega kmetijstva v širšem družbenem, narodnostnem in naravovarstvenem okviru in so predstavljali dragocen vsebinski prispevek k občnemu zboru.
Občni zbor se je zaključil s soglasno potrditvijo predlagane kandidatne liste za nov Glavni svet in z odobritvijo skupne resolucije v katerih so povzete vse bistvene ugotovitve poročil in diskusijskih posegov, seveda s poudarkom na zahtevi po uresničevanju Globalnega načrta za razvoj tržaškega kmetijstva. Sledila je še prijetna tradicionalna zakuska, domačimi vini in prigrizkom.
____POGOVOR MINISTRA SMERKOLJA IN ODBORNIKA GOTTARDA_
Sodelovanje med Slovenijo in FJk
V okviru občnega zbora Kmečke zveze je potekalo tudi ločeno delovno srečanje med novim slovenskim ministrom za kmetijstvo, Cirilom Smerkoljem, in deželnim odbornikom za kmetijstvo Isidorom Got-tardom. Srečanju so prisostvovali tudi predsednik tržaške Kmečke zveze Alojz Debeliš, tajnik Edi Bukavec in predsednik goriške Kmečke zveze Ivan Humar. Bilo je to Prvo srečanje med dve-nia odgovornima za kmetijski sektor v Sloveniji in v deželi Furlaniji-Julijski krajini in je bilo namenjeno predvsem obojestranski izmenjavi mnenj in pogledov na stanje in problem kmetijstva tako v Republiki Sloveniji kot pri nas in v Italiji na splošno pa se-yeda na vsem možnim in potrebnim oblikam
obojestranskega sodelovanja. Tako je bil med drugim govor o koriščenju vseh možnosti, ki jih nudijo evropski skladi za tiste vzhodnoevropske države, ki se pripravljajo na vstop v Evropsko unijo in med prvimi za Slovenijo. Oba sogovornika sta temu vprašanju namenila veliko pozornost.
Govor je bil tudi o ovrendotenju kmetijstva v ovki-ru sodelovanja med Slovenijo, Koroško in Deželo Furla-nijo-Julijsko krajino v okviru prihodnje zimske olimpiade, če bi ta bila dodeljena v skupno organizacijo Slovenije, Italije in Avstrije na tro-
meji. V tem okviru je bil še posebno poudarek na agroturizmu.
Slovenski minister za kmetijstvo je dejal, da je Slovenija zelo zainteresirana, da se seznani z vsemi normami, ki so v
veljavi v Evropski uniji in ki urejejo kmetijski sektor, na kar se mora Slovenija čim temeljiteje pripraviti. Predstavnik deželne vlade pa je izrazil največjo pripravljenost v tem smislu in bi zato moralo v kratkem priti do delovnega srečanja izvedencev obeh strani na tem področju.
Oba prestavnika sta tudi soglašala, da je treba valorizirati obmejni prostor, upoštevajoč pri tem tudi prisotnost slovenske manjšine in s skupnimi pobudami prispevati k rasti in vsestranskemu razvoju kmetijstva, posebej še z reševanjem specifičnih vprašanj, ki se bodo pojavljala v bodoče z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. V zvezi s parki pa je bilo posebej poudarjeno, da obmejna območja ne sme-
jo postati mrtva, pač pa morajo ostati živ prostor za svobodno kmetijsko podjetništvo, upoštevajoč tradicionalne značilnosti.
Sklepna
resolucija
Občni zbor Kmečke zveze je na svojem zasednju dne 13. aprila 1997 na Opčinah skladno z nestrankarskim, demokratičnim in avtonomnim značajem svoje organizacije soglasno odobril stališča in smernice, ki sta jih nakazala presednik in tajnik v svojih poročilih ter osvojil misli, ki so izšle iz diskusije zbora.
Ugotavlja
-	da je za krizo kmetijstva kriva v prvi vrsti politika Evropske Unije, ki ne upošteva specifičnega stanja te dejavnosti v raznih državah - članicah. Ta politika se izraža v oškodovanju držav, med katerimi je Italija, z omejevanjem proizvodje, kar se še posebej čuti v govedoreji in vingoradništvu;
-	da težave kmetijstva izvirajo tudi iz pomanjkanja učinkovite državne kmetijske politike ter uvajanja zapletenih in zamudnih birokratskih in administrativnih ukrepov, ki dušijo obrate in jih odvajajo od proizvodnje, kar velja še posebej za male kmetije na hribovitih in manj razvitih območjih;
-	da Dežela ne zna prilagoditi svoje kmetijske zakonodaje novim ekonomskim in socialnim razmeram ter ji ni še uspelo v zadostni meri poenostaviti birokratskih postopkov pri izvajanju zakonov;
-	da se tudi na krajevni ravni soočajo kmetje pri uresničevanju pobud za krepitev svojih obratov z preštevilnimi in večkrat nepremostljivimi težavami, predvsem na področju urbanistike in upravljanja teritorija.
Vsled tega zahteva občni zbor:
-	novo kmetijsko politiko, ki naj zagotovi hitrejši in svoboden razvoj sektorja brez pogojevanja in omajevanja proizvodnje ter odprav nepotrebnih in zamudnih birokratskih obveznosti, Id moreče vplivajo predvsem na manjše obrate;
-	pravičnejšo davčno in socialno politiko skladno z obvezami, ki jih je v tem smislu sprejela vlada in sicer pravično obremenitev, izboljšanje socialnih uslug in sanacijo kmečkega socialnega sklada;
-	da dežela posodobi, uredi in poenostavi svojo zakonsko kmetijsko normativo v enotnem tekstu deželnih zakonov;
-	da omenjena uprava nameni posebno pozornost razvoju hribovitih oziroma manj ravzitih območij ter prilagodi inštrumente teritorialnega načrtovanja potrebam kmetijstva;
-	da se uresniči Globalni načrt za razvoj tržaškega kmetijstva:
-	da krajevne uprave omogočajo razvoj kmetijstva z zaščito kmetijsldh površin s poenostavitvijo in hitrejšim izvajanjem urbanističnih in dragih norm.
Občni zbor z zaskrbljenostjo jemlje na znanje izredno kritično stanje govedoreje, še posebno hudo krizo zadružnih ustanov, med katerimi izstopa Zadružna kraška mlekarna, ki je že v likvidacijskem postopku. Propad govedoreje ogroža vsako perspektivo aktivne zaščite Krasa;
-	zahteva, da se pri izdelavi načrta za Kraški park in pri njegovem upravljanju upoštevajo potrebe kmetijstva, M se mora svobodno razvijati;
-	izraža upanje, da bo Slovenija v okviru skrbi za svojo manjšino učinkovitejše podprla napore za ohranitev in razvoj kmetijstva.
Nekaj zgovornih številk iz tajniškega poročila
»V lanskem letu so uradi Kmečke zveze opravili za člane skupno 3.744 raznih vlog (1.171 prijav davkov 730 in 740, 1.215 plačil davka na zgradbe ICI, 65 obrazcev IVA, 400 plačil taks IVA, vodenje knjigovodstev za 60 podjetij, raznih davčnih prijav, 205 prijav vina, vodenje registrov za vinifikacijo, ustekleničenje in prodajo za 25 kmetij. Nadalje so naredili 40 prošenj za dopolnilno odškodnino, 373 prošenj za razne kmetijske prispevke, davčne olajšave, zapuščine, ipd., 122 vlog za dodelitev goriva in 22 vlog za vpis strojev za uporab-
nike kmetijskih srojev, 39 prošenj za osmice, 25 prošenj za žganjekuho, vodenje statističnega knjigovodstva INEA za 45 kmetij, itd.). V veliko oporo članstvu pa je tudi strokovna služba. V laboratoriju je služba opravila 375 analiz, preko 600 analiz pa je opravila na terenu. To službo nam s svojim prispevkom omogoča tudi slovenski denarni zavodi na Tržaškem. Med strokovno - svetovalno službo Zveze spada tudi Patronat INAC. V letu 1996 je bilo opravljenih 14.551 zadev, od katerih je rešenih 7.804 zahtevkov, 5.013 pa jih še čaka na rešitev v letu 1997.«
POGLEDI
Strateški
pomen
znanja
Karlo Devetak
Poleg prvenstev v najrazličnejših športnih panogah obstajajo med državami in narodi še dur-ge vrste tekmovanj, ki so še bolj zahtevna in veliko globlje vplivajo na razvoj določene skupnosti. Med te lahko vključimo gospodarsko rast ter prav gotovo kulturno in izobrazbeno stopnjo, ki jo dosegajo v določeni državi. Posameznim družbam namreč uspeva bolj izobraziti svoje otroke kot drugim. Zakaj prihaja do razlik in tudi kakšne posledice ima to na zaposlovanje in sploh na gospodarsko rast?
Pred kratkim so objavih rezultate tretje mednarodne študije o stopnjah znanja matematike in znanstvenih ved. V tem posebnem tekmovanju je sodeloval milijon najstnikov iz 41 držav in rezutlati med njimi so bili zelo različni. Najboljše so se izkazali dijaki iz Singapura, ki so dosegli dvakrat veC točk od sovrstnikov iz Južne Afrike. Prva štiri mesta v matematiki so pripadala azijskim državam in sicer poleg že omenjenemu Sigapuru še Južni Koreji, Japonski in Hong Kongu. Tem so sledile predvsem vzhodno evropske države, med katerimi je Slovenija zasedla deseto mesto. Med zahodnoevropskimi državami sta se najbolje uvrstih Švica in Nizozom-ska. Slabo so se odrezale Anglija, Nemčija in Združene države Amerike. Tudi glede poznavanja znanstvenih ved so hib singapurski dijaki najboljši, za njimi so bili Cehi, Slovenci pa so zasedli sedmo mesto. V to raziskavo ni bila vključena Italija. Omenjeni predvsem slabi rezultati so vzpodbudih državnike - na primer ameriškega predsednika Clintona in francoskega presednika Chiraca - da so se zaCeh spraševati, zakaj so njihovi najstniki bolj proti dnu lestvice. V Nemčiji so zaceli govoriti o izrednih razmerah v izobraževalnem sistemu, v Angliji pa so poštah ti problemi ena od glavnih tem volilne kampanje.
Pri tem jasno, da je pridobivanje znanja postalo strateško gledano najpomembnejši faktor za gospodarski in sploh kateri koli resen razvoj vsake države in družbe. Zato se je s tem vprašanjem začela ukvarjati tudi OECD, ki je izdelala posebno študijo, kako razne države uporabljajo sredstva za izobraževanje in kakšne rezultate dosegajo. Iz dosegljivih rezultatov je mogoCe sklepati, da na tem področju ne obstajajo pravila. Na primer rezultati znanja niso povezani z denarjem, ki ga država porabi za vsakega uCen-ca. V Švici in ZDA na primer porabijo trikrat več denarja na vsakega uCenca kot na Češkem, rezultati pa so slabši. Rezultati niso povezani niti s številom ur, ki jih uCenci preživijo v šob, oziroma, ki so jih posvetili matematiki in prirodopisu. Na primer v Avstrji posvečajo obenema predmetoma veliko veC ur kot na Norveškem, rezultati pa so precej podobni. Rezultati te raziskave odpravljajo mit, da je kvahteta pouka boljša v manj številnih razredih. V Vzhodni Aziji in Evropi imajo številnejše razrede kot na zahodu, rezultati pa so kljub temu boljši.
Kljub vsemu ni mogoCe tudi verjeti, da bi bili Slovani in Azijci splošno bolj nadarjeni za znanstvene vede. Zakaj so torej rezultati različni? Nekaj odgovorov na ta vprašanja je poskušal dati Britanski inštitut za ekonomske in družbene raziskave, ki je primerjal angleške šole s švicarskimi in japonskimi. Ugotovil je nekaj skupnih faktorjev in siceru
-	veC pozornost se posveča osnovni matematiki, boljši so kasnejši rezultati;
-	boljši so rezutlati, ko otroci uporabljajo več glavo in manj računajo na papirju in ko nimajo na razpolago kalknlatorCkov:
-	važni so standardizirani in res dobro pripravljeni priporoCniki;
-	uCenci delajo bolj posmezno kot pa skupinsko;
-	in konCno dodatno pozornost posvečajo učencem, ki ne dosegajo potrebnih rezultatov.
Poleg vsega tega je pomembno tudi motiviranje uCencev, ključno pa ostaja vprašanje, da so učitelji pripravljeni na to, kako je treba podajati predmet. Njihova pedagoška priprava je namreč odločilna pri doseganju rezutlatotov.
S tem prispevkom, v katerem sicer je zelo malo moke iz moje vreCe, sem hotel samo opozoriti, da ko govorimo o našem šolstvu, bi veljalo nekoliko večjo pozornost posečati tudi njegovi kvaliteti in zakaj da ne tudi nekoliko bolj pogledati Cez mejo, še posebej ker v Sloveniji dosegajo preverjeno dobre rezultate. Zmaga košarkarjev Olimpije v Milanu je gotovo Sloveniji v ponos, uspehi njihovih učencev v matematiki in prirodopisu pa imajo veliko večjo težo in dolgoročnejše posledice.
CENTA / OBČINSKE VOLITVE
Sest kandidatov za župansko mesto
Največ možnosti imajo kandidati levice, LS, Lige in dosedanja županja Gasperuttijeva
CENTA - Med pomembnejšimi občinami videmskega pokrajinskega obmejnega pasu, kjer bodo 27. aprila obnovili občinsko upravo, je tudi Centa. Gre za najveCjo občinsko upravo ob vhodu v Terske doline, v kateri prebivajo tudi naši rojaki.
Na tokratni volilni preizkušnji se bo kljub vse bolj opevanemu večinskemu sistemu predstavilo kar 9 list, la bodo podpirale 6 županskih kandidatov. Kot podatek, naj navedemo, da se je leta 1988 na takratnih občinskih voli-
tvah, ko je bil še v veljavi proporčni sistem, predstavilo 9 list, prav toliko torej kot danes.
Šest županskih kandidatov se bo potegovalo za nasledstvo ligašice Michele Gasparuttijeve, ki bo tokrat tudi prisotna, Čeprav ne pod znakom Bossijevega gibanja, s katerim se je v zadnjih mesecih skregala in ga zapustila. Lucio Tollis bo vodil listo, ki jo podpirajo krajevno gibanje »Vivere Tarcen-to«, stranka komunistične prenove in DSL. Michela Gasparutti se bo predstavila s samo-
stojno listo »Tarcento Duemila«, ki teži k sredini. Giosue Morgante, ki je izraz Kartela svoboščin, bo vodil listi »Tarcento nel Polo« in »Presenza civica a Tarcento«, Ljudska stranka je za županskega kandidata izbrala Andreo Fa-dinija (Popolari per Tarcento), medtem ko bo Severna Liga predstavila kandidaturo Isi-dora Casasole. Nazadnje bo skrajna desnica Movimento sociale Fi-amma Tricolore predstavila Adriana MarP sija-
Kdo ima možnost za uspeh? Po vsej verjetnosti je tekmovanje omejeno na štiri kandidate in sicer levice, Severne lige, Ljudske stranke in liste dosedanje županje. Za osvežitev spomina povejmo, da je na zadnjih občinskih volitvah leta 1993 Michela Gasparutti (SL) zmagala s 29 odstotki glasov (11 svetovalcev); na drugo mesto se je uvrstila napredna lista, ki jo je vodil socialist Giacomo Gum s 26, 4 % (2), za njo pa levičarska lista županskega kadidata Lucia Tollisa s 23, 4 % (2) in demokristijanska lista Alfonsa Muzzoli-nija z 21, 1 % glasov
(D-
Pet let prej (1988) pa je v Centi premočno zmagala Krščanska demokracija (42, 6 % gla-so), kateri so sledili socialisti (23, 5), komunisti (11, 5), napredna krajevna lista (8, 8) in PSDI (6, 3). (r.p.)
V Hlodiču zanimivo srečanje z mladimi slovenskimi avtorji iz skupine Belletrine
HLODIC - Mladi slovenski ustvarjalci, ki sodelujejo v okviru študentske literarne zbirke »Baletrina« iz Ljubljane, so bili gostje večera, ki sta ga organizirala Društvo beneških umetnikov in Kulturno društvo Ivan Trinko.
Po odprtju razstave tolminskega slikarja Petra Jurna, ki je bila v Beneški galeriji v Spetru, se je veliko ljudi zbralo v Hlodiču v gostilni »AHa posta«, kjer se je ob naloženi mizi z domačimi dobrotami odvijalo literarno srečanje. Mitja Čander, literarni kritik in urednik knjižne zbirke, je predstavil Aleša Štegerja, Uroša Zupana, Aleša Čara, Nino Kokeljevo in Dušana Merca.
Prva dva, ki sta pesnika, sta prebrala nekaj pesmi, drugi pa so prebrali nekaj odlomkov iz svojih proz. Ob tej priložnosti so se literarni ustvarjalci iz Ljubljane spoznali s sodelavci italijanske literarne revije »Corrisponden-ze«, ki bo v svoji prihodnji številki objavila izbor del predstavnikov najnovejše slovenske poezije, med katere sodita tudi Zupan in Steger.
BIVŠI BORCI / PROGRAM DELA,
Priprave na osrednjo proslavo v Novi Gorici
7. februar naj bi postal dan 30. divizije IX. korpusa
KOPER - Pred dnevi se je v Kopru sestal Odbor skupnosti borcev in bork 30. divizije. Ta divizija je bila, če ne izključno pa brez vsakega dvoma najbolj primorska divizija primor-sko-gorenjskega IX. korpusa NOV na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Samo na naši zamejski strani je tudi po več kot petdesetih letih živih še nekaj sto pripadnikov njenih brigad in drugih oddelkov.
Namen sestanka odbora, kateremu predseduje nekdanji komisar divizije Vasja Kogej in katerega podpredsednik je, ob še treh drugih, tudi nekdanji komandant 19. Kosovelove brigade Andrej Renar-DrejCek od Banov, je bil urediti nekatera organizacijska vprašanja glede na nove zakonske obveznosti, predvsem pa sprejeti program delovanja v letu 1997, ki je bil zastavljen že na sestanku novembra lani v Komnu.
Osrednja točka tega programa bo centralna proslava za Primorsko 14. septembra t.j. v Novi Gorici v počastitev priključitve Primorske k matični državi. Za proslavo se je že izrekel zbor poslancev, organizirala pa jo bo Republika Slovenija. V drugi polovici junija bo v Novem mestu velik partizanski tabor na katerem se bodo zbrali nekdanji borci iz vse Slovenije. 26. junija pa bo v Opatjem Selu proslava obletnice Odreda JA v coni »A«, v
katerem je bilo tudi okrog 400 Slovencev, bivših borcev enot IX. korpusa in seveda 30. divizije.
Udeleženci koprskega sestanka so tudi soglašali, da bi bil 1. februar uveljavljen kot praznik 30. divizije v spomin na začetek znamenitega pohoda divizije februarja 1944 v Beneško Slovenijo. Član odbora Riccardo Giacuzzo, bivši komandant pretežno italijanske Tržaške brigade v sklopu 30. divizije pa je obvestil elane o proslavi, (ki je medtem že bila) 6. aprila na Gorenjem Lo-kovcu, kjer je bila brigada tudi ustanovljena.
Člani odbora so si po sektorjih prevzeli obvezo za potrebno usklajevanje prisotnosti čimve-Cjega števila bivših pripadnikov 30. divizije na vseh navedenih prireditvah in proslavah. Na koncu so govorili še o poteku prodaje knjige »Od Kobarida do Trsta«, katere avtor je znani partizanski komandant in komisar na Primorskem Franc Cmugelj - Zorko, napovedali pa so tudi, da je že pripravljen tipkopis za monografijo 17. brigade »Simona Gregorčiča«, ki edina od primorskih brigad monografije še ni imela. Za njen natis bo treba še zagotoviti denar. Govorili so še o odkritju doprsnega kipa nedavno preminulemu komandantu divizije, Albertu Jakopiču -Kajtimiru, sporazumno z njegovo družino.
jJc.
Naša narodnostna skupnost doživlja zadnje Čase zelo hude udarce. Gre za ukrepe oblasti (na primer na šolskem področju) in za posledice zavoženega delovanja donedavno vodilne gospodarsko-politi-Cne skupine v manjšini. Iskanje rešitev pa bi nas ne smelo odvrniti od nekaterih bistvenih načelnih izhodišč. Vtis imam, da so se namreč nekoliko zameglila.
Šolstvo. Tako v spomenici zavednega sveta učiteljišča A. M. Slomšek (PDk, 10. aprila) kot v stališču liceja F. Prešeren (PDk, 11. aprila) berem, da so naše šole zaščitene na podlagi Londonskega memoranduma in da »mednarodno jamstvo ni še nadomeščeno z notranjim jamstvom« oz. da »to jamstvo do danes ni bilo nadomeščeno z ustreznim in večkrat obljubljenim zaščitnim zakonom«.
Tu gre za nesporazum. Zaščitni zakon lahko le uresniči mednarodno sprejeta, in torej tudi zajamčena določila. Ne more jih nadomestiti. Dokler je mednarodni dogovor veljaven, ima Slovenija kot pravni dedič Jugoslavije vedno pravico, da zahteva njegovo spoštovanje. To pomeni, da mora za morebitne spre-
ODPRTA TRIBUNA
0 »racionalizaciji« šole in stavbi Glasbene matice
Ivo Jevnikar
membe v seznamu zaščitenih šol dati svoj pristanek. Pričakovati pa je, da se glede tega posvetuje s svojo manjšino.
Prizadevati si je torej treba za ohranitev in morebitno prilagoditev naših šol s pomočjo vseh pravnih sredstev znotraj italijanske države, a tudi na meddržavni ravni z uradnim posegom Republike Slovenije. »Racionalizacija« slovenskega šolskega omrežja je torej možna, v nekaterih primerih verjetno tudi primerna, vendar le s pristankom manjšine in matične Slovenije.
Stavba Glasbene matice. Vest o tem, da misli Založništvo tržaškega tiska prodati stavbo, v kateri živi in dela Glasbena matica v Trstu, je sicer po zadnjih pojasnilih sporna, kar zadeva datum in kupca, ne pa glede samega namena ZTT. V poročilu o seji upravnega odbora GM (PDk, 10. aprila) smo brali, da »lastnik...namerava stavbo Cimprej prodati, ker ima hude finančne težave,« in da naša skupna glasbena ustanova ugotavlja, da »ne
premore zadostnih sredstev za odkup in se bo tako morala izse-liti.«
Mislim, da stvari niso tako enostavne, češ da je ZTT lastnik in rešuje svoje težave, kot ve in zna.
Založništvo tržaškega tiska je toliko lastnik stavbe Glasbene matice, kolikor je lastnik bivše Ciril-Metodove šole, kjer so sedaj uredništvo Primorskega dnevnika in drugi uradi, ali bivše tiskarne Edinosti v Ul. Sv. Frančiška 20, kjer so zdaj Narodna in študijska knjižnica, Tržaška knjigama, ZSKD, SPDT, SKGZ, ZSSDI, itd. Seveda, v zemljiški knjigi je ZTT zapisano kot lastnik. Vsi naši ljudje pa dobro vedo, da moralno in narodnopolitično (kaj pa, Ce tudi pravno?) omenjene stavbe, kot tudi kulturni domovi, ki jih je Italija po Londonskem memorandumu predala delniški družbi Dom kot »kulturne domove za tržaško slovensko skupnost«, oz. omogočila njihovo izgradnjo, ter drage nepremičnine, do katerih je
manjšini utrla pot matična domovina, ne morejo biti last zasebnikov. To ni prosto razpoložljiva imo-vina. Formalni lastniki so pred manjšinsko skupnostjo le njeni oskrbniki.
Zato je na predlog Slovenske klupnosti (ki se je bala, da se bo začelo dogajati to, kar zdaj beremo o sedežu Glasben matice) med razgovori o reševanju Primorskega dnevnika skupno zastopstvo sklenilo, da ustanovi delovno skupino, ki naj »do konca leta 1997 preuči položaj vseh nepremičnin vsemanjšin-skega pomena in pripadnosti ter predlaga rešitve, ki naj -analogno reševanju Primorskega dnevnika (naprimer z zadrugo, op. IJ) - zagotovijo njihovo vsemanjšinsko lastništvo in uporabo«. Se preden je bila delovna skupina sestavljena, pa bi želeli nekateri postaviti manjšino pred izvršeno dejstvo. Ali misli ZTT z izkupičkom prodaje kriti del dolgov, ki jih je kot dosedanji skoraj 100-odstotni lastnik nabralo s projektom Primorski-Republi-ka? Bo torej zadruga Primorski dnevnik lahko plačala ZTT-ju za nakup »glave« Primorskega dnevnika nižjo vsoto od tiste, ki je bila že objavljena
AVSTRIJA / ZAŠČITA NARODNIH SKUPNOSTI
NOVICE
Ze jeseni v državnem zboru razprava o ustavnem določilu?
Poziv predstavnice SPO Ane Blatnik vladni komisiji in komisiji sosvetov
CAN kritičen, ocena ostalih pa je pozitivna
DUNAJ - Center avstrijskih narodnosti (CAN) je negativno ocenil prvo skupno sejo vseh šestih narodnostnih sosvetov v torek na Dunaju. Predsednik Marjan Pipp v izjavi za tisk govori celo o »zapravljeni šansi za novo usmeritev avstrijske manjšinske politike«. Pri tem Pipp, ki je hkrati tudi podpredsednik slovenskega sosveta, še posebej kritizira urad zveznega kanclerja, ki da vsebinsko ni nic prispeval, Čeprav so avstrijske manjšine izdelele vrsto predlogov za reforma restriktivnega Zakona o narodnostnih skupinah iz leta 1976. Predsednik CAN tudi kritizira dejstvo, da se zvezni kancler Klima ni osebno udeležil seje.
Kot smo že poročali, je velika večina udeležencev ocenila prvi posvet predstavnikov vseh manjšin pozitivno. Poudarjeno je bilo dejstvo, da je eden od konkretnih rezultatov manjšinskega vrha ta, da hočejo avstrijske manjšine s svojimi zahtevami v prihodnje usklajeno in enotno nastopati v odnosu do zvezne vlade in parlamenta. Predstavniki koroških in štajerskih Slovencev, gradiščanskih Hrvatov, Madžarov in Romov na Gradiščanskem in na Dunaju, ter dunajskih Cehov in Slovakov, so nadalje - skupaj s predstavniki Cerkve in tudi zastopnikov vseh parlamentarnih strank -dosegli soglasje o ustavnem določilu, v katerem Republika Avstrija priznava jezikovno, kulturno in etnično raznolikost, ustanovili pa so tudi posebno delovno skupino, ki bo v prihodnih dveh mesecih izdelala skupen memorandum avstrijskih manjšin. V njem bodo dokumentirane zahteve in težnje vseh manjšin, memorandum pa naj bi upošteval tudi najnovejše evropske trende v manjšinskem pravu. Delovna skupina se bo pri izdelavi skupnega memoranduma avstrijskih manjšin lahko opirala na Memoranduma avstrijskih narodnostnih skupnosti, ki ga je izdelela Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, na osnutek Temeljnega zakona o narodnih skupinah v Avstriji, katerega zagovarjata Narodni svet koroških Slovencev in Center avstrijskih narodnosti, na Okvirno konvencijo SE o zaščiti nacionalnih manjšin, na Carto o regionalnih in manjšinskih jezikov ter tudi na predlog vladne koalicije o reformi Zakona o narodnih skupinah, ki mdr. predvideva krepitev pristojnosti narodnostnih sosvetov ter ustanovitev stalne konference predsednikov in podpredsednikov vseh obstoječih sosvetov. (I.L.)
CELOVEC - Govornica socialdemokratske organizacije »Avstrijske narodne skupnosti v SPO« na Koroškem Ana Blatnik računa s parlamentarno obravnavo predloga o ustavnem določilu o manjšinah še jeseni letos.
Vsekakor pa že dejstvo, da je zvezni kongres SPO pretekli teden v Linzu soglasno sprejel resolucijo, ki jo bo predložil parlamentu in s katero bi Avstrija v zvezni ustavi priznala svojo kulturno, etnično in jezikovno mnogoli-kost, je dejala Ana Blatnik na včerajšnji novinarski konferenci v Celovcu, velik napreden za odnos socialdemokratske stranke do manjšin. Kot pozitivno
je nadalje ocenila, da resolucija vsebuje tudi jasno priznanje odgovornosti večine za sožitje.
Govornica Delovne skupnosti slovenskih socialdemokratov je tudi napovedala, da bo - skupaj s predstavniki deželnih organizacij SPO na Gradiščanskem in na Dunaju - v naslednjih tednih vodila pogovore z najvišjimi politiki vladajoče koalicije v zvezni vladi in v državnem zboru, da bi na ta način še pospešila uresničitev zahteve, ki jo podpirajo vse manjšine v Avstriji.
S tem v zvezi je pozvala tudi predsednike in podpredsednike vseh šestih narodnos-
tnih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja, naj novo ustanovljenena komisija za izdelavo skupnega memoranduma vseh avstrijskih manjšin podpira zahtevo o določilu o manjšinah v zvezni ustavi ter da prav tako zahteva njegovo Čimprejšnje sprejetje v državnem zboru. »Ce bo komisija kot predvideno do junija končala svoje delo in Ce bodo uspešni tudi pogovori na strankarski relaciji, potem ni večjih ovir za parlamentarno obravnavo zakonskega predloga še jeseni letos«, je optimistično dejala predsednica DS »Avstrijske narodnosti v SPO« na Koroškem.
Ivan Lukan
H LJUBLJANA / KOMISIJA ZA SLOVENCE PO SVETU n
Terčon kandidat za predsednika
Sklep KVIAZ ostro kritizirala Svetovni slovenski kongres in SKD
LJUBLJANA - Člani parlamentarne komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (Kviaz) so prejšnji teden predlagali za predsednika komisije za Slovence v zamejstvu in tujini elana poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Davorina TerCona.
Sklep je izzval ostro kritiko tako Slovenskega svetovnega kongresa kot tudi Slovenskih krščanskih demokratov.
"Slovenski parlament se je ob konstituiranju pred tujino pohvalil s tem, da je v poslanskih klopeh tudi predstavnik Slovencev po svetu, argentinski Slovenec in elan poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Marjan Schiffrer. Zato je za nas še toliko manj razumljivo, kako se je lahko zgodilo, da le-ta od elanov Kviaz ni dobil zadostne podpore," je ugotovil SSK in
predlagal, naj sporno odločitev delovnega telesa poslanci popravijo na seji državnega zbora.
Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) pa je ocenila, da je absurd, da je omenjena koalicija preprečila sodelovanje poslanca SKD Marijana Schiffierja v komisiji DZ za Slovence po svetu, saj je bil ta izvoljen za poslanca kot verodostojni glasnik Slovencev zunaj naših meja. Poslanska skupina SKD tudi izraža svoje negodovanje, ker "parlamentarni opoziciji niso omogočili nadzora oblasti v klasičnih kontrolnih odborih, kot sta odbora za nadzor nad delom vamos-tno-obvešCevalnih služb in odbor za nadzor proračuna". "Tudi tu je oblast dovolila kontrolo le tistim parlamentarnih strankam, ki so izvolile Janeza Drnovška za mandatarja vlade". (STA)
DRŽAVNI ZBOR / DANES ODLOČITEV
ČEZMEJNO SODELOVANJE
Izredna seja o vstopu Slovenije v EU in Nato?
Stranke zahtevajo, naj jih vlada seznani s svojo dejavnostjo za vključevanje države v Evropo
LJUBLJANA - Kolegij predsednika državnega zbora (DZ) se bo na današnji seji med drugim odločal tudi o sklicu izredne seje DZ, ki naj bi bila 17. aprila. Sklic sta zahtevah poslanski skupini Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), na seji Pa naj bi preučili pripravljenost naše države na vstop v Evropsko unijo (EU) in vključevanje v zvezo Nato, so danes potrdili v kabinetu predsednika DZ.
Kolegij naj bi se jutri odločal o dveh možnostih, in sicer o sklicu izredne seje DZ z omenjenima temama ali o uvrstitvi teh tem na bližnjo redno sejo DZ, ki naj bi se začela Prihodnji teden oz. 22. aprila. Zahtevo, da bi se parlament seznanil z dejavnostjo vlade na področju vključevanja v EU in Nato s°) kot so zatrdili v kabinetu predsednika DZ, podprle tudi poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije (LDS), Slovenske ljudske stranke (SLS) ter Združene liste socialnih demokratov (ZLSD).
V obrazložitvi zahteve za sklic izredne Seje DZ sta pobudnici, poslanski skupini SKD in SDS, med drugim zapisah, da vlada zamuja pri pripravi ključnih podlag za
odločanje v DZ v zvezi z vključevanjem v EU in zvezo Nato, saj že 10 mesecev po podpisu pridružitvenega sporazuma Slovenije z EU, ki je bistveni dokument za naše približevanje EU in tudi polnopravno članstvo, vlada še ni izdelala predpristopne strategije, ni začela s postopkom za ratifikacijo tega sporazuma, ni pripravila programa prilagajanja slovenske zakonodaje evropski, ni sprejela enotnega stališča do vprašanja potrebnih sprememb ustave itd. Pobudnici tudi menita, da je DZ izredno slabo seznanjem z delom slovenske vlade pri pripravljanju potrebnih podlag za vključevanje naše države v EU in zvezo Nato, saj ga vlada o tem zelo skopo obvešCa. (STA)
ZLSD zbrala podpise
LJUBLJANA - Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) bo zbrane podpise volilcev v podporo svoji referendumski pobudi Ohranimo naše bogastvo v državni zbor izročila Cim prej, predvidoma sredi tega tedna, je za STA povedal podpredsednik stranke Miloš Pavlica. (STA)
Obmejne občine se pripravljajo na vstop RS v EU
Danes v Vrtojbi predstavijo projekt za soudeležbo v regionalni politiki
NOVA GORICA -Danes ob 11. uri bodo na tiskovni konferenci v Blue Restaurant Kompas v Vrtojbi pri Novi Gorici predstavili projekt »Deželna politika na italijansko-slo-venskem obmejnem področju«, ki ga bo financirala Evropska zveza v okviru programa za čezmejno sodelovanje Phare. Projekt bosta predstavila državni sekretar na ministrstvu za gospodarske odnose in razvoj Ivo Pirc ter Paolo Bonaret-ti, ravnatelj Agencije za tehnološki razvoj Emilije Romagne (ASTER), ki bo koordinirala izvedbo projekta.
Projekt bi moral usposobiti obmejne občine v Sloveniji, da bi
bile soudeležene pri raznih evropskih regionalnih programih. Zadeval bo 18 občin v Sloveniji vzdolž državne meje. Uokvirja se v priprave, ki so v teku v Sloveniji, za vstop v Evropsko zvezo.
Kot beremo v njenem tiskovnem poročilu, je bila agencija ASTER iz Bologne določena za koordinacijo izvedbe projekta na osnovi izida natečaja, katerega se je udeležila vrsta specializiranih podjetij iz Italije in iz drugih evropskih držav. Projekt bodo med drugimi podprle tudi trgovinske zbornice iz Trsta, Gorice in Vidma, uresničili pa ga bodo predvidoma v 13 mesecih.
Minister Gaber v Strasbourgu
LJUBLJANA - Minister za šolstvo in šport Slavko Gaber bo imel danes otvoritveni govor na sklepni konferenci z naslovom Učenje jezikov za evropsko državljanstvo v Svetu Evrope v Strasbourgu, so sporoCih z omenjenega ministrstva.
Sklepna konferenca bo omogočila pregled nad opravljenim delom, katerega cilj je oblikovati programe, ki bodo državam Članicam omogočile oblikovati učinkovite pristope k učenju tujih jezikov. Ti pristopi naj bi državljanom Evrope omogočili komunikacijo, ki bo širila strpnost med različnimi kulturami, omogočala gibanje državljanov različnih držav in profesionalno mobilnost ter olajšala pristop k virom informacij ter večjezično in multikulturno Evropo.(STA)
mm
Še en italijanski obisk
LJUBLJANA - Na dvodnevnem obisku v Ljubljani se mudi Alessandro Minutto izzo, pooblaščeni minister in koordinator za evropske zadeve v oddelku za ekonomske zadeve italijanskega zunanjega ministrstva.
Kot sporočajo s slovenskega zunanjega ministrstva, se bo gost iz Italije srečal s predstavniki Urada za evropske zadeve, Urada za makroekonomske analize in razvoj in ministrstva za Cnance, ki ga bodo seznanih z napredkom Slovenije pri približevanju Evropski uniji. Minutto Rizzo se bo s predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj pogovarjal tudi o regionalni politiki, srečal pa se bo še s predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vladne službe za zakonodajo.
Ob obisku se bo gost iz Italije udeležil tudi podpisa finančnega memoranduma programa Phare o čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Italijo. V imenu Slovenije bo sporazum podpisal direktor Urada za evropske zadeve Benjamin Lukman, za Evropsko unijo pa namestnik vodje delegacije EU v Ljubljani Piere Borgoltz, so še sporočiti z zunanjega ministrstva. (STA)
Pahor sprejel delegacijo ZSO
LJUBLJANA - V okviru projekta pogovorov novega vodstva Združene liste socialnih demokratov (-ZLSD) s predstavniki slovenskih zamejskih organizacij, se je včeraj predsednik stranke Borut Pahor sreCal z delegacijo Zveze slovenskih organizacij (ZSO), ki jo je vodil predsednik Marijan Sturm. Delegacija ZSO je predsednika ZLSD seznanila z razmerami in dogajanjih pri reševanju aktualnih vprašanj položaja slovenske manjšine v Avstriji. Borut Pahor je izrazil polno podporo ZLSD prizadevanjem, da se v prid izboljšanja položaja manjšine, upoštevajoč pri tem njeno pluralnost, uskladijo zasnove obeh zamejskih organizacij. Ob tem sta sogovornika izrazila pomislek nad umestnostjo preštevanja zamejskih Slovencev, saj bi to po njunem prepričanju utegnilo biti voda na mlin avstrijskim nacionalističnim krogom, so sporočili iz ZLSD. (STA)
Že pred koncem junija izredni volilni kongres SKD
LJUBLJANA - Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) je na včerajšnji seji potrdil predlog programa prenove stranke in ga predlagal v obravnavo svetu stranke. Odbor, ki ga vodi predsednik stranke Lojze Peterle, je svetu stranke tudi predlagal, naj bi najkasneje do konca junija letos pripravili izredni volilni kongres. 10 je svetu stranke še ponudil predlog, naj ustanovi posebno komisijo za prenovo in vanjo vključi tudi predstavnike posameznih skupin stranke, ki so v zadnjem Času izrazile svojo pohticno voljo. Predsednik SKD Lojze Peterle je na novinarski konferenci po seji 10 pojasnil, da je bilo v soboto na t.i. klavzuri predstavljenih nekaj predlogov za spremembe predloga programa prenove stranke, ki jih je vključil v posamezne dele tega predloga. Nekatere stvari je 10 sicer še dopolnil, vendar osnovnega ogrodja tega programa po Peterletovih besedah današnji predlogi niso spreminjali. Z omenjenim predlogom se je strinjala večina elanov, proti je bil le eden.(STA)
Podelili Plečnikove nagrade
LJUBLJANA - V Narodni galeriji so včeraj podelili Plečnikova odličja za leto 1997, in sicer arhitektom Majdi Kregar, Mihu Kerinu in Edu Ravnikarju za poslovno trgovski objekt v Bežigrajskem dvoru v Ljubljani, so sporočili iz Sklada arhitekta Jožeta Plečnika.
Plečnikovo medaljo za prenovo Prešernovega trga v Kopru je prejel Matjaž Garzarolli, za Velodrom Novo Mesto so bili s Plečnikovo medaljo nagrajeni Marjan Zupanc, Spela Kuhar, Aleš Bizjak in Ralph Schurmann, za Hommage Edvardu Ravnikarju (1907-1993) pa je Plečnikovo medaljo prejel France Ivanšek. Plečnikovo priznanje za vodnik po arhitekturi z naslovom Plečnikova Ljubljana je prejel izdajatelj Dessa z generalnim sponzorjem Novo Ljubljansko banko. Študentsko Plečnikovo nagrado pa je prejela Anja PlanišCek, in sicer za diplomsko nalogo Počivališče ob avtocesti.
V strokovni žiriji, ki vsako leto podeljuje omenjena priznanja, so tokrat bili Janez Lajovic, Marjan Ocvirk in Marko Pozzetto.(STA)
OBČINA TRST / OBNOVITEV KRAJEVNIH SOSVETOV
Na rajonskih volitvah tudi precej Slovencev
Okrožij v mestu in okolici je vsega skupaj sedem
V nedeljo, 27. aprila bodo v tržaški občini tudi volitve za obnovitev rajonskih sosvetov, ki jih je vsega skupaj sedem. Volitve bodo potekale z dosedanjim (proporcionalnim) volilnim sistemom, volilec pa bo lahko oddal le eno preferenco kandidatu (ime in priimek). Za mesto rajonskih svetovalcev se poteguje tudi veC kandidatov slovenske narodnosti. Nekatere stranke so nam posredovale njihova imena, druge pa ne, tako da se vnaprej opravičujemo za morebitne pomanjkljivosti.
ZAHODNI KRAS
Nosilec kandidatne liste Oljke (DSL, SSk, zeleni, Ljudska stranka, Prodijevi odbori) je dose-
danji predsednik Zdravko Bisin (DSL). Pri Oljki med drugim kandidirajo Fausto Ciacchi (LS), Henrik Lisjak in Peter Starc (SSk) ter kandidati Hrasta Silvano Sedmak, Ksenija Starec, Nikola Tenze in Gabriella Gruden por. Cante.
Nosilec liste SKP je Sergij Lipovec, za mesto svetovalca pa se potegujejo tudi Peter Korošic, Tatjana Malalan por. Kneipp, Corrado Menucci, Francesca Ru-stia, Sergio Sedmak, Loredana Ukmar, Sergio Vidoni in Silvano Zaccaria.
Na socialistični listi (Socialisti italiani uniti) kandidira Dario Tersar, na listi Severne lige pa Luciano Kocman, Maja Tenze in Martin Petelin.
VOLILNA KRONIKA
Jutri predstavitev slovenskih kandidatov DSL
V Prosvetnem domu na Opčinah bodo jutri ob 20. uri predstavih javnosti kandidate DSL (lista Oljke) za občinski svet in še posebno slovenska kandidata Nadjo Debenjak in Igorja Dolenca. Predstavili se bodo tudi kandidati za vzhodnokraški rajonski svet. Tudi na teh voUtvah se Hrast predstavlja pod simbolom Oljke.
Predstavitev kandidatk SKP
Stranka komunistične prenove bo danes ob 16. uri a sedežu v Ul. Tarabocchia 3 predstavila javnosti svoje kandidatke za občinski svet. Beseda bo tekla tudi o volilnem programu županskega kandidata Jacopa Venierja, ki bo navzoč na predstavitvi.
SKP v Lonjerju
Na sedežu društva Lonjer-Katinara v Lonjerju bo danes ob 18. uri predvolilno srečanje SKP na temo »Trst solidarnosti, sožitja in dela; s Komunistično prenovo proti vsem desnicam«. Na srečanju, ki mu predsedoval Stojan Spetič, bosta sodelovala Jacopo Venier in slovenski kandidat za občinski svet Igor Canciani. Venier bo zgodaj zjutraj (ob 6.30) sodeloval na pred-volilnem shodu pred vhodom v obrat ACEGA. Govorila bosta tudi kandidata za občinski svet Sergio Vidoni in Tullio Olenich.
Pobude lllyjeve liste
Lista »Odbora za bodočnost Trsta« prireja danes naslednje volilne shode: med 10. in 12. uro na Trgu Osoppo (Quadranti-Sossi), med 10.30 in 12.30 na Opčinah v Ul. degli Alpini (Vilevich), med 11. in 13. uro na Ul. Čampi Elisi (Tamaro), med 11. in 13. uro na Trgu Oberdan (Diego) in med 16. in 19. uro na Borznem trgu (Attruia).
Shodi Severne lige
Županski kandidat Bossijeve stranke Federica Segan-ti bo danes ob 11. uri pred sedežem Pokrajinskega urada za delo na Ulici Fabio Severa govorila o problemih brezposelnosti in o poslovanju tega urada.
Jutri ob 19.30 bo na sedežu Severne lige (Ul. Machia-velli 13) prof. Rene Fuchs govoril o Keltih, o prebivalcih Karnije ter o izvoru Trsta. Predstavil ga bo pokrajinski tajnik Massimiliano Coos.
Danes pride Boselli (Sl)
Stranka Socialisti italiani uniti (SIU) javlja, da bo danes na obisku v Trstu vsedržavni tajnik SI (Socialisti italiani) Enrico Boselli. Govoril ob 18. uri v konferenčni dvorani Oceania Pomorske postaje.
Ob 11.30 pa se bodo v hotelu Duchia Aosta na pred-volilnem zborovanju sreCale socialistične ženske. Sodelovala bo Pia Locatelli, podpredsednica Socialistične internacionale.
Kandidati liste Dini
Ob 17. uri (Hotelk Duchia d’Aosta) bo danes uradna predstavitev kandidatov skupine »Rinnovamento ita-liano« (Lista Dini), ki podpira župansko kandidaturo Riccarda Illyja. Stranka je prejšnji teden napovedovala obisk zunanjega ministra Lamberta Dinija, ki pa ga zaradi znanih težav v vladni večini ni bilo v Trst.
VZHODNI KRAS
Nosilka kandidatne liste Stranke komunistične prenove je Luisa Lia por. Tirel. Med kandidati so tudi Tatjana Malalan por. Kneipp, Dario Gregori, Adriano Kalc, Mauro Kralj, Corrado Menucci, Roberto Pesca-tori, Francesca Rustia in Silvano Zaccaria.
Med kandidati Oljke ni veC dosedanje predsednice Silvane Moro (Ljudska stranka), ki kandidira za mestno skupščino. Na kandidatni listi so Guido Cobez, Alessandro (Saško) Kalc, Uroš Koren, Fabio Malalan, Albino Sosič, Dunja Sosič por. Smotlak, Alberta Vremec in Andrea VVehrenfennig.
S socialisti kandidira deželni koordinator stranke Dario Tersar, na listi Severne lige najdemo tudi Danila Smotlaka in Martina Petelina.
BARKOVLJE
Na listi levosredinske Oljke spet kandidira dosedanji svetovalec Aleksander Furlan, ki zastopa stranko Slovenske skupnosti. Na predlog Demokratične stranke levice pa so med kandidati Prodijevega zavezništva vključili mladega Matijo Jogana.
Stranka komunistične prenove ima na listi dva Slovenca, in sicer Ales-sia Currija in Borisa Trobca. V tem rajonskem svetu, ki zajema tudi Rojan, Greto in Skorkljo, kandidira tudi slovenski ligaš Lucijan Kocman, ki je sicer doma iz Stivana.
SREDISCE MESTA
Na listi Oljke kandidira mlada Katja Dolhar (Slovenska skupnost), pri komunistih pa Paolo Raseni. V prejšnji mandatni dobi je bila edina Slovenka v tem sosvetu zastopnica gibanja »Zavezništvo za Trst«, sicer somišljenica SSk Laura Abrami, ki ne kandidira veC.
V	tem sosvetu so zaobjete tudi mestne Četrt Sv. Vid, Nova Mitnica, novo ter staro mesto.
SVETI JAKOB
V	tem sosvetu je v dosedanji mandatni dobi doslej sedel samo zastopnik »Zavezništva za Trst«, sicer elan Slovenske skupnosti Boris Slama, ki se znova poteguje za mesto rajonskega svetovalca.
Pri Komunistični prenovi kandidirajo slovenski predstavniki Devana Pizziga por. Cernich, Marina Sessi por. Mora-sutti ter Žarko Živec.
SVETI IVAN
Na listi Komunistične prenove kandidirajo Igor Canciani, Oskar Kjuder, Nives in Paolo Kranjec, Fabio Ruzzier in Rada Zergol. Pri koaliciji Oljke pa je edini Slovenec Edi Crapesi (Krapež)
iz vrst stranke Slovenske skupnosti, ki je že sedel v prejšnji mandatni dobi tega sosveta. Pred štirimi leti je bil izvoljen na listi gibanja »Zavezništvo za Trst«, ki danes ne obstaja veC.
To rajonsko okrožje zaobjema tudi Lonjer, Katinaro, Kjadin in Ro-col."
SKEDENJ
Na kandidatni listi levosredinske Oljke je edini Slovenec Sergio Peti-rosso iz vrst Slovenske skupnosti, ki je že sedel
SOSVETI SO POMEMBNI
Rajonski sveti so v pretekli mandatni dobi delovali s precej omejenimi upravnimi pristojnostmi in hkrati z zelo skromnimi proračunskimi sredstvi. Kljub temu gre za pomembna upravna in tudi politična telesa, ki si zasluzijo pozornost vseh volilcev. Rajonski sveti poslujejo od leta 1978, ko so bili prvič neposredno izvoljeni. Do takrat so delovali kot rajonske konzulte.
ŠPEKULACIJA NA KOŽI MANJŠINE
NZ ohranja svojo fašistično dušo
Napad na poslanca Caverija
Nacionalno zavezništvo je, vsaj na Tržaškem, ohranilo svojo fašistično dušo in zgodovinsko kontinuiteto z nekdanjo MSI. To dokazuje predvolilna izjava o slovenski manjšini poslanca Roberta Menie in županskega kandidata NZ Sergia Dressija, ki je v bistvu fotokopija, Ce ne slabše, stališč iz Časov Giorgia Almiranteja.
Na muhi voditeljev Finijeve stranke so koalicija Oljke, poslanec Union Valdotaine Luciano Caveri ter Riccardo Illy. Oljka je »kriva«, da s svojimi stališči o Slovencih žali tržaško zgodovino, Caveri, da je predložil v parlamentu zakonski osnutek o zaščiti manjšine, Illy pa, da se druži s takimi ljudmi.
Najbolj jezen je razboriti Menia, ki napoveduje dva tisoC amandmajev na Caveri jev zakonski predlog. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj o vsem tem misli deželni svetovalec NZ Giancarlo Ca-sula, ki je pozval svoje tržaške somišljenike, naj bodo odprtejši do Slovencev...
Nacionalno zavezništvo je z napa-
dom na poslanca Caverija, predlagatelja v zbornici skupnega osnutka zaščitnega zakona za slovensko manjšino, končno pokazala svoje pravo lice, kljub poskusom njegovega vodstva, da bi se prikazalo kot nova, demokratična in evropska stranka, je v tiskovnem sporočilu napisal pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik.
»Ne vemo, Ce se NZ oglaša v lastnem imenu ali v imenu Pola svoboščin, Čeprav sicer neumestno povezovanje med tržaško in vsedržavno politiko, ki ga ta stranka strumentalno opravlja, bi kazalo, da gre za slednji primer«. Na srečo je večina tukajšnjih prebivalcev, in ne samo Illy in Oljka, razumela, pravi še Močnik, da ni mogoče braniti vrednot tukajšnje večine z zanikanjem človeških pravic manjšini. Kot je tudi jasno, da ni mogoče obravnavati kot privilegije za slovensko manjšino v Italiji tiste pravice, ki jih je Italija glasno zahtevala za svojo manjšino od Slovenije, ki jih le-ta dosledno spoštuje, kar so preverile tudi mednarodne ustanove.
v dosedanjem rajonskem sosvetu. Pri Stranki komunistične prenove kandidirajo kandidati slovenske narodnosti Blanca Maria Furlan vd. Kneipp, Igor Pauletti (Pavletič), Rosa Pockar in Leonida Pregarz. Na listi Severne lige kandidira Maja Tenze.
Poleg Skednja je ta rajonski sosvet ozemeljsko pristojen tudi za Carbolo, Sv. Ano, Ko-lonkovec in Naselje Sv. Sergija.
GOSPODARSTVO / DANES NA DE2EL1
Sestanek o krizi tovarne SITIP
S preustrojem naj bi preprečili zaprtje in izgubo 330 delovnih mest
Pri deželnem odborniku za industrijo Gianfrancu Morettonu bo jutri opoldne srečanje o krizi tekstilne tovarne SITIP pri Orehu v miljski občini. Srečanja se bodo udeležili predstavniki sindikatov, združenja industrijcev in vodstva podjetja.
Prav gotovo gre za eno izmed najhujših kriz, s katerimi se ta Cas spopada tržaško gospodarstvo.Vodstvo podjetja je pred dobrim mesecem napovedalo, da bo tovarna 30. junija letos prenehala delovati. Če se bo to zares zgodilo, potem se bo znašlo na ulici 330 delavcev, kar je v sedanjih zaposlitvenih razmerah na Tržaškem preprosto nevzdržno. Res pa je tudi, da tovarna pri Orehu »proizvaja« vsako leto milijardne izgube.Vodstvo podjetja je za to krivilo predvsem nizko storilnost, ki naj bi bila posledica obsežnega pojava absentizma.
Da je bila odsotnost na delu dokaj razširjena zlasti v predilnici, je objektivno res, in tega dejstva nihče ne zanika. Toda sindikati zavračajo ocene, da je treba v tem iskati glavni vzrok za sedanjo krizo. Po mnenju CGIL, CISL in UIL je treba glavne hibe iskati v neučinkovitem vodstvu.
Seveda pa je zdaj prvenstveno iskanje izhoda iz krize. Na združenju industrijcev se že dalj Časa govori o možnosti, da bi tovarno temeljito preuredili in da bi jo po preustroju prodali. Sedanji lastnik, lombardski industrijec Pezzoli, se je namerava vsekakor rešiti.Doslej pa ni še nihče nic natančnejšega povedal, kako naj bi preustroj konkretno izgledal, razen tega, da bo vsekakor terjal hudo kle-stenje delovnih mest. Zaradi vsega tega vlada veliko pričakovanje za jutrijšnje srečanje pri odborniku Morettonu.
FILM / EKIPA BIGASA LUNE
Trst »preoblekli« v staro angleško pristanišče
Tržaški osrednji trg se je vCeraj spremenil v tipični predel angleškega pristanišča z začetka stoletja: ekipa španskega režiserja Bigasa Lune, ki v Trstu snema film »La femme de chambre du Titanic«, je namreč posnela nekaj priprav na vkrcavanje potnikov na velikanko Titanic, ki se je štiri dni po odhodu potopila. Med drugim je bila prav vCeraj obletnica tragedije, do katere je prišlo 14. aprila 1912. Kot je videti tudi s posnetka (foto KROMA), so se tedanji potniki v luksuzen hotel - v takega so spremenili bivšo Lloydovo palačo na Trgu Unita - vozili s kočijami in redkimi avtomobili. Snemanje prizorov je privabilo precejšnje število ljudi, ki pa si je seveda lahko dogajanje ogledalo le od daleC. Kot je že ob zaCetku snemanja poudaril režiser, pa ne pripravlja filma o tragediji, temveč o zakonskih težavah para, ki se v iskanju izgubljene sreCe vkrca prav na Titanic.
nZDRAVSTVO / PO PREUSTROJUh
Imenovana ravnatelja tržaških javnih bolnišnic
Ravnatelj tržaškega bolnišniškega podjetja Gino Tosolini je v teh dneh imenoval zdravstvenega in upravnega ravnatelja.
Zdravstveni ravnatelj je 52-letni zdravnik Guido Fellin. Kot beremo v tiskovnem poročilu Tržaškega boniš-niškega podjetja, je dr. Fellin doslej v glavnem deloval v Lombardiji in je že vodil vrsto programov za ocenjevanje bolnišniških dejavnosti na evropski ravni. Med drugim se je ukvarjal z odstranjevanjem posledic katastrofe iz sedemdesetih let v Sevesu, ko je dioksin ušel iz nekega industrijskega obrata in hudo onesnažil okolje ter seveda ogrozil zdravlje krajevnega prebivalstva.
Novi upravni ravnatelj Tržaškega bolnišniškega podjetja pa je 38-letni diplomiranec iz pohticnih ved Massi-
mo Capalbo. Tudi on je doslej deloval predvsem v lombardskem javnem zdravstvu, vedno seveda v upravnih službah.
Fellin in Capalbo sta novo službo nastopila vCeraj. Ravnatelj Tosolini v svojem tiskovnem poročilu poudarja, da je pri pri obeh imenovanjih upošteval edinole strokovnost kandidatov.
Spomniti moramo, da je Tržaško bolniš-niško podjetje pravzaprav novost. Ustanovljeno je bilo pred kratkim kot ena izmed dveh samostojnih enot, v kateri se po novem deli javno zdravstvo na Tržaškem. Druga enota je Tržaško teritorialno zdravstveno podjetje. Ta dehtev je bila delno predmet polemik, vsled katerih je pred dvema tednoma deželni odbornik za zdravstvo Dega-no ponudil svoj odstop.
ŠOLSTVO / SREČANJI O RACIONALIZACIJI
Soglasno za zaščito posebnosti tržaškega šolstva
Stališče sen. Camerinija - Dijaki Slomška napovedali manifestacijo
Vprašanje šolstva oz. racionalizacije oz. ukinjanja šol je še vedno v ospredju pozornosti. S tem v zvezi sta se vCeraj odvila dva pomembnejša sestanka, na deželnem skrbništvu in na šoli M. Fabiani, ki jo nameravajo združiti z industrijskim tehničnim zavodom A. Volto.
Deželni šolski skrbnik je sprejel predstavnike sindikalnih organizacij, ki so mu predočili svoje nasprotovanje predlogom o zmanjšanju organikov in števila razredov po vsej deželi (še največ v Furlaniji), saj je redukcija nedvomno radikalnejša od tega, kar bi terjalo golo zmanjšanje števila učencev. Zato bo 21. aprila enourna stavka šolnikov. Srečanja se niso udeležili deželni odbornik za šolstvo in štirje šolski skrbniki iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona: njihovo odsotnost so sindikalni predstavniki ostro kritizirali. Deželni skrbnik je zagotovil, da bo obvestil pristojno ministrstvo o posebnih pogojih poučevanja v Furlaniji-Julijski krajini, ki je z zemljepisnega in jezikovnega vidika zelo raznoliko.
V dopoldanskih urah pa se je na pobudo zavodskega sveta odvilo na šoli za geometre Max Fabiani javno srečanje, ki so se ga udeležili tudi posl. Cam-ber ter senatorja Niccolini in Camerini, predstavniki pokrajinske in občinske uprave, šolniki, med katerimi tudi nekateri slovenski, zastopniki sindikatov in dijaki. Ugotovili so, da se morajo vse tržaška Predstavništva aktivno zavzeti za zaščito ob-
stoječih šol do prihodnje seje pokrajinskega šolskega sveta 22. aprila, ko bo na dnevnem redu skrbnikov predlog o racionalizaciji oz. ukinjanju Fabianija in Slomška ter nekaterih osnovnih šol. Zbrani so bili soglasni, da je treba upoštevati posebnost tržaškega šolstva, kjer obstajata večinski in manjšinski šolski sistem, zaradi Cesar nujno potrebuje veC sredstev, ne pa togega uveljavljanja splošnih vsedržavnih smernic. Pokrajinski odbornik za šolstvo Sasco je napovedal, da bo na drevišnjem svetu zastopal to stališče v obrambo vseh tržaških zavodov, ki jim grozi ukinjanje.
Podobno so se izrazili tudi parlamentarci, ki bodo posegli pri pristojnem
ministrstvu.
Senator Oljke Fulvio Camerini je poudaril tri točke: da je treba pri racionalizaciji upoštevati tudi uspešnost in učinkovitost šole, kot primer je navedel ravno šolo M. Fabiani, pa tudi alternativne predloge, ki so jih iznesli tako sindikati kot druge organizacije, končno pa
tudi raznolikosti in posebnosti naše pokrajine, v prvi vrsti prisotnost jezikovne manjšine. Sen. Camerini je glede slovenskega pedagoškega liceja Slomšek izrazil mnenje, da je sicer treba tudi pri slovenskih šolah misliti na možne prihranke in racionalizacijo sistema, vendar ob upoštevanju
ZAPRETI NAM HOČEJO SOLO!
Dijaki pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek pozivamo vse Slovence, da se udeležijo
protestnega shoda
ki bo v soboto, 19. aprila
Zbirališče ob 10. uri na trgu Oberdan, sprevod bo krenil po mestnem središču do prefekture.
posebnosti manjšinskih šol in to ne samo, ker jih ščitijo mednarodni sporazumi, ampak predvsem, ker so brez alternative. Sen. Camerini je zagotovil, da bo glede tega specifičnega vprašanja posegel v Rimu, meni pa, da bodo to in druga vprašanja slovenskega šolstva morali Cimprej rešiti v okviru zaščitnega zakona, ki naj celovito uredi probleme slovenske manjšine.
VCeraj popoldne je bila na šoli Galilei konzulta tržaških dijakov o racionalizaciji, dijaki Slomška pa so se že odločili za protestno manifestacijo: v soboto ob 10. uri se bodo zbrali na Trgu Oberdan in krenili v sprevodu do prefekture. Na protestni shod so povabih vso slovensko javnost.
NOVICE
Prevelika doza mamila naj mu bi bila usodna
Policija je sinod okrog 19. ure posegla v UL S. Daniele 2, kjer je izdihnil šele 24 let stari Nangah Puh Fedelis, doma iz Kameruna Preiskava je v teki, pravi vzrok smrti morajo še ugotoviti, vendar domnevajo, daje mladeniču bila usodna prevelika doza mamila Fedelisa naj bi smrt doletela, ko naj bi bil v stanovanju nekega znanca
V	muzeju model jamskega medveda
V	naravoslovnem muzeju bodo uredili 275 cm visok model jamskega medveda na podlagi okostnjaka, ki ga hranijo v muzeju. Od danes si bo publika lahko ogledala potek izdelave modela v naravni velikosti v okviru tedna kulturnih dobrin. Model bodo predstavih tudi na skorajšnji razstavi o kvatemariju, ki jo prirejajo v sodelovanju s speciah-ziranim podjetjem Stoneage.
Kradli sta v trgovini
Karabinjerji so sodnikom prijavih 23-letno hrvaško državljanko Mihaelo Domenkus in 20-letno domačinko Eleonoro Rehder, ki sta obtoženi, da sta kradli v trgovini za spodnja oblačila »Commerciale Moda«. Rehderjeva ima za sabo že veliko prekrškov, znana pa je tudi kot zasvojenka z mami-li. Agenti so našli tudi ukradeno blago, ki so ga že vrnili lastniku. Vredno je bilo okrog pol milijona lir.
Spodletel poskus kraje
Decembra lani so tatovi že obiskali urade za civilno motorizacijo v UL San Marco, vCeraj ponod so znova poskusili vdreti v poslopje, vendar je tokrat poskus spodletel. Okrog 1.15 je nekdo telefoniral na 113 in sprožil alarm, agenti so nemudoma odhiteli v UL San Marco, kjer so opazili tri osebe, ki so se spravile v beg. Trojica je na mestu pustila vse »orodje«, ki ji je služilo za vdiranje.
RAZNA SPOROČILA
Srečanje o evropskih finančnih prispevkih
Združenje Evropski dialogi bo priredilo danes ob 17.30 v sedežu v UL Roma 15 srečanje o evropskih finančnih prispevkih. Poročal bo dr. Roberto Viezzi, dolgoletni Funkcionar evropskega parlamenta, za njim pa ravnatelj deželne direkcije za evropska vprašanja dr. Giorgio Tessarolo.
Gretje do 30. aprila
Tržaški podžupan je odredil, da je zaradi neugodnih vremenskih
razmer gretja 12 ur dnevno do priho
podaljša dnjega 3C
_ ana možnost jega 30. aprila.
Zaradi del zaprta Ul. Svevo
Uprava ACT sporoča, da bodo zaradi del začasno delno zaprli UL Svevo, zaradi Cesar bodo avtobusi Rojanu in avtobusi na-
proge št. 8 v smeri proti Rojanu in avtobusi menjeni v remizo v Broletu peljali po Ul. D’Alvi;
ano.
Koncert za Green Peace
Drevi ob 20.30 bo v prostorih Goethe Instituta v Ul.
Združenje za antično glasbo in ples, dahi podprlo lovanje naravovarstvene organizacije Green Peace.
____MEDTEM KO JE BIL LASTNIK V BOLNIŠNICI
Tatovi so »izpraznili« hišo
PROMETNA NESREČA
Zaradi padca z motorja dekle izgubilo desno nogo
Padec z motorjem se je dramatično konCal za 24-let-no Cristiano Viola, saj je izgubila desno nogo. Poleg tega so ji ugotovili še nekaj drugih zlomov. Odpeljali so jo v glavno bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na oddelku za oživljanje.
Do nesreče je prišlo v nedeljo zveCer v Gabrovcu. Vio-lova, ki prebiva v Ul. Moreri, se je peljala na motorju, ki ga je upravljal Francesco Maiorano. Nenadoma je Maio-rano izgubil nadzor nad volanom, pri padcu je motor končal dekletu naravnost na nogo. Poškodoval se je tudi sam Maiorano, vendar dosti lažje od dekleta, okreval bo v mesecu dni. Na kraj je prihitelo osebje Rdečega križa, ki je ponesreCenko odpeljalo v glavno bolnišnico, izvide pa so opravili nabrežinski karabinjerji.
Z motornim kolesom naravnost v avtobus
Prizor, ki se je nudil mimoidočim, ki so dekletu priskočiti na pomoč, je bil pretresljiv, zgledalo je, da ji je silovit udarec Čeljust dobesedno pomaknil na eno stran. Negibno je obležala na tleh, nakar so ji noge prijeli frzljaji. Reševalci, ki so prihiteti izredno hitro, na mestu so bili že po nekaj minutah, so jo z najveCjo previdnostjo naložili na nosila in odpeljali v bolnišnico. Kasneje se je izkazalo, da morda le ni bilo tako hudo, kot je zgledalo Prvi trenutek: prognoza pravi, da bo 20 letna Christina Celic okrevala v 30 dneh. Do nesreče je prišlo okrog 9. Ure v Ul. Mazzini, prav na vogalu z Ul. Roma. Ceticeva, ki prebiva na Rebri za Greto 27, se je z malim motornim kolesom zaletela naravnost v avtobus. Na tistem križišču je semafor, zato bodo morati mestni redarji, ki so opraviti izvide, ugotoviti, kdo ni upošteval rdeCe luCi.
NA MIRAMARSKEM DREVOREDU
Trčenje v drevo usodno
Nenadna slabost ali spanec: to sta hipotezi, ki ju pri cestni policiji omenjajo kot vzrok hude prometne nesreče, ki je v nedeljo pred zoro terjala življenje 33-letnega Pietra Vescova, medtem ko so si zdravniki pridržali pro-
gnozo za 35-letnega Marca Carrafiella. Skupaj z njima je bil v avtomobilu tudi 28-letni Giuseppe Saraci-no, ki pa si bo opomogel že v 20 dneh.
Trojica se je peljala z avtom ford escort, ki ga je upravljal Carrafiello, do-
ma iz Ul. Cividale 10. Iz Barkovelj so biti namenjeni proti mestu, ko je vozilo okrog 150 metrov pred železniškim nadvozom nenadoma zaneslo na nasprotni vozni pas, naravnost v drevo. Udarec je bil silovit, prednji del avta se
je skoraj ovil okoli drevesa, ki se je za dober meter »zarilo« v havbo. Vescovo je sedel na zadnjem sedežu in ga je dobesedno vrglo naravnost v vetrobran. Reševalcem je bilo takoj jasno, da ima težke poškodbe, med prevozom proti bolnišnici so mu skušati pomagati, vendar je že čez nekaj minut izdihnil, prebil si je lobanjo. Vescovo (UL Locchi 26) je zapustil dva otroka, po poklicu je bil mesar, trgovino je imel v Ul. Cavana. Šoferja Carrafiella so na Katinari sprejeti s pridržano prognozo, ugotoviti so mu številne poškodbe in udarce. Drugi potnik, Sa-racino (doma je iz Milj, Naselje San Pietro) je sedel na sprednjem sedežu, imel je privezan varnostni pas. Verjetno se ima prav pasu zahvaliti, da se je izognil Čemu hujšemu. Policija bo natančne vzroke nesreče ugotovila, ko bo lahko govorila z obema ranjencema.
Stanovanje so lahko v miru »počistili«, lastnika ni bilo doma, bil je v bolnišnici. RaCun pa se ni povsem iztekel, po dveh mesecih je policija vse, kar je zmanjkalo iz stanovanja Jakubmirze Airt-chinskega v Ul. Flavia 17, našla v nekem drugem poslopju v bližini, na Stari istrski cesti.
Do kraje je priško pred približno dvema mesecema, narejena škoda je bila precejšnja, ukradeni predmeti (na sliki) so bili vredni okrog 50 milijonov tir. S primerom so se ukvarjali agenti komisariata pri Sv. soboti, ki so naposled prišli na sled tatovom, bratoma Alessandru in Brunu Franceschinelu (stara sta 33 oz. 36 let in sta brez stalnega bivališča) ter 33-letni Licii Furlan. Slednja prebiva na Stari istrski cesti 25, torej v isti utici, kjer so biti skriti ukradeni predmeti. Policija je trojici stopila na prsto s pomočjo nekaterih pričevanj.
Požigali so po mestu
Prejšnjo noC so biti poleg gasilcev zaposleni tudi policijski agenti, saj so bili požari očitno podtaknjeni. Najprej, okrog 2.15, so plameni zajeli motreno kolo v Ul. Vida-li, ogenj pa je poškodoval še dva avtomobila, ki sta bila parkirana v bližini, ter zajel vrata nekega javnega lokala. Samo pet minut kasneje so morali poseči v Ul. Corridoni, na vogalu z Ul. Oriani, kjer so se plameni in dim dvigati iz zabojnika za smeti. Požigalec ali požigalci (morda gre za iste osebe) so si zatem vzeli nekaj »oddiha«, do novega klica je prišlo ob 4.15, tokrat s Trga delTOspedale, kjer je spet gorel zabojnik za smeti, a ogenj je poškodoval še neki fiat 131 in lan-cio prisma.
ŠKOF RAVIGNANI / NA OBISKU V »DOMU NOVINARJEV«
REVOLTELLA
LEKARNE
»Vaša pozornost mi nalaga odgovornosti«
Zahvala novinarjev dolgoletni uslužbenki Paoli Bua
Pobude v tednu kulturnih dobrin
Na povabilo deželnega sindikata novinarjev je včeraj »skupno hišo novinarjev« obiskal tržaški škof Ra-vignani (foto KROMA). Na včerajšnjem srečanju so se tržaški novinarji tudi zahvalili za dolgoletni trud uslužbenki Paoli Bua, ki je okrog trideset let nadvse požrtvovalno delala v stanovskih organizacijah novinarjev. In prav kot uslužbenka je Paola Bua imela stike tudi s sedanjim tržaškim škofom, ki je že od leta ’ 78 vpisan v deželno novinarsko zbornico in ki se ji je včeraj zahvalil za izkazano prijaznost.
Z izjemo kratke zaključne slovesnosti pa so včerajšnje srečanje označevali predvsem temnejši toni. Predstavniki raznih stanovskih organizacij časnikarjev (sindikata, zbornice in interesnih skupin) so v pozdravu opominjali predvsem na izredno kritičen položaj, v katerem se nahaja področje informiranja s poudarkom na upadajočo zaposlitveno raven novinarjev. Ob upoštevanju vseh težav in splošnega nerazveseljivega stanja na vsedržavni in na krajevni ravni je Ravignani pozval časnikarje, naj v svoje poročanje skušajo vnesti kanček prepotrebnega optimizma. Uvodoma pa se je želel novinarjem zahvaliti za občutljivost, s katero so spremljali zadnje življen-sko obdobje Lovrenca Bellomija in za pozornost, s katero so sprejeli njega kot novega škofa. Tak odnos novinarjev do njega, je poudaril Ravignani, pa mu nalaga tudi dolžnost biti kos vsem pričakovanjem.
Ob slovesu pa je povzel misli predsednika tržaških kronistov Cesareja, ki je opomnil, da je »hiša novinarjev dom ljudi, ki so si različni po jeziku, veri, prepričanju« in naglasil, da različnost tvori bogastvo enotnosti.	(hip)
V tednu kulturnih dobrin je muzej Revoltella pripravil vrsto srečanj, na katerih namerava predstaviti svoje premoženje, se pravi zbirke, ki jih muzej hrani. Po včerajšnjem uvodnem predavanju o zbirkah, bodo jutri popoldne predstavili zapuščino barona Revoltelle, v četrtek popoldne bo govor o novih nakupih muzeja, v petek popoldne pa o kipih, ki jih hrani muzej. Na sobotnem dopoldanskem srečanju bodo ponovno govorili o knjižnici barona Revoltelle, popoldne pa o tržaški umetnosti od konca prejšnjega stoletja do začetka druge svetovne vojne. V nedeljo ob 11. uri bo voden ogled mojstrovin muzeja. V tednu dobrin, ki se bo zaključil v nedeljo, je vstop v muzej brezplačen.
VIVICITTA’ / MINULO NEDELJO V TRSTU
NA POBUDO KD UPA
800 udeležencev na pohodu
Med moškimi profesionalci se je spet uveljavil M. Gamba
Srečanje z Vesno Guštin in njeno knjigo o prehrani tudi v Bazovici
Važnost in zanimivo plat starih kraških običajev je želelo pretekli petek podčrtati tudi KD Lipa, ki je v svojo sredo povabilo avtorico no-voizdane knjige založbe Devin Vesno Guštin, ki da bi tudi v Bazovici predstavila svoje dveletno raziskovanje naše dediščine skozi nekdanje prehrambene navade.
O delu, ki ga je občinstvu najprej orisal urednik založbe Andrej Furlan z metaforičnim prikazom poteka izdaje kot »testa, ki se je počasi pripravljalo v ped«, je avtorica ocenila, da gre pravzaprav za rezultat globoke ljubezni do našega sidra -naše tradidje. Povsem zanimivi so publiki izveneli namigi na značilnosti in navade, ki jih je avtorica izvedela ob intervjuvanju bazoviških ženic. Dejansko se bogastvo knjige
kaže ravno v informadjah, ki jih je navedlo preko 70 posrednikov od miljskih hribov do zamejskega Krasa, od Opatjega sela do Brkinov.
Večer, ki ga je uvedla predstavnica društva Dora Žagar Ban s poudarkom na trdo voljo po obdržanju naših korenin v kraški zemlji, pa je popestrila mladostna svežina novega, vedno bolj številnega Mladinskega zbora Bazovica pod vodstvom prof. Xenje Brass in solistke Dane Furlani, ki se je predstavila z opernimi spevi.
Ob priložnosti pa je svoje verze, ki jih je posvetila ravno avtorici, podala pesnica iz Repna Stana Milič in s tem privlekla marsikomu nasmeh na ustnice ter obudila melanholičen spomin na stare čase.
JPC
Kar 600 ljudi se je v nedeljo udeležilo 14. izvedbe mednarodnega tekaškega pohoda Vivi-citta v Trstu. V glavnem je šlo za ljubiteljske tekače iz Trsta in širše iz Furlanije-Julijske krajine, prišlo pa je tudi več profesionalcev. Za le-te je bila urejena 12 kilometrov dolga proga s Startom na Trgu Duca degli Abruzzi in ciljem na Trgu Unita, medtem ko so ljubitelji imeli na voljo krajšo 5-kilometrsko progo, a vedno z istim štartnim in ciljnim krajem.
Pohod profesionalcev je bil temovalnga značaja. Med moškimi se je prvi uvrstil večkratni zmagovalec tega tržaškega pohoda Michele Gamba. Za njim sta pritekla Gino Ganeva in Roberto Cafagna. Prva med ženskami je bila Maria Valentini Forza, druga Se-rena Bonin in tretja Ales-sandra Picchieri. Med skupinami pa so bili najboljši Arniči del tram di Opicina (Prijatelji openskega tramvaja).
Pohod je kot že vsa leta priredila Italijanska unija Šport za vse (UI-SP), ki bo 25. maja priredila kolesarski pohod Bi-ciincitta.
Vabilo mlajšim modelarjem, naj se pripravijo na Expomodel
Tudi letos bo po že ustaljenem običaju v drugi polovici junija 6. razstava modelarstva in zbirateljstva Ex-pomodel. Organizatorji - Združenje tržaški modelarjev AMT - pa že sedaj vabijo ljubitelje, naj pripravijo svoje izdelke za najpomembnejšo tovrstno tržaško razstavo, ki bo na velesejmu od 20. do 29. junija. Poziv je še zlasti namenjen mlajšim in takim, ki šele pristopajo k modelarstvu: le-tem organizatorji rade volje nudijo nasvete in tehnično pomoč, za informacije so na razpolago na telefonskih številkah 911713 in 826329.
Za razstavo, na kateri bodo podelili 5. nagrado »La Bora«, izvedenci in začetniki lahko pripravijo vseh vrst modelov, od vojaških letal in tankov do sodobnih in srednjeveških ladij, od starih do novejših vozil, gradov, maket in podobnega, vse pa je lahko izdelano v katerikoli tehniki.
Izkupiček razstave, ki so ga prejšnjič namenili fundaciji D’Angelo-Lucchet-ta-Ota-Hrovatin, bodo letos dodelili združenju Agmen, ki se ukvarja z otroci, ki jih je prizadel rak.
Na sliki model, ki je bil razstavljen na prejšnjem Expomodelu.
VČERAJ-DANES
Danes, TOREK,
15.	aprila 1997
BOŽO
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.21 - Luna vzide ob 11.06 in zatone ob 0.57.
Jutri, SREDA,
16.	aprila 1997
VENO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1022,2 mb narašča, veter 6,5 km na uro vzhodnik, vlaga 53-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Matteo Monteduro.
UMRLI SO: 91-letna Dia-mantina Musian, 81-letna Maria Gracogna, 45-letni Roberto Bertocchi, 70-letni Antonio Tamaro, 91-letna Maria Muiesan, 81-letni Giovanni Svagelj, 82-letni Alberto Comino, 82-letni Ernesto Cherti, 90-letna Emilia Morgan, 87-letna Stefania VVertl, 56-letni Egi-dio Sinogoi, 66-letni Augu-sto Boz, 76-letni Cesare Mondellini, 64-letna Ales-sandra Vergone, 68-letni Bruno Guštin.
Od PONEDELJKA, 14. do SOBOTE, 19. aprila 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK - (telefon 225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK - (tel. 225141/225340)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
E3 ČESTITKE
Danes ugasne dve svečki naša Martina De-bernardi. Da bi bila vedno nasmejana ji želita mama Mara in očka Franko. Bratec Marko ji pošilja zvrhan koš poljubčkov.
KINO
ARISTON - 18.00, 20.00, 22.15 »II paziente inglese«, i. Juliette Binoche, Willem Dafoe.
EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »L’impe-ro colpisce ancora«, i. Irvin Kershner, George Lucas.
EKCELSIOR AZZURRA -
16.00,	18.00, 20.00, 22.00 »Shine«, i. Geoffrey Rush.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Dante’s peak, la furia della montagna.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »LJom-bra del diavolo«, i. Harrison Ford, Brad Pitt.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Uno sbirro tuttofare«, i. Eddie Murphy.
NAZIONALE 3 -16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »M.D.C. - Maschera di cera, r. Dario
Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00, 22.00
»Le donne del peccato -Animals«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 19.50,
22.00	»Guerre stellari«, r. George Lucas.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Tutti dicono I love you«, r-i. Woody Allen, i. Juha Roberts, Tim Roth.
LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Soluzioni estreme«, r. M. Apted, i. Hugh Grand, Gene Hackman.
J PRIREDITVE
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi člane in prijatelje na koncert mlade violinistke Raffaelle Petronio v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 jutri, 16. t. m., ob 17.30. Na klavirju jo bo spremljala prof. Beatrice Zonta. Vstop prost.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 19. t. m., ob 19. uri na srečanje s pisateljem MARKOM SOSIČEM ob izidu njegove tretje knjige »Balerina, balerina«. Avtorja in delo bo predstavila profesorica Neva Zaghet, kratek recital pa bo izvajala gledališka skupina SKK. Vljudno vabljeni!
SKD IGO GRUDEN vabi na ogled komedije »CHAR-LEVEVA TETA« v izbedbi dramske skupine DPD Svoboda iz Starega trga pri Ložu. Predstava bo v soboto, 19. aprila ob 20. uri v dvorani doma Albert Sirk v Križu.
TFS STU LEDI prireja v soboto, 19. aprila, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu NADJI V SPOMIN - ob 5. obletnici smrti Nadje Kriščak. Na spordu: predstavitev knjige NADJA, ljudske viže, pesmi in plesi s skupino TOLOVAJ MATAJ, pevkami in plesalci TFS STU LEDI. Vstop prost. Vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO in SKD TABOR vabi v soboto, 19. aprila, ob 20.30 in v nedeljo, 20. aprila, ob 17. uri v Prosvetni dom na Opčine na gledališki dogodek Eduarda De Filippa »Filu-mena Maturano«. V glavnih vlogah: Miranda Caharija in Livio Bogateč, dramaturška priredba in režija Mario Uršič, izredno sodelovanje Alojz Milič. Sodelujejo Suzi Bandi, Tanja Pečar, Deva Piiicin, Mitja Kalc, Tomaž Kalc, Miha Ravbar-Vidmar, Andrej Rupel, Mattia Arma-ni (za tehnično vodstvo).
DRAMSKA SKUPINA KD KRAŠKI DOM vabi na ogled igre Vinka Modern-dorferja »Štirje letni časi«. Sodeluje mladinska pevska skupina iz Skednja pod vodstvom Aleksandra Sluge. Predstava bo v nedeljo, 20. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Colu.
POMLADNO GLASBENO SREČANJE v Rojanu : nedelja, 20. t .m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul Cordaroli 29. Vstop prost. Nastopili bodo mladi italijanski in slovenski glasbeniki iz Furlanije-Julijske krajine ter Trio Slovenske Glasbene akademije iz Ljubljane s pianistko Tatjano Ognjanovičevo. Prirejata Slovenska župnijska skupnost v Rojanu in slovenska glasbena šola - Koncertna pobuda Rojan. Vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST - KULTURNI DOM -Koncertna sezona 96/97 - V torek, 29. aprila ob 20.30: SLOVENSKI KVINTET TROBIL (A. Grčar, S. Arnold - trobenta, V. Trampuš - rog, S. Vauh - trombon, D. Rošker - tuba). Na sporedu: Purcell, Clarke, Fursyth, Barber, Bizet, Bach, Merku, Gershvvin, Crespo. Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom.
3 ŠOLSKE VEST)
LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: danes, 15. aprila 1997, ob 17. uri razgovor o Tednu v naravi za bieni) znanstvenega liceja in bieni) klasične smeri, ob 18. uri govorilne ure za bieni) znanstvenega liceja in celotno klasično smer; v četrtek.
17.	aprila 1997, ob 18. uri za trienij znanstvenega liceja.
DRŽAVNI TRGOVSKI ZAVOD IN ODDELEK ZA GEOMTRE ŽIGA ZOIS obvešča, da bo roditeljski sestanek 24. aprila 1997, na podružnici ob 17. uri za vse razrede obeh smeri.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Car-ducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
William Shakespeare
KRALJ RIHARD TRETJI
Režija MILE KORUN
danes,	15. t.m., ob 16.00	Red H
jutri,	16. t.m., ob 20.30	Red D
v četrtek,	17. t.m., ob 20.30	Red E
v petek,	18. t.m., ob 20.30	Red A
v soboto,	19. t.m., ob 20.30	RedB
v nedeljo,	20. t.m., ob 16.00	RedC
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK
ob izidu knjige Robija Starmana o slovenskih društvih in časopisih v Trstu v letih 1848-90
vabi danes, 15. aprila, ob 19. uri
na svoj sedež, v Ul. Gallina 5 v Trstu na okroglo mizo
PRVI VZPON MODERNEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA GIBANJA V TRSTU
Sodelovali bodo zgodovinarja prof. Jože Pirjevec in prof. Samo Pahor ter avtor študije dr. Robi Starman.
3 OBVESTILA
UNIVERZA V TRSTU
- Filozofska fakulteta, Oddelek za mediteranske študije - Ul. Lazza-retto Vecchio 8, 1. nadstropje, vabi danes, 15. aprila, ob 17. uri na predstavitev monografske študije Borisa A. Novaka »OBLIKA, LJUBEZEN JEZIKA« - recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji. Srečanje bo sklenil s pesniškim nastopom. Vljudno vabljeni!
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK ob izidu knjige Robija Sturmana o slovenskih društvih in časopisih v Trstu v letih 1848-90 vabi danes, 15. aprila, ob 19. uri na svoj sedež, v Ul. Gallina 5 v Trstu, kjer bo okrogla miza PRVI VZPON MODERNEGA SLVOENSKE-GA NARODNEGA GIBANJA V TRSTU. Sodelovali bodo zgodovinarja prof. Jože Pirjevec in prof. Samo Pahor ter avtor študije dr. Robi Stur-man.
ZDRUŽENJE STARSI SKUPAJ in KRUT vabita na predavanje »ALI SE HRANIM PRAVILNO? (Z boljšo prehrano do boljšega življenja)«. O zdravi prehrani in o pravilnih kombinacijah-trofologiji bo govoril Franc Božjak. Predavanje bo danes, 15. aprila, ob
20.30	v prostorih KRUT-a, Ul. Cicerone 8.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča obiskovalce, da bo zaprta od 21. aprila do 16. maja zaradi nujnih preureditvenih del v skladišču. V tem Času bo delovala izposoja na dom in sicer od ponedeljka do petka od 13. do 14. ure.
KD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse ljubitelje plesa na napredni (avan-zato) teCaj salsa-meren-gue, ki bo potekal v društvenih prostorih. Prva vaja bo v Četrtek 17. aprila ob 21. uri. Za informacije telefonirati na št. 572595.
ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA v sodelovanju s KD S. ŠKAMPERLE vas vljudno vabi v petek, 18. aprila 1997 ob 18. uri na Stadion 1. Maj (Sv. Ivan, Vrdelska cesta 7 - Trst) na predstavitev in ogled videokasete »Mi z vami - voi con noi«, ki je nastala po petletnem sodelovanju med italijansko osnovno šolo Largo Isonzo iz Tržiča in slovensko osnovno šolo O. Zupančič iz Gorice.
FOTOGRAFSKI KROŽEK FOTO TRST
80 in fotografski študijski krožek ZAREK iz Sežane prirejata v soboto 19. in nedeljo 20. aprila 3. FOTOGRAFSKI EX TEMPORE »SASA OTA« na temo »tri prijateljske občine« ob odprti meji med občinami Dolina, Hrpelje-Kozina in Koper.
SDK CEROVLJE-MAVHINJE in ~vaška skupnost GORJANSKO v sodelovanju z občinama DEVIN-NABRE2INA in KOMEN organizirata v nedeljo, 20. aprila 1997, »4. POHOD PRIJATELJSTVA« Gorjansko -Mavhinje z odprto mejo. Program bo sledeči: ob 10. uri zbirališče v Gorjanskem, ob 11. uri odhod, ob 12.30 kratka prireditev na kmečkem mejnem prehodu in govori županov občin De-vin-Nabrežina in Komna, ob prihodu v Mavhinje vas bo Čakal topel obrok, po kosilu bodo razni govori in kratek kulturni program, sledil bo ples z ansamblom Kraški kvintet, ob 20.30 tombola. Za vse udeležence pohoda bo od 8.30 dalje na razpolago avtobus za pravoz z Mavhinj na Gorjansko in nazaj. Vabljeni!
PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 22. aprila 1997 ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20 v Trstu. Sledila bo pred-sravitev publikacije »Med Alpami in Jadranom: Slovenci v Evropa-ski uniji«, prisoten bo avtor Bojan Brezigar.
PREDAVANJE Z ZAKONSKO, družinsko in vzgojno problematiko v Slomškovem domu v Bazovici bo v torek, 22. aprila ob 20.30. Gosta bosta zakonca Lisjak iz Kopra. Zena je zdravnica in mati štirih otrok, mož pa odvetnik. Skušala bosta odgovoriti na vprašanja: Koliko je danes ljubezni med zakonci? Kako naj v ljubezni rastemo? Kako si jo posredujemo v družini? Zakaj se mnogi zakoni razbijejo? Nekateri sploh ne utečejo? Kako naj se mladi pred poroko spoznajo in kje naj se na zakon pripravijo?... Po predavanju diskusija in prijateljsko srečanje. Lepo vabljeni!
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi svoje člane na redni Občni zbor, ki bo v sredo, 23. aprila t. L, ob 18. uri v I. sklicanju in v Četrtek, 24. aprila ob 18.
uri, v II. sklicanju na sedežu društva, v Trstu, ul. Mazzini 46, I. nadstropje.
SKD VIGRED vabi vse, ki bi se radi naučili Country plesa na prvo vajo tečaja, ki bo v sredo 23. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju.
SKUPINA SONČNI ŽAREK vabi na teCaj latinskoameriških in standardnih plesov, ki se vrši vsako sredo ob 18. uri v prostorih KD S. Škamperle (Stadion 1. Maj). Za informacije tel. 360072.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi do 24. aprila 1997 na razpolago	vsem
upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davčnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu -ul. Cicerone 8 - mednad-s trop j e - vsak dan od 8. do 14. ure razen ob Četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini vsak torek od 8. do 13. ure, na podružnici na Opčinah vsak četrtek od 8. do 12. ure.
OSHO MEDITATION CENTER »ANANDITA« v BrišCikih št. 2, organi- ■ žira od petka, 2. maja popoldne do nedelje 4. maja zvečer, vveekend za boljše počutje v svojem telesu in duhu. Bivanje v šotorih in ribiških hišah v samotni laguni blizu Bibione-ja. Informacije na tel. št. 040/327488.
KRUT prireja 10-dnevno zdravljenje v zdraviliščih Šmarješke toplice od 4. do 14. maja in v termah ZreCe od 25. maja do 4. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka. Tel. 360072 v uradnih urah.
PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi starše, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje, izdelovalce roCnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. junija na vrtu openskega MarijanišCa pod geslom POJ, PLESI IN IGRAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM. Prijave na telefonski številki
211258 (Nadja Perini) in 215367 (Majda Danev) v večernih urah do torka, 15. aprila zveCer.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst (Ul. Ginnasti-ca 72, tel. 573141) sporoča, da je za letovanje na Medvedjem Brdu v Času od 30. 6. do 10. 7. 1997 za otroke od 6. do 12. leta na razpolago samo še nekaj prostih mest.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku.
TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja teCaj igranja mandoline z diplomiranim profesorjem. TeCaj se vrši v popoldanskih ali večernih urah v društvenih prostorih. Zainteresirani se lahko javijo osebno v prostorih SKD F. Prešeren (Boljunec 507) v ponedeljkih od 20.00 do
22.30	ali naj telefonirajo v večernih urah na št. 228781 (Pavel).
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Maria Magajne je odprta v Baragovem domu v Ricmanjih vsak delavnik od 9. do 12. ure. Vabljeni!
M_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV -
Trst sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Pulj jutri, sreda 16. aprila ob 8. uri zjutraj izpred deželne palaCe na Trgu Oberdan.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet na Holandsko od 20. do 25. aprila 1997. Vpisnine sprejemamo na uradih Kmečke zveze in Kmetijske zadruge.
KROŽEK ANSALDO iz Tržiča priredi 7-dnevni izlet v London, od 23. do 29. aprila. Za informacije telefonirati na št. 040/299072.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 4. maja t. L, izlet v Gardaland. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška 133 - OpCine, vsak ponedeljek ob 20. uri.
ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH iz Trsta organizira, v dneh 26. junija do 1. julija t.L, potovanje v bivšem zloglasnem taborišču Ravensbruck. Potovanje bo obsegalo ogled Berlina - Potsdam in No-rimbergo. Natančne informacije dobite na sedežu, ul. Crispi št. 3 II. nad. -Tel. 661088. Uradni urnik: ponedeljek, sreda in petek od 10. do 12. ure.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
LETO STARE koze prodam. Telefonirati na št. 226649 ob uri kosila.
KMETIJA MILIC vljudno naproša vse udeležence »Partizanskega praznika«, ki je bil pred približno 20. leti v Zagradcu za morebitno fotografsko gradivo. Tel. 229383.
RESTAVRACIJA na
obalni cesti išče izkušeno natakarico. Tel. 224214.
IŠČEMO NASLEDNJE
profile sodelavcev: vzgojitelje, animatorje in koordinatorja, z italijanskim državljanstvom. Ročno napisane prošnje poslati na PD, Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »solidarnost«.
V	PEVMI na trgu prodamo veCstanovansko hišo s trgovino in vrtom. Cena po dogovoru, tel. 040/811863.
V	GORICI, ul. Tran-salpina prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom. Tel. 040/811863.
PRODAM OPEL KA-DETT 1300S-GL, rdeče barve, 5 vrat, letnik 88,
120.000	km, v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 382474 v večernih urah.
PRODAM po ugodni ceni »vespo Piaggio«, letnik ’90 z električnim vžigom v zelo dobrem stanju. Tel. 0481/78080 po 20. uri.
V	CENTRU NABREŽINE prodajamo novo zgrajeno hišo, 280 kv. m., z vrtom (možnost izbire podov). Cena od lit.
490.000.000 dalje. Telefon 040/212267
SAMOJEDO, mladica samca z rodovnikom, po zelo ugodni ceni prodam. Zainteresirani lahko kličejo na tel. št. 229213.
NUJNO. Za dokaz protislovenskega vzdušja v Trstu zbiram slike oziroma podatke o lokaciji protislovenskih napisov, vkluCno z morebitnim Časovnim razdobjem leteli. Tel. 228779.
IZGUBILA SEM zlato verižico z obeskom iz kristala na Opčinah (med banko in Prosvetnim domom). Poštenemu najditelju dam nagrado, tel. na št. 220680 ob uri kosila.
ŠPORTNO DRUŠTVO, ki se ukvarja z raznimi panogami in deluje na državnem in mednarodnem področju je pripravljeno na vsakršni pogovor s podjetji intere-siranimi za eventuelno reklamizacijo firme ali sponsorizacijo društva. Interesenti se lahko oglasijo na tel. št. 212289 ali fax 214335 (ob uradnih urah).
POČITNIŠKI DOM za
strejše in invalide odpiramo v Ankaranu, ob morju v zelenem parku, zdravniška oskrba zagotovljena - telefonirati 00386-66-281848 po 20. uri.
ZAGOVORNIKE NARAVNE MEDICINE in
naravnih	metod
zdravljenja vabimo na seminar INTERNATIONAL RESOURCES v Gra-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
dišCe ob SoCi, v nedeljo, 6. aprila. Za nadaljne pojasnila pokličite na tel. 040/393473.
OSMICO ima JelušiC v Storjah. Poskrbljeno za domačo hrano in glasbo.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
OSMICO sta odprla Milko in Nevenka v Sa-ležu - Bajta 73. Vabljeni!
OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Točijo odlično belo in Črno vino.
KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu. Ob torkih zaprto. Tel. 229383.
OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon.
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek.
OSMICO je odprl Max Pipan v Samatorci.
OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot 20. Nudi toCena in sortirana vina.
OSMICO ima pri Piščancih Andrej Ferfolja.
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
• PRISPEVKI
Ob rojstnem dnevu Guerrina Husuja darujejo družine 100.000 lir za FC Primorje, 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek in 50.000 lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na Josipa BrišCika daruje hčerka Anica z družino 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Nosilci krste Josipa BrišCika darujejo
100.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Lojzko Dolenc vd. Gorjup daruje Bruno MarkCov 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na brata Antona Milica darujeta Justina in Milka 50.000 lir za MPZ RdeCa zvezda.
V	spomin na Gioachi-na Sedmaka darujeta Miranda in Renato Blason
30.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Josipa Cuka daruje Lina Cuk z družino 30.000 lir za Fc Primorje.
V	spomin na dragega Danila Osija darujejo mama in sestri 100.000 lir za popravilo šempo-lajske cerkve, 100.000 lir za SKD Vigred, 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk,
100.000	lir za Primorski dnevnik in 100.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Lojzke Gorjup daruje Bruno Marini (Markčov)
50.000	lir za SD Konto-vel.
V	spomin na Pepija Cuka darujeta Mirka Furlan in Marija Cibic Prašelj 50.000 lir za pro-seško cerkev.
V	spomin na brata Karmela in na Oskarja Košuta daruje Pierina nemCeva 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Za otroke iz Černobila darujejo Ivan Grilanc
100.000	lir ter upokojenci SPI-ZU CGIL, vzhodna cona avtobus št. 1 84.000 lir.
V	spomin na Franca Škabarja daruje Julka (Repen 87) 30.000 lir za VZS Mirja Cuk.
V	blag spomin na so-vaščanki Milko in Delko daruje A. Pregare in družina 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
t
V 97. letu starosti je odšel v večnost naš dragi
Karlo Čuk
Pokojni leži na svojem domu na Proseku št. 77.
Pogreb bo jutrL 16. aprila, ob 12.30 iz hiše žalosti v proseško cerkev.
Za njim žalujejo otroci Ada, Drago in Magda, Milva in Marjan, vnuki Mara, Mauro, Corrado, Matejka in Edvin, sestri Ivanka in Betka in vsi neCaki
Prosek, 15. aprila 1997
Ob izgubi dragega očeta Karla izrekajo kolegici Magdi in družini občuteno sožalje
vsi na učiteljišču A. M. Slomšek
Sožalju se pridružujejo ravnatelj in neučno osebje srednje šole Sv. Cirila in Metoda
t
Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož in oCe
Ernestu Cherti
Za vedno boš ostal v naših srcih
žena Zalka, sin Miro, hčerki Maja z Massimom, Edda z Jackom in ostalo sorodstvo
Pogreb bo jutri, sreda 16. aprila, ob 9. uri iz mrtvašnice v ul. Costa-lunga na pokopališče v Milje.
Milje, 15. aprila 1997
Ob težki izgubi dragega moža in očeta Ernesta Chertija izreka ženi Zalki, hčerkama in sinu občuteno sožalje
družina Švab.
Ob težki izgubi dragega oCeta Ernesta sočustvujejo z Mirom in družino
prijateljice Nataša, Dunja, Tanja in Vesna
Ob izgubi dragega Egi-dia izreka bratu in družini Sinigoi iskreno sožalje
Godbeno društvo Nabrežina
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
Adele Giuliani vd. Velise
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Trst, 15. aprila 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo)
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 7997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
KONCERTNA SEZONA GM / V STOLNICI SV. JUSTA
KONCERT V GORICI
Nastop komornega zbora Zanimiv a ne povsem
»Ave« enkratno doživetje SSS s5w!
Zanimiva in premišljena tudi izbira skladb
Komorni zbor »Ave« med nastopom v stolnici sv. Justa (foto KROMA)
Za koncertno sezono Glasbene matice je v torek 8. aprila nastopil v tržaški stolnici sv. Justa Komorni zbor »Ave«, ki ga vodi Andraž Hauptman. Koncert je bil prvovrstna glasbena prireditev in to v vseh aspektih ponujene glasbe in izvedbe; zborovski nastop, ki prepriča tudi ob najzahtevnejših estetskih merilih.
Predvsem je treba dati zboru »Ave« vse priznanje, da »poje«- v najbolj žlahtnem pomenu besede; pravzaprav poje tako vsak pevec in pevka v njem in skupni rezultat posameznih odlik ne more biti kaj drugega kot ena sama plemenita izvajalska paleta. Ta beseda kar ponuja zdaj iskanje posameznih odtenkov vokalne, vsebinske ali slogovne narave v tej ali oni skladbi; iskanje v zvočnem spominu, brez utvare, da jih je mogoče opisati z besedami; oznake kot jasen in soCen zvok ali zamaknjenost ali poglobljen občutek ali predanost bi namreč lahko uporabili prav pri vsaki skladbi, Čeprav bi pomenile vsakokrat drugačen interpretativni pristop.
Dirigent Andraž Hauptman vodi zbor popolnoma suvereno in s pra-
vimi izrazitimi kretnjami »pripoveduje« skladateljevo in svojo glasbeno zgodbo. Dririgiranje je premišljeno, umirjeno, a odločno, s pravim pristopom do vsebinskih in slogovnih značilnosti; moteta ne utesnjuje v taktiranje tactusa, ampak vodi melodije tekoče in naravno z upoštevanjem besednega naglasa; pri ostalih skladateljih se poglablja v vsebinske aspekte in jim daje ustrezno ekspresivno in barvno podobo.
Tudi izbira skladb je premišljena in zanimiva. To je program, ki krpa iz opusov najznačilnejših skladateljev preteklih stoletij in tistih ustvarjalcev našega Časa, ki jim priznavamo visoko umetniško vrednost njihovih skladb; program, kot da postavlja mejnike v zborovskem petju in pri tem kolikor mogoče vzporeja s svetovno tudi slovensko zborovsko literaturo; od renesanse Palestrine in Jakoba Gallusa mimo zgodnje, visoke in pozne
romantike (Mendelssohn, Brahms, Mahler) do skladb 20. stoletja, kjer je ob Trondu Kver-nu slovenski delež najmočnejši s Karlom Pahorjem, Urošem Krekom in Ambrožem Copijem.
Skratka, enkratno glasbeno doživetje, ko glasba, dirigiranje in petje zbora ustvarjajo s svojo kakovostjo moCno intenzivnost občutij in razmišljanja, da poslušalci enostavno zamaknjeno sledijo izvedbi.
Janko Ban
Vsekakor je povezovanje glasbenikov iz različnih primorskih centrov in združevanje njihovih poustvarjalnih vrlin spodbudno in hvalevredno dejanje, ki plemeniti naš kulturni prostor na obeh straneh državne meje. Godalnemu kvartetu Glasbene | matice (violinista Ful-vio - Žarko Hrvatic in Stefano Job, violinist Bogomir Petrač, violončelist Peter Filipčič), ki že desetletje pomeni sožitje tržaških in kopr-| skih instrumentalistov, sta se na enajstem abonmajskem koncertu Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici pridružila klarinetist Robert Stanič iz Glasbenega centra Koper in čedalje bolj primorski mojster pianistike prof. Sijavuš Gadžijev. Izjemne poustvarjalne veliči-: ne ruskega umetnika, ki smo jih lahko spoznali na nekaterih njegovih solističnih recitalih pred meseci, so najbrž narekovale tudi sestavo ambicioznega programa, s katerim so se želeli koncertanti predsta-i viti goriškemu občinstvu v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze - Bratuž v Gorici v soboto, 5. aprila. Vendar pa
so se že v prvi skladbi večera, v izvedbi Uver-ture na hebrejske teme za klarinet, klavir in godalni kvartet S. Prokofjeva, razkrila velika razhajanja v sposobnostih umetniškega izražanja nastopajočih. V tehnično in muzikalno brezhiben pianizem Sijavuša Gadžijeva se je z lahkotnim, lepo oblikovanim tonom sproščeno vključil le klarinetist Robert Stanič, medtem ko so člani kvarteta kot zvočno zastrta senca ostali v ozadju interpretativnega elana, ki ga je od prvega takta dalje vztrajno gradil pianist.
Godalni kvartet GM se je - brez gostov -predstavil v izvedbi znamenitega in popularnega Godalnega kvarteta op. 110 St. 8 v c-molu D. Šostakoviča. Učinkovita skladba nudi izvajalcem možnost, da se predstavijo v vseh interpretacij skih niansah. Godalni kvartet GM je sicer suvereno vstopil v močno kompozicijsko tkivo So-stakovičevega dela, vendar je izvedba »obstala« le v slutnjah vrhunskega. Tonsko šibkejši ansambel, v katerem zagotovo zasluži posebno pozornost vio-
lončelist Filipčič, se je »izognil« odlikam dramatičnega v Soštako-vičevem glasbenem jeziku, »izognil« tudi njegovi neposrednosti in intenzivnosti.
Velik razkorak v izkušnjah poustvarjalcev se je še toliko bolj razkril v izvedbi zadnje skladbe veCera. Gotovo najbolj priljubljeno in igrano delo komorne glasbe R. Schumanna, Kvintet op. 44 v Es-du-ru za klavir in godalni kvartet, je svojo razkošno zvoCno lepoto lahko »izpovedal« le v izvirnih in sugestivnih domislicah Sijavuša Gadžijeva. Člani kvarteta niso uspeli v celoti obdržati uravnovešenega razmerja med klavirjem in godalom, čeprev so vztrajno in prizadevno sledili prepričljivim glasbenim razpletom pianista. Izpovedni kredo ruskega umetnika je vendar prežet z mnogo večjimi koncertskimi izkušnjami kot jih imajo člani kvarteta GM, zato je tudi ta združitev glasbenikov lahko le prijazna, humana gesta, ki bi (mogoče?) lahko odobrila zrele sadove šele v poglobljeni večletni skupni praksi.
Tatjana Gregorič
Prodaja vstopnic za koncert tenorista Pavarottija
Cankarjev dom v Ljubljani obvešča, da bo za koncert tenorista Luciana Pavarottija s sopranistko Norino Radovan, Slovensko filharmonijo in dirigentom Leonom Maggierijem, ki bo 4. julija v Cankarjevem domu, danes od 16. ure v prodaji omejeno Število vstopnic.
Del vstopnic bo po sklepu vodstva Cankarjevega doma na voljo pokroviteljem koncerta in drugim večjim pokroviteljem Cankarjevega doma ter gostom Evropskega meseca kulture.
Na blagajni Cankarjevega doma bo vsak kupec lahko dobil največ štiri vstopnice. Vstopnice bodo lahko kupili tudi s plačilno kartico po telefonu 061/ 17 67 350 (iz Italije 00386-61-17 67 350), so Se sporočili iz Cankarjevega doma. (STA)
Evropski kavbojski film na festivalu v Vidmu
Program letošnje, že 11. izvedbe festivala Udi-nelncontri Cinema bo posvečen stoletnici we-stema evropske produkcije. Na festivalu, ki bo od 24. so 30. aprila v kinodvorani Ferroviario, bodo prikazali več kot 40 filmov iz različnih obdobij in evropskih držav. Organizatorji so si namreč zadali nalogo, da v pičlih sedmih dnevih predstavijo kakovosten izbor filmov tega žanra, od prvih dokumentarcev posvečenih ameriškim domorodcem do sodobnih filmov. Predvajanja se bodo začela dopoldne in se bodo nadaljevala cel dan, ob 18. uri pa bo vsakodnevno srečanje z oblikovalci filmov, ki jih bodo predvajali v okviru festivala. Na projekcijah nemih filmov bo sodeloval pianist Andrej Goričar, elan slovenske Kinoteke.
Prvi dan festivala, 24. aprila, se bodo projekcije začele ob 14.30, prikazali pa bodo španske in nemške filme. Osrednji dogodek festivala bo v soboto, 26. aprila, ko bo kot Častni gost nastopil skladatelj Luis Enrique Bacalov, ki bo na klavir izvedel skladbe napisane izrecno za to priložnost. Bacalov je prejel Oskarja za glasbeno kuliso filma Poštar, tokrat pa bo predstavil »kavbojske« sklad-bei. Festival kot ponavadi prireja center Centro Espressioni Cinematografiche v sodelovanju z vsedržavnim eksperimentalnim filmskim centrom in Furlansko kineteko.
PREDSTAVITEV NA TRŽAŠKI UNIVERZI
D VI10
Pri mariborskih Obzorjih je pred nedavnim izšlo obsežno znanstveno delo o slovenskem verzu in pesniških oblikah. Prispeval ga je pesnik Boris A. Novak in ga naslovil Oblika, ljubezen jezika. V preko 380 strani obsegajoči monografiji, ki je avtorju »prislužila« doktorski nasov, se Boris Novak s posebno pozornostjo loteva udomačevanja enajster-ca, asonance in soneta v našem pesništvu.
Takih študij, posvečenih poetološkim vprašanjem, je na Slovenskem pravzaprav presenetljivo malo. Po IsaCenku in Antonu Ocvirku je to nadvse potrebna zapolnitev vrzeli, ki zija v naši znanstveni publikaciji in nas Čudi še posebno, če pomislimo, kaj poezija Slovencem pomeni in koliko ustvarjalcev, pa tudi kritikov in literarnih raziskovalcev se z njo ukvarja. Posebno draž daje najnovejših oblikah pri nas dejstvo, da jo je prispeval pesnik, kar pa obravnavi prav nic ne odvzema znanstvene metodičnosti. Svojo pesniško erupcijo, pa tudi oblikovalno strast je namreč avtor Boris A. Novak že posebej izživel v knjigi Oblike sveta in v svojih pesniških zbirkah,
med katerimi po formalni dodelanosti in izvirnosti posebej blesti zadnja, Mojster nespečnosti iz leta 1995. Ob izidu tako pomembne literarno teoretske knjige, ki s posebnim poudarkom govori o stikih med romanskimi in slovensko književnostjo, pripravlja Filozofska fakulteta danes v Trstu srečanje, ki bo brez dvoma strokovno zanimivo, obenem pa tudi estetsko doživetje. V okviru Oddelka za mediteranske literature in književnosti oz. Odseka za slovansko filologijo bo namreč Boris A. Novak na najustreznejšem mestu predstavil svoje raziskave o sprejemanju romanskih pesniških oblik v slovenski liriki. Nastop bo zaokrožil z branjem lastne poezije, saj bi bilo res Čudno, če bi ob takem mojstru slovenskega verza udeleženci ne doživli pesniške »prakse« v živo.
Tudi sicer ima Boris Novak vidno mesto v slovenski kulturi. Sredi osemdesetih let, v najbolj prelomnih trenutkih, je bil glavni urednik Nove revije, pozneje pa predsednik slovenskega centra PEN, od leta 1995 pa vodi mednarodni odbor Pisatelji za mir pri tej ugled-
ni pisateljski organizaciji. Za sabo ima preko 25 knjižnih izdaj, pesniških zbirk, za otroke in s posebno veščino in sugestivnostjo prežarCe-ne prevode francoskih likov: Valeriyja, Mallarmeja in Verlaina. Prejel je tako nagrado Prešernovega sklada kot Jenkovo nagrado, pa tudi več mednarodnih priznanj. Zadnja je iz teh dni, ko je njegovo poslanico otrokom sveta Mednarodna zveza za mladinsko književnost prevedla v glavne jezike in jo pod pokroviteljstvom UNESCA na plakatu razpošilja v preko 60 držav.
Tržaško gostvanje enega najuglednejših sodobnih slovenskih književnikov se vključuje v letošnji niz predavanj, ki jih ima na tukajšnji slovenistiki v letošnjem akademskem letu pesnik Marko Kravos in ki so posvečena slovenski poeziji od 1945 do 1995.
Njegov nastop bo danes, 15. aprila ob 17. uri na Filozofski fakulteti, Ul. Lazzaretto Vecchio 8, I. nadstropje. Nanj so vabljeni tako tisti, ki jih zanima znanstveni pristop do pesniških oblik, kot tisti, ki jim je dragocen živ stik s poezijo in njni ustvarjalcem.
(MaK)
TRST / MIELA
Gledališka beležnica o iskanju identitete
V tržaškem gledališču Miela sta v četrtek zvečer nastopili Barbara Della Polla in Simona Arrighi s svojstvenim recitalom Va-ligie (Kovčki), ki naj bi bil nekašna beležnica za novo nastajajočo Barbarino predstavo o iskanju identitete in o potovanju, pa naj potovanje pojmujemo kot začetek izgubljanje identitete ali kot potovanje v notranjost lastne identitete. V svoje razmišljanje, ki ima izhodišče v občutku tujosti v lastni sredini, je Barbara Della Polla privabila Kenko Leko-vich, ki je v letih Titove Jugoslavije je odraščala na Reki v družini, v kateri se je prepletalo nešteto različnih korenin — hrvaške, srbske, a tudi madžarske, ruske, slovaške in morda Češke, tudi italijanske, seveda - kar nedvomno lahko vnese malo zmede v občutek pripadnosti, če naj ta sloni na narodnosti.
Razmišljanju jugoslovanske Italijanke ali italijanske Jugoslovanke, kot se Kenka Lekovich sama imenuje, se postavlja ob stran razmišljanje Ita-
lijanke, ki se je po naključju rodila v Trstu mami učiteljici in odraščala v gorski vasi v Julijskih Alpah. Oče je z Juga, iz Nusca, a dekle raje pove, da je iz Neaplja, iz mesta, ki ga vsi poznajo. V družini govorijo italijansko, sama ne pozna nobenega narečja, vsi se temu Čudijo, sama se čuti tujka, a morda ji je tako tudi všeč.
Sicer preprosta predstava, pri kateri so poleg svetlolase Barbare Della Polla v svetli obleki in temnolase Simone Arrighi v Črnem sodelovali še Massimiliano Forza za glasbeno opremo in Antonella Varesano ter Ennio Guerrato z video posnetki, je pustila prijeten vtis v še kar številnem občinstvu v dvorani, kjer je sedela tudi soavtorica Kenka Lekovich. Predstava še v zametku je sodila v okvir »gledaliških prepletanj«, ki so se zaključila nekaj dni prej. Poduda, ki je bila letos občutno žensko zaznamovana, je nastala v sodelovanju med gledališčem La Contrada in zadrugo Bonawentura. (bov)
ALBANIJA / Z IZPLUTJEM KRIŽARKE VTTORIO VENEJO IN OSTALIH LADIJ
Začela se je prva operativna faza mednarodne zaščitne misije »Zora«
Pred zoro izkrcanje v Draču - Predsednik Berisha utrdil položaj v stranki z odstranitvijo oporečnikov
RIM, TIRANA - Danes pred zoro se bo v DraCu izkrcalo tisoč vojakov (italijanskih, francoskih in Španskih). S sinočnjim izplutjem križarke Vittorio Veeneto in ostalih ladij, se začenja prva faza misije »Zora«, s katero bodo v prihodnjih dneh v Albanijo poslali približno 6 tisoč vojakov. Draškemu kontingentu se bo pridružil Se tiranski, ker bodo skoraj istočasno na tiransko letališče Rinas, ki ga že tri dni nadzoruje italijanska vojska, poslali še 150 italijanskih padalcev.
Pred zoro bodo torej mednarodne zaščitne sile imele v Albaniji dve operativni mostišči (Drač in Tirana), že jutri pa še tretje v Vlori. Misija Zora predvideva tri faze. V današnji bo v Drač priplula italijanska izkrce-valna ladja San Marco z 200 padalci, z njo še francoska ladja Orange, ki ima na krovu 450 vojakov, in španski ladji Castiglia in Cortes, ki imata na krovu 350 vojakov. Prva faza bo trajala deset dni, ko bo v Albanijo prispelo kakih 1.500 vojakov, ki
bodo že začeli uskladiščevati humanitarno pomoč in jo deliti na širšem območju treh »mostišč«. V tej fazi bodo v Tirani umestili poveljstvo mednarodnih zaščitnih sil, ki jim bo poveljeval general Luciano Forlani.
Druga in glavna faza bo trajala od desetega dne po izkrcanju do devetdesetega dne. V zečetku te faze bo v Albanijo prispela glavnina mednarodnih sil. Misija Zora bo postopoma postala operativna na vseh pomembnejših albanskih prometnicah in mestnih središčih. V tretji in zadnji fazi se bo začel umik iz Albanije, ki pa ga bi lahko Varnostni svet Združenih narodov po potrebi odložil in premaknil na kasnejši datum.
Kot je včeraj povedal admiral Venturoni, bodo Italijani razporejeni v Tirani skupaj z Avstrijci, v Fieru in Vlori pa skupaj z Grki. Spanci bodo v Lushnji in Medni, Francozi in Danci bodo ostali v Draču, Turki severno od Tirane in vzdolž ceste Ti-rana-Lezhe. Glavnina Grkov bo v Ti-
rani in Elbasanu, medtem ko bodo Romune razporedili v Gjirokastru.
Iz Albanije pa prihajajo medtem protislovne vesti. Berisheva Demokratska stranka, je včeraj odpravila z notranjimi disidenti in utrdila predsednikov politični položaj v stranki. Novi strankin voditelj Gene Pollo je včeraj opravičil vse »morebitne napake«, ki jih je storila vladajoča stranka in zahteval razpustitev vseh južnoalbanskih uporniških odborov, v katerih so »bivši zaporniki, mafijci, teroristi in nasilneži«. Take izjave seveda ne koristijo pomiritvenim naporom predsednika vlade Bashki-ma Fina, ki mu je uspelo vsaj delno vrniti red v južni Albaniji prav s pomočjo teh uporniških odborov. Včeraj je vlorski jasno povedal, da se ne bo razpustil in vrnil orožja, dokler bo Berisha predsednik republike. Jug namreč obtožuje predsednika, da je kriv za sedanjo krizo, ker je dopustil in se okoriščeval s parafinanč-nimi družbami ki so osleparile naivne Albance.
BIH / PAPEŽ JANEZ PAVEL 11. MED MASO IN NA SREČANJU S POLITIKI IN ŠKOFI
Samo mir in odpuščanje lahko jamčita bodočnost
HDZ poražen v Istri in na Reki, tokrat pa je baje zmagal v Zagrebu
SARAJEVO - Papež Janez Pavel H. je med nedeljsko mašo na velikem sarajevskem stadionu Koševo pred približno 40.000 zbranimi verniki pozval k spravi in medsebojni odpustitvi in za mir v BiH. »Sarajevo je postalo simbol trpljenja cele Evrope in želja vsakega posameznika je, da se ta tragedija konča, zato pa si je treba medsebojno odpustiti.« Ge je Sarajevo postalo simbol trpljenja cele Evrope, ali je bila Evropa med to tragedijo tudi odgovorna priča, se je z grenkobo vprašal papež. Po njegovih besedah morajo odgovor poiskati vsi, ki v Evropi nekaj pomenijo, tako da bi Sarajevo ponovno postalo za Evropo vzor sožitja in ljubezni med narodi različnih veroizpovedi. »Nečloveško logijo nasilja je treba nadomestiti s konstruktivno logiko miru. Maščevalni nagon je treba nadomestiti z osvobodilnim odpuščanjem, ki naj napravi konec skrajnim nacionafiz-niom in medetničnim sporom.«
Evropi je bila navsezadnje posvečena edina »posvetna« misel papeževe homilije, ki jo je kot pravi »leitmotiv« prepevalo evangelijsko odpuščanje in dušnopastirsko prepričanje, da je treba trpečim pomagati, lajšati njihove bolečine in jim vliti upanje v bodočnost. »Odpuščajmo in prosimo odpuščanje,« je pozval zbrano množico, »tako da se bodo te misli vtisnile v vašo vest.« Ob koncu maše je papež izpustil tri golobe, simbole miru, kot so trije konstitutivni bosansko-hercegovski narodi. (Na sliki AP)
Po mašni slovesnosti na stadionu Koševo se je papež Janez Pavel H. v Sarajevu sestal s bosansko-herce-
ZAGREB - Po prvih začasnih in neuradnih podatkih vodi na nedeljskih upravnih voht-vah Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) predsednika Tudmana v 19 od 21 županijah, medtem ko so v vzhodni Slavoniji, ki jo nazo-rujejo mednarodne sile OZN, zaradi kaotičnih pogojev volitve podaljšali še za včerajšnji dan.
Kot kaže, se upi HDZ niso uresničili ne v istrski in ne v primor-sko-goranski (reški) županiji. Istrski demokratski zbor ima v Istri po še začasnih podatkih že 50 odstotkov glasov, medtem ko je Tudmanova HDZ prejela 18, 9 odstotka, tako da ni izgledov, da bi se volilni rezultat bistveno spremenil. Po-
doben poraz je HDZ zabeležila tudi v primor-sko-goranski županiji.
Povsem drugačen je bil razultat v Zagrebu, kjer je Tudmanova HDZ premagala koalicijo Račanovih socialdemokratov (SPD) in Mesičevih social-libe-ralov (HSLS), a ni dosegla absolutne večine. Pred dvema letoma je v Zagrebu koalicijski kartel premagal HDZ, a zaradi Tudmanovega nasprotovanja niso uspeh umestiti zagrebškega župana, tako da je med številnimi volilci baje prevladalo prepričanje, da ne bi nov poraz HDZ bistveno spremenil položaja. Kljub temu pa bo morala HDZ iskati pomoč pri kmečki stranki (HSS), ki je tako postala jeziček na tehtnici.
govskimi škof. Srečanja so se poleg nadškofa in bosan-sko-hercegovskega kardinala Vinka Puljiča udeležili še pomožni sarajevski škof Pero Sudar, banjaluški škof Franjo Komarica in mostar-sko-duvanjski škof Rafko Perič.
Kardinal Puljič je med srečanjem s papežem opisal sedanje stanje v BiH in poudaril, da škofe čakajo težke in neizogibne naloge: celjenje vojnih ran, odpravljanje sovraštva in ne-potrpežljivosti, ki sta zastrupila ljudi, in ustavitev izseljevanja ne le vernikov, temveč tudi duhovnikov, ki jih je po kardinalovem mnenju »zmanipulirala« kratkovidna politika. Papež Janez Pavel H. je vse škofe v BiH pozval, naj si prizadevajo ozdraviti od bolečin prizadete duše, ki so jih ču-
stva sovraštva in maščevanja skazila, ker v odpuščanju je moč in bodočnost.
Papež Janez Pavel II. je pozval k vzpostavitvi trajnega in resničnega miru v državi tudi vse tri člane skupnega predsedstva BiH Muslimana Alijo Izetbego-viča, Hrvata Krešimirja Zu-baka in Srba Momčila Krajišnika.
»Mir je mogoč in nujen, doseči pa ga je mogoče le z dialogom, ki pa zahteva pogum, iskrenost in potrpljenje,« je poudaril poglavar rimsko-katoliške cerkve. Dodal je, da bi lahko Bosna in Hercegovina, če bo vzpostavila institucije, ob koncu stoletja postala zgled koeksistence drugim narodom v Evropi in v svetu, ki se soočajo s podobnimi težavami. (STA)
NEMČIJA-IRAN / PROTISLOVNO ZADRŽANJE IRANSKIH OBLASTI
Poskus vdora v nemško veleposlaništvo
To je odločno in grobo preprečila policija, kar pomeni, da Iran noče incidentov
BERLIN, TEHERAN - Po četrtkovem sklepu držav Evropske unije o odpoklicu svojih velesposlanikov v Iranu, zaradi razsodbe nekega berlinskega sodišča, ki je obtožilo iransko vodstvo za umor štirih kurdskih voditeljev v Berlinu leta 1992, so se nemško-iranski odnosi še dodatno skalili. Kakih 400 protestnikov je včeraj poskušalo vdreti v nemško veleposlaništvo v Teheranu, a jim je to policija izredno grobo preprečila. Se več, ko so izgredi trajali predolgo so policisti segli po orožju, tako da je bilo protesnikom jasno, da bi se lahko njihova manifestacija tragično končala. Bržkone so bili prepričani, da bodo ponovili
podvig iz leta 1979, ko so zasedli ameriško veleposlaništvo. A tokrat so se všteli, ker iransko vodstvo že res stopnjuje polemiko z Nemčijo in Evropsko unijo, a le verbalno in noče pravega spopada. Prav zato je včeraj za varnost nemškega veleposlaništva skrbel policijski general Reza Abulfathi.
Iranski predsednik Akbar Haše-mi Rafsandžani je včeraj poudaril, »da je Nemčija padla v zanko sionistov, ki so pod njene noge postavili bananin olupek«. Rafsandžani je obenem pozval Zahod, naj ne ponovi napak iz preteklosti in naj ne ovira Irana na poti obnove, Nemčijo pa opomnil, da je s svojo
nepremišljeno potezo »prizadela svoje stoletne odnose z Iranom«. Teheranske oblasti so seveda odpoklicale vse svoje veleposlanike iz držav Evropske unije. Izjema je le Grčija, ki ni sledila zgledu ostalih članic, a je včeraj izrazila svojo solidarnost Nemčiji in napovedala, da bi tudi sama proučila možnost takega koraka.
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel pa je v nekem predsi-nočnjem intervjuju izjavil, da si bosta Nemčija in Iran prej ali slej ponovno spregovorila. Poudaril je tudi, da je treba ohraniti mir in razsodnost tudi ob tako hudih ugotovitvah, ker se življenje nadaljuje.
NOVICE
STRAŽICE / LOČN1ŠKA ZADRU2NA BANKA
Z VLAKOM DO CELOVCA
Premirje med prefektom in uslužbenci prefekture
Napovedane protestne stavke uslužbencev prefekture jutri ne bo. Na srečanju, ki je bilo v soboto na prefekturi s predstavniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL so namreč za silo zgladili spor in se dogovorili za sestavo posebnega protokola. Sindikati so preklicali napovedano stavko, niso pa preklicali stavkovnega gibanja in bodo to storili šele ob podpisu omenjenega protokola, ki bo pomenil osnovo za začetek odpravljanja dosedanjega stanja napetosti med uslužbenci in vodstvom perifericnega urada vlade.
Hvalevredna pobuda VZPI
Goriška sekcija VZPI/ANPI bo po svojih močeh in v sodelovanju Zvezo borcev iz Nove Gorice pomagala, da se po 52 letih ugotovi kje je pokopan Alojz Makuc iz Pevme. Po do zdaj znanih podatkih je umrl 12. februarja 1945 v partizanski bolnišnici Franja. Svojci so že pred leti skušali ugotoviti kraj, kjer je bil pokopan, vendar brez uspeha. Upati je, da bo tokrat, tudi ob dejstvu, da so bili zbrani številni podatki o padlih v drugi svetovni vojni, padhh borcih narodnoosvobodilnega boja in žrtvah druge svetovne vojne, iskanje obrodilo sadove.
;
A
Pogreb generala Meneguzza
Danes bodo pokopali upokojenega generala Ser-gia Meneguzza, znanega po aktivnosti v raznih humanitarnih ustanovah. Rodil se je pred 80-leti v pokrajini Vicenza, v Gorico je prišel kot podporočnik alpincev tik pred drugo svetovno vojno. Bil je nosilec številnih vojaških odlikovanj. Žalni obred bo danes ob 8.30 v cerkvi Srca Jezusovega.
VOLILNA KRONIKA
Brandolin v Koprivnem in Moram
Zavezništvo Oljke sporoča, da bo kandidat za predsedstvo Pokrajine Giorgio Brandolin imel danes volilni srečanji v Koprivnem (ob 20. uri v obcinsi dvorani) in v Moram (ob 21. uri na občini). Sodelujejo kandidatka v okrožju Roberta Demartin, tanika LS Alberto Bergamin in DSL Stefano Pizzin ter, samo v Moram, predstavnik Zelenih Renato Fiorelli.
Rocco Buttiglione nocoj v Gorici
Krščansko demokratska unija (CDU) prireja jutri ob 20. uri volilni shod v Fogarjevem avditoriju v Gorici. Sodeloval bo vsedržavni lider stranke Rocco Butti-glione. CDU na pokrajinskih volitvah skupaj z AN, FI in CCD podpira kandidata Devetaga.
Nova podružnica pri Pevmskem mostu
Zavod deluje zlasti v furlanskem delu pokrajine Nadškof blagoslovil zvonove cerkve vStrožicoh
Predsednik deželne zveze kreditno-zadružnih bank Italo Del Negro in podpredsednik loCniške banke Renzo Medeot sta v nedeljo dopoldne v stavbi na zaCetku Ulice Torriani, tik pri pevskem mostu, odprla novo podružnico kmecko-zadruž-ne banke iz Locnika. Poudarila sta pomen in vlogo, ki jo te krajevne banke imajo v prizadevanjih za gospodarski razvoj tukajšnjih krajev.
Posojilnica v Locniku je sicer bila ustanovljena v juniju 1907, torej pred 90 leti, vendar pa so lani že praznovali svojo sto-
letnico. To zaradi tega, ker so se pred nekaj desetletji združili s podobnima bankama v Koprivnem in v Fari. Posojilnica v Koprivnem je bila namreč ustanovljena 22. marca 1896. Bila je prva od skoro štiridesetih posojilnic, ki jih je v takratnem furlanskem delu Goriške dežele ustanovil politik Luigi Faidutti. Zaradi združitve so lahko lani počastili stoletnico. Središče združene banke pa je ostalo v LoCniku, ki je v gospodarskem oziru najmočnejši. Poleg podružnic v Koprivnem in v Fari je kreditno-zadruž-
na banka v Locniku odprla podružnice v Krminu in Gradišču ter tudi v Podturnu v Gorici. Sedaj je svojo mrežo še razširila.
Nedeljska svečanost se je sprevrgla v ljudski praznik do poznih popoldanskih ur pod šotorom na Voukovem parkirišču. Dopoldne, pred otvoritvijo prostorov, je v Straži-cah bila še ena svečanost. Goriški nadškof Bommar-co je blagoslovil zvonove tamkajšnje cerkve.
Na sliki (foto Bumba-ca) odprtje nove banCne podružnice je privabilo precej občinstva
Goričani so spel odkrili Bohinjski vlak
Kar precejšen je bil uspeh turističnega vlaka, ki so ga poimenovali »Transalpina express«, ki je Gorico povezal s Celovcem. Pobudo zanj je dal Odbor za proslavitev 90-letnice Bohinjske proge. Izvedli sta ga turistični agenciji Club v Mostu na SoCi in Gego v Gorici. V soboto je vlak z goriške glavne postaje odpeljal 150 Goričanov. Po kratkem postanku v Novi Gorici je vlak izletnike popeljal po slikovitih Soški dolini in Baški grapi. Marsikateri Goričan je te kraje prvič videl iz drugačnega zornega kota.
Na postaji Bled je bil kratek postanek. Izletnike je nagovoril predsednik Turističnega društva Bled Miro Mulej, ponudil jim je kozarec vina, za prijetno vzdušje je poskrbel harmonikar. Vlak je odpeljal dalje in je kmalu prišel na Koroško. Na postaji v Celovcu je goste pričakal dolgoletni župan Gug-genheimer, ki je veC kot dvajset let bil na Čelu občine in je v tem svojst-vu tudi bil večkrat v prijateljskih mestih Gorici in Novi Gorici. Spregovorila sta tudi italijanski generalni konzul v Celovcu dr. Perico in go-riški župan Valenti, ki je bil med izletniki. Goriča-
ni so se potem razkropili po Celovcu, po nekajurnem postanku so se po isti poti vrnili domov.
Zanimanja za ta izlet je bilo toliko, da bo še en vlak druge izletnike odpeljal po isti progi v soboto, 19. aprila. V pripravi je tudi tretji vlak, ki bo šel na pot 10. maja. Agenciji Club in Gego pripravljata še druge pobude na tej progi. Koroške in slovenske izletnike naj bi v poletnih mesecih pripeljale po tej železnici v Gorico, italijanske pa popeljale v nasprotno smer. Tja naj bi potovali tudi turisti, ki poleti letujejo v Gradežu. Za sedaj še preučujejo razne možnosti takih potovanj z vlakom.
Odobr za proslavo 90-letnice Bohinjske proge bo na tak naCin uresničil še eno zamisel, ki je bila že lani vsestransko prisotna in tudi jasno začrtana v zborniku, ki je izšel lani decembra:	turistično
ovrednotiti Bohinjsko progo. S tem se odbor ne želi spuščati v polemiko s tistimi zamudniki, ki so v njegovih pobudah videli nekaj negativnega za Gorico. Gorica se s temi pobudami (zbornik, razstava, vožnje z vlakom) lahko samo ovrednoti.
Od Ponedeljka je Odprto Novo Okence v Stražicah v Gorici
Most
Operacije in storitve Posojilnice
Vse bančne operacije
Ugodna družinska posojila
Posebna posojila za kmetijstvo, obrtništvo in trgovino
Posojila z jamstvom Congafi
Operacije v leasingu, mediocredito in Frie
Nakup, prodaja, varstvo in upravljanje vrednotnic
Izdaja obveznic
Bancomat in neprekinjena blagajna Operacije s tujino Izdaja kreditnih kartic Zavarovanja
Home banking in Corporate banking
Rasti
Most je neobhodno potrebna prvina za ozemlje. Združuje ljudi, vzbuja rast, gradi bodočnost. Tudi naše novo goriško okence v Stražicah je podobno mostu: med našo preteklostjo in našo bodočnostjo, med tradicijo in inovacijo, med različnimi kulturami pri nas. Da bomo lahko nadaljevali skupno rast, z novimi storitvami in novimi odgovori.
___________CREDITO COOPERATIVO____________
CASSA RURALE ED ARTIGIANA Dl LUCINICO FARRA E CAPRIVA
STO LET ZA NASO ZEMLJO
GORICA-NOVA GORICA / "VIVICITTA^POZIVIMO MESTI"
Prireditev poživila in povezala mesti
Udeležencev je bilo 450 (93 tekmovalcev)
Nekoliko hladna vendar sončna nedelja je botrovala uspelemu pohodu Vivi-citta-Poživimo mesto, ki se je v nedeljo odvijal po ulicah in parkih Gorice in Nove Gorice. Manifestacija, ki jo prireja športno združenje UISP, je vsedržavnega oz. mednarodnega značaja, saj jo sočasno že 14 let prirejajo v kar štiridesetih italijanskih in kakih petnajstih evropskih mestih. Gorica se je v ta sklop vključila kasneje, tako da je bil pohod tretji. Bil pa je edini, ki se odvijal po ozemlju dveh držav. Poleg UISP-a so prireditelji ganskega pohoda bili še: ZSSDI, Športna zveza Nova Gorica, Marathon Club iz Nove Gorice, Slovensko planinsko društvo iz Gorice, ki je poskrbelo za krepčilo udeležencev ter Društvo Mark iz Šempetra.
Z razliko od prejšnjih dveh izvedb, ki sta bili povsem netekmovalni, so organizatorji poskrbeli za ureditev dveh ločenih
prog. Rekreativci so prehodili 6 km dolgo, tekmovalci pa so pretekli 12 km. Pred Startom na Skabrijelovi ulici so udeležence pozdravili goriški župan Valenti, novogoriški podžupan Valencie, predsednik CONI-ja Brandolin in njegov novogoriški kolega Kodermac.
Po Startu so udeleženci -teh je bilo skupno 450, od tega 93 v tekmovalnem delu r prehodili oz. pretekli številne goriške ulice in so po kakih treh kilometrih prešli državno mejo na Ra-futu, kjer sta se skupini ločili: netekmovalci so se preko železnice povzpeli na Kostanjevico in se nato spustili do cilja na kotalkališču v Novi Gorici, tekmovalci pa so vzdolž železniških tirov in skozi ko-stanjeviški predor dosegli mejni prehod na Skabrijelovi vrnili v Gorico. Progo so namreč pretekli dvakrat, cilj pa je zanje na Catteri-nijevem trgu. Absolutni zmagovalec teka je bil atlet Davide De Lucchi iz Previ-
sa, ki je za 12 km rabil nekaj Gez 36 minut in je za tri minute premagal novo-goriCana Edvina Kosovela. Med ženskami se je s ča,-som 43’ najbolje odrezala PordenonCanka Daniela Spilotti, ki je za seboj pustila kopico moških (v absolutni lestvici je bila osma).
Pokale so zmagovalcem podelili na kotalkališču v Novi Gorici, kjer so priznanja prejele tudi najštevilnejše skupine. Prvo mesto je s 43 elani pripadlo Društvu upokojencev iz Nove Gorice, sledili sta društvo Mark iz Šempetra in IPL Cossar iz Gorice. Posebne pozornosti je bila deležna skupina petih mladih Videmcanov, ki so se na pohod podali z neobičajnimi go-kartu podobnimi vozili na pedale. Vozila, ki jim pravijo carbyke, je izumil in patentiral Paolo Cencigh iz bližine Vidma, Cigar priimek zveni nekoliko domače zveni.
Vili PrintiC
GORICA / REVIJA PRIMORSKA POJE V KULTURNEM DOMU
Pet zborov je nastopilo na sobotnem koncertu
V nedeljo sto bilo še koncerta v Teru in Cerknem
S koncerti v Kulturnem domu v Gorici, Teru in Cerknem se je v soboto in nedeljo sklenila pevska revija Primorska poje, po številu nastopajočih zborov in pevcev prav gotovo najbolj množična tovrstna prireditev v tukajšnjem prostoru. Na koncertu v Kulturnem domu, kjer je nastopajoče v imenu ZSKD pozdravil predsednik Silvano Semolič, je nastopilo pet zborov. Napovedani program so izvedli mladinski in mešani pevski zbor “Fran Venturini” od Domja, moški zbor “Lijak” iz Vogrskega, mešani zbor “Pod Lipo” iz Barnasa in moški zbor “Srečko Kosovel” iz Ajdovščine. (Foto Bumbaca).
DoberdobSovodnje: srečanji o Zadmgi PD
Pobuda da bi do konca aprila zbrali Cimveč elanov Zadruge Primorski dnevnik in zbrali tudi potreben osnovni kapital za prevzem lastništva, je v zadnjem tednu dobila primeren odmev tudi na Goriškem, kjer se vrstijo številna informativna srečanja. Dve srečanji bosta drevi v Doberdobu in Sovodnjah ob 20.30. V Doberdobu bo informativno srečanje v župnijskem domu, pri pobudi pa sodelujejo vsa kulturna in športna društva, ki so prisotna v občini, razna združenja in organizacije, župnijski svet, pristopila je tudi občinska uprava.
Podobno informativno srečanje pripravljata tudi KD Sovodnje in SD Sovodnje v sodelovanju z društvi in organizacijami z območja sovodenjske občine. Srečanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah ob 20.30.
Predstavniki zadruge bodo pojasnili smisel in cilje pobude, odgovarjali na vprašanja o odgovornosti in riziku elanov (tvegajo samo delež, ki ga vložijo v zadrugo in s tem postanejo solastniki edinega zamejskega dnevnika), govor pa bo tudi o informativni vlogi, vsebini, problemih in perspektivah Časopisa, ki je že več kakor pet desetletij povezovalna nit naše skupnosti.
Ogrevanje stanovanj do 30. aprila
Zaradi za ta letni Cas nenavadno hladnega vremena je goriški Zupan Valenti v skladu s 'predpisi in sklepom občinskega odbora včeraj podpisal odlok, ki dovoljuje ogrevanje stanovanj še do 30. aprila. Praviloma bi bilo ogravnje dovoljeno samo do 15., torej do danes, v izjemnih primerih pa lahko občine podaljšajo ta rok. Ogrevanje stanovanjih in drugih bivalnih prostorov je dovoljeno do največ 14 ur dnevno in to v časovnem pasu med 5 in 23. uro.
KINO
Srečanja o Kitajski, italijanski manjšini in uporu v Albaniji
Diplomski tečaj za mednarodne in diplomatske vede Tržaške univerze v Gorici in ISIG (Inštitut za mednarodno sociologijo) sta pobudnika treh posvetov oz. predavanj na razne aktualne teme.
Včeraj so na univerzi v Ul. Alvia-no priredili posvet o Kitajski na poti k modernizaciji. Uvedel je ravnatelj diplomskega tečaja in ISIGa prof. Alberto Gasparini. Prof. Franco Demar-chi z Univerze v Trentu in ravnatelj revije “Mondo Cinese” je govoril o vlogi Deng Xiaopinga pri uvajanju Kitajske na svetovna tržišča, o ekonomski politiki svoje države je govoril Zhu Quinshun s kitajske amaba-sade v Rimu, gospodarstvenik Zhao Quienchen pa je nakazal perspektive italijansko-kitajskega sodelovanja.
Danes ob 17.30 bo v avli Valussi v Ul. Alviano 18 predsednik izvršnega odbora Unije Italijanov v Istri Mauri-zio Tremul prikazal stanje in perspektive italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški.
Jutri ob 17.30 pa bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. Crispi 10) albanski sociolog Kostja Barjaba govoril o vzrokih, interpretacijah in možnih posledicah albanskega upora.
KRONIKA / V SOBOTO ZVEČER V STRA2ICAH
Usodno čelno trčenje
57-letni upokojenec Luciano Andrian, do nedavnega zaposlen v tovarni Tex Giulia v Podgori, je umrl v silovitem Čelnem trčenju dveh avtomobilov v soboto zveCer, nekaj pred 21. mo v Ul. Brig. Pavia v Stražicah. Precej hude telesne poškodbe je dobil voznik avtomobila fiat uno, 49-letni Fulvio Zamboni, iz Gorice, Ul. Toti 9, ki se bo zdravil ti tedne. Vz-
roki in potek nesreče še niso povsem jasni. Voznik fiata, ki je pripeljal iz Drev. Colombo in zavil desno v Ul. Pavia, je najprej trčil v parkiran avtomobil, nakar ga je odbilo na sredo cestišča prav v trenutku, ko je iz nasprotne smeri v svojem bmw 320 pripeljal Andrian.
Na sliki (foto Bumbaca) prizorišče nesreče in žrtev Luciano Andrian
PRISELJENCI / V NEDELJO
V	Doberdobu prijeli trinajst Turkov
V	uradu za tujce na goriški kvesturi imajo te dni kar precej dela. Urejajo dokumentacijo trinajstih Kurdov, ki so jih v prejšnjih dneh prestregli na mejnem prehodu pri Standrežu skrite med tovorom pomaranč in ki so zaprosili za politično zavetišče. Ker status političnega begunca priznava poseben urad pri ministrstvu za notranje zadeve v Rimu, bo zadeva predvidoma rešena šele Cez nekaj dni.
V	nedeljo pa so na kvesturi imeli opravka še z drugo skupino ilegalnih priseljencev, tokrat turških državljanov, ki so jih v doberdobski občini v nedeljo zjutraj prestregli karabinjerji. Priseljenci so se peljali v dostavnem vozilu, ki ga je menda upravljal državljan bosanske federacije. Voznik je pravočasno pobegnil in se tako izognil aretaciji. Priseljenci so sicer imeli pri sebi potne liste, vendar brez vstopnega vizuma (ki je za turške državljane obvezen) in bili so brez sredstev za preživljanje. Proti skupini, v kateri so tudi otroci in ženske, so uvedli po zakonu predvideni ukrep: imajo petnajst dni Časa, da zapustijo državo.
Po razpoložljivih informacijah naj bi šofer, medtem ko so bili karabinjerji zaposleni z ugotavljanjem števila in stanja ilegalnih potnikov, uspel pobegniti, vozilo pa so zasegli.
GORICA
VITTORIA 1 16.00-19.00-22.00 »II paziente inglese«. Rež. Anthony Minghella, igrajo Ralph Fiennes, Kristin Scott Thomas, Juhette Bino-che. Dobitnik 9 oscarjev.
VITTORIA 3 Spored Vit-toria off: 16.15-18.15-20.15-22.15 »Riccardo m«. Rež. Al Pacino, igrajo Al Padno, Wi-nona Ryder, Kevin Spacey.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Fuga da Los Angeles«. I. Kurt Russel.
J PRIREDITVE
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA in SKD
Danica vabita danes ob 20.30 na glasbeni večer Poj z menoj v centru Danica. Sodelujeta MePZ Hrast iz Doberdoba in OPZ z Vrha.
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjige Marka Sosiča Balerina, balerina v Četrtek, 17. t.m., ob 18. uri. Roman bo predstavil Saša Martelanc, iz njega bo brala Miranda Caharija. Prisotna bosta avtor in urednik založbe Marij Maver.
IZLETI
SGZ GORICA obvešCa, da je še nekaj prostih mest za izlet v LJUBLJANO v petek, 25. t.m. Interesenti naj se Cimprej javijo na Združenju v Ul. Roma 20 (tel. 537386).
KD OTON ZUPANČIČ obvešCa, da je še nekaj mest za izlet v Emilio Romagno, 19. in 20. aprila. Prijave pri elanih društva. Pohitite!
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338
POGREBI
Danes: 8.30, Seigio Mene-guzzo iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 10.30, Giuseppe Stacul iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

Torek, 15. aprila 1997
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
NOVICE
V EU 18,2 milijona brezposelnih
BRUSELJ - V državah Evropske unije je v februarju stopnja brezposelnosti znašala 10,8 odstotka delovne sile oziroma 18,2 milijona brezposelnih. Februarja lanskega leta je bila stopnja za desetinom odstotka višja, pred dvema letoma pa za desetino odstotka nižja. Najnižčja je brezposlenost v Luksemburgu (3,4 odstotka), najvišja pa v Španiji (21,7 odstotka).
Svetovna banka Rusiji odobrila šest milijard dolarjev posojila
MOSKVA - Svetovna banka je Rusiji za prihodnji dve leti odobrila posojilo v skupni vrednosti šest mibjard dolarjev. Sredstva bodo namenjena finan-ciranju posebnih programov in programov gospodarskega prilagajanja, je ob današnjem zaključku večdnevnih pogovorov v Moskvi povedal predsednik Svetovne banke James VVolfensohn. Povedal je, da bosta dve mibjardi dolarjev letno namenjeni socialnim programom, ena pa konkretnim projektom. Pogovore, na katerih se je med drugim sreCal tudi z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in pre-mierom Viktorjem Cemomirdinom, je Wolfensohn ocenil kot "zelo neposredne in odkritosrčne". Jelcinu je zagotovil trajno podporo Svetovne banke. VVolfensohn je poudaril, da bo Svetovna banka ruski vladi še naprej pomagala s posojili, vendar kratkoročno predvsem v obliki investicijskih posojil, saj je "stabibzacija položaja v Rusiji prednostna naloga". Trenutno Svetovna banka Rusiji nudi posojilo v vrednosti pribhžno poldrugi milijon dolarjev letno za strukturne in socialne reforme. (STA/dpa)
ISTAT / SAMO +0,1 ODSTOTKA
Italijanski gospodarski razvoj zaostaja za ostalimi razvitejšimi industrijskimi državami
RIM - Statistični zavod Istat je vCeraj objavil podatke glede notranjega bruto proizvoda za zadnje trimesečje prejšnega leta, ki niso nic kaj pozitivni: predvidevali so, da se bo zmanjšal za 0,1% v primerjavi s prejšnjim trimesečjem, v resnici pa je upadel za 0,2%. Na letni osnovi, se je proizvod v zadnjem tromesečju povečal za 0,1%, v teku leta 1996 pa se je notranji bruto proizvod povečal za 0,7% v primerjavi s prejšnjim letem, medtem ko so predvidevali celoletni porast 0,8%: »Gre za porast, ki je znatno nižji od porasta, ki so ga zabeležili v drugih bolj industrializiranih državah,« ugotavlja Istat, ki pristavlja da je »italijansko gospodarstvo zabeležilo nedvomen zastoj v primerjavi s prejšnjima letoma.« Zastoj naj bi povzročil predvsem nezadosten razvoj industrijskih dej-avnosti: v samem zadnjem trimesečju je industrijska proizvodnja upadla za en odstotek, kmetijstvo za 0,3%, storitveni sektor za 0,2%, rahlo pa je napredovalo gradbeništvo (0,4%).
Celoletni porast 0,7% daleC zaostaja za pokazatelji drugih razvitih držav: Japonska je zabeležila +3,6%, Zda +2,5%, Velika Britanija +2,3%, Kanada +1,6%, Nemčija +1,4% in Francija +1,3%.
SPOROČILO SDGZ
V četrtek predstavitev programa »JOP«
Srečanje namenjeno investicijam na Vzhodu
Tržne spremembe in zlasti tim. globalizacija trgov narekujejo vedno večjo internacionalizacijo podjetij. Evropska Unija je namenila dokajšnje finančne razpoložljivosti za pojdjetja, ki nameravajo uresničiti kooperantske projekte z državami Vzhodne Evrope. Program JOP predstavlja najuCinkovetjše sredstvo za financiranje industrijskih pobud v tamkajšnjih državah.
Finest, Informest in Urad ICE za Vzhodno Evropo so v povezavi z deželno direkcijo za industrijo FJK pripravili poseben projekt za promocijo ugodnosti. Programa JOP za proizvodne dejavnosti FJK iz področja lesa, mehanskih reprometarialov (it. »subfomiture mec-caniche«) in agroživilske industrije.
Projekt predvideva posredovanje informacij in izbor podjetij FJK iz omenjenih panog, M so zainteresnana za industrijsko sodelovanje s prav tako izbranimi možnimi partnerji iz Češke in Madžarske. Na sporedu sta dve poto-
vanji krajevnih podjetij v obe omenjeni državi.
V četrtek, 17. aprila, ob 16.30 bo v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu informativno srečanje omenjenih ustanov z vsemi zainteresiranimi podjetji s sledečim programom:
-	predstavitev projekta;
-	prikaz obeh držav in priložnosti, ki se ponujajo v sektorjih lesne agroživilske industrije ter mehanskih repromate-rialov;
-	predstavitev ugodnosti programa JOP in praktičnega vidika financiranja;
-	predstavitev prostora, ki ga Internet namenja programu JOP
Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vsa zunanjetrgovinska in druga podjetja iz omenjenih področij, ki so za to zainteresirana, da se udeležijo srečanja. Za morebitne pijave in podrobnejše informacije je na razpolago organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-362949).
TRST / IZMENJAVA INFORMACIJ IN PREUČITEV MOŽNOSTI SKUPNIH POBUD
SLOVENIJA / AVTOCESTE
Delegacija SGZ iz Celovca včeraj na obisku pri SDGZ
TRST - Delegacija Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki so jo sestavljali podpredsednik Anton Koren, član predsedstva Matevž Grilc in tajnik Jože Picej, in skupina koroških gostincev, se je danes v Trstu srečala z vodstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, katerega so predstavljali predsednik Marino PeCenik, podpredsednik Marko Stavar, elan predsedstva Boris Siega, ravnatelj Vojko KocjanCiC ter tajnik Davorin Devetak.
Obe osrednji gospodarski organizaciji Slovencev v zamejstvu sta poglobili medsebojno spoznavanje, ki se je pričelo že lansko poletje z obiskom skupine gospodarstvenikov SDGZ na Koroškem.
Ugotovitev, da obstaja veliko sličnih situacij in osnovnih problemov kljub
različnim stvarnostim, v katerih organizaciji delujeta, predstavlja spodbudo, da se bodo odnosi krepili še naprej v konkretnem prizadevanju za boljše spoznavanje elanov in
iskanje morebitnih gospodarskih povezav.
Poglobljen je bil zlasti aspekt možnosti koriščenja sredstev Evropske Unije, ki so izrecno namenjeni mednarodnemu
gospodarskemu sodelovanju.
Organizaciji sta tudi sprejeli okvirni sporazum, na podlagi katerega se bosta skupaj potegovali za dosledno izvajanje Četrte-
ga poglavja Resolucije Državnega Zbora Republike Slovenije o pomoči avtohtonim manjšinam.
Delegacija SGZ si je nato ogledala obrtno cono v Dolini, kjer so jo sprejeli predsednik Franko Min-got in člani Konzorcija obrtnikov Dolina Aleksandra Pangerc in David Stupar. Tu sta Zoran in Euro Parovel dala v pokušnjo vino in olje lastne proizvodnje.
Koroški gostinci so se že sestali za možne skupne turistiCno-p.romocij-ske pobude s potovalno agencijo Aurora in s tržaškimi kolegi, ki so jim prikazali cesto terana. Obisk je sklenilo srečanje v Praprotu s Konzorcijem vin Kras, pri katerem sta sodelovala tajnik konzorcija Willy Mikac in z lastnim vinom vinogradnik Boris Skerk.
Letos bodo v Sloveniji investirali v gradnjo 75 milijard tolarjev
V načrtu tudi odseka od Kozine do Klanca in od Vipave do Razdrtega
MARIBOR - Predsednik uprave Družbe za avtoceste v Sloveniji (DARS) Jože Brodnik je med predstavitvijo podatkov o izgradnji in rekonstrukciji avtocest povedal, da program družbe za letošnje leto za te namene predvideva 75 milijard tolarjev, od tega več kot 70 milijard za novogradnje.
Po njegovih besedah je slovenski avtocestni program motor gospodarskega razvoja v bodoče in pomeni izredno motivacijo pri združevanju slovenskih regij. Na program v višini 75 milijard SIT potrebujejo s strani namenskih sredstev (po zakonu o zagotavljanju namenskih sredstev za gradnjo avtocest) 25 milijard SIT, vendar nekateri makroekonomisti in finančni strokovnjaki menijo, da je treba zaradi potreb na drugih področjih omenjeni znesek znižati vsaj za petino. To pa pomeni, da ne bo mogoCe ustreči pritiskom posameznih regij za Čimprejšnjo razrešitev prometnih zagat na njihovih območjih.
V letošnjem letu bodo v Sloveniji začeli graditi šest novih odsekov. Gre za obvoznico Lendava, za priključek v Slovenski Bistrici, za nadaljevanje vzhodne avtoceste mimo Maribora od Slivnice do Pesnice, za nadaljevanje avtocestnega projekta od Višnje gore do BiCa, za nadaljevanje projekta od Kozine do Klanca in za odsek od Vipave do Razdrtega, s katerim naj bi rešili prometne zagate v Vipavski dolini. Po zagotovilih Jožeta Brodnika pa je pogoj, da DZ in vlada opravita strogo selekcijo nacionalnih ciljev. (STA)
					
					
14. APRIL 1997		IN	DEKS MIB-30: -0,05%		
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	11.916	+0,53	Mediolanum	15.459	+0,37
Bca di Roma	1.223	+ 1,07	Montedison	1.138	—
Bca Fideuram	4.423	-2,16	Olivetti	538	-5,62
Benetton	21.698	+ 1,31	Parmalat	2.544	-0,07
Comit	3.493	+0,60	Pirelli Spa	3.738	+0,67
Credit	2.376	-0,33	Ras	14.834	—
Edison	9.104	-0,14	Rolo	16.151	+1,00
Fiat	5.619	+0,51	Saipem	8.180	+0,22
Gemina	657	-3,30	San Paolo To	11.628	+1,07
Generali	29.621	-0,81	Sirti	10.619	-0,14
Imi	14.979	-0,89	Štet	7.780	-0,53
Ina	2.316	-0,08	TIM	4.857	-0,77
Italgas	5.916	+0,80	Telecom Ita	4.409	-0,67
La Fondiaria	6.440	+0,01			
Mediaset	7.069	+0,04			
Mediobanca	10.393	+1,69			
<<	14. APRIL 1997	v LIRAH	
S*	valuta	nakupni	prodajni
2E 4dC	ameriški dolar	1675,00	1720,00
m ^	nemška marka	975,00	995,00
S °	funt šterling	2730,00	2785,00
	švicarski frank	1143,00	1173,00
S «5; 5 0) c	belgijski frank francoski frank danska krona	46,77 287.00 253.00	48,77 297.00 263.00
	norveška krona	239,00	249,00
^ f h S -o im m 2 N CC	švedska krona	216,00	226,00
	kanadski dolar	1193,00	1233,00
	portugalski eskudo	9,36	10,26
	nizozemski gulden	861,00	886,00
	avstrjski šiling	137,40	141,90
O	španska pezeta	11,19	12,29
<	grška drahma	5,96	6,76
IM	irski šterling	2584,00	2664,00
l '/Th! - v	japonski jen	12,90	13,80
'jj' £	avstralski dolar	1273,00	1343,00
i	madžarski florint	8,75	11,50
vLIm If	hrvaška kuna	230,00	280,00
j	slovenski tolar	10,60	11,00
	
	
14. APRIL 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1693,780
EKU	1921,930
nemška marka	983,330
francoski frank	292,330
funt šterling	2749,340
nizozemski gulden	874,620
belgijski frank	47,662
španska pezeta	11,680
danska krona	258,160
irski funt	2619,600
grška drahma	6,257
portugalski eskudo	9,843
kanadski dolar	1211,750
japonski jen	13,411
švicarski frank	1155,530
avstrijski šiling	139,720
norveška krona	243,310
švedska krona	221,870
finska marka	329.050
		
		
14. APRIL 1997	v Ul	?AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1680,00	1710,00
nemška marka	975,00	995,00
francoski frank	288,00	298,00
nizozemski gulden	861,00	886,00
belgijski frank	46,91	48,71
funt šterling	2710,00	2790,00
irski šterling	2580,00	2675,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	6,08	6,68
kanadski dolar	1193,00	1228,00
švicarski frank	1144,00	1169,00
avstrijski šiling	137,56	142,06
slovenski tolar	10,60	11,00
KOŠARKA n
Mosh drevi v finalu z Realom
Za evropski pokalni naslov
NIKOZIJA - Mash Verona je edini italijanski košarkarski klub, ki si je letos zagotovil enega od evropskih klubskih finalov. Danes se bo v Nikoziji pomeril z Realom iz Madrida za naslov evropskega pokalnega prvaka. Real je eden najuspešnejših evropskih Mu-bov vseh časov, saj je bil osemkrat evropski klubski prvak, trikrat pa tudi pokalni. Mash se ne more pohvaliti s takimi uspehi, toda zadnji nastopi v evropskem pokalu in v končnici italijanskega prvenstva dokazujejo, da so Verončani v izvrstni fonni in zato tudi danes niso brez možnosti.
KOŠARKA / V B 2 LIGI
Po porazu v Valdamu za Jadran skoraj ni pomoči
Jadronovci v prihodnjem kolu proti vodilnemu Bergamu V D ligi čaka domovce še odločilni obračun s Santosom
Jadranovci so si v nedeljo v San Giovanniju Valdamu verjetno zpara-vili Se zadnje možnosti, da bi ostali v drugoli-gaški konkurenci. Proti Valdarnu so namreč doživeli pekoč poraz, Piove di Sacco je doma premagal Argento in tako naša združena ekipa sedaj zaostaja za četrtou-vrščeno že za štiri točke. In v prihodnjem kolu (v nedeljo ob 18. uri) bodo jadranovci igrali doma proti vodilnemu Sca-meju iz Bergama, ki bije z Valdamom oster boj za prvo mesto v skupini. Jadranovci bodo morali absolutno premagati Bergamo, če še hočejo ohraniti kanček upanja za rešitev. Njihova naloga pa bo seveda vse prej kot enostavna.
Valdarno - Jadran 85:59 (38:29)
VALDARNO: Giannini 7 (1:1), Fabrizi 15 (7:8), Sacchetti 10 (5:6), Roncolini 2 (2:2), Secciani 8 (2:5), Aprea 7 (4:5), Berti 5 (3:3), Ottaviani 17 (9:10), Nardi 4, Serravalli 10 (2:4), trener Poccetti.
SON: 22. 3T: Aprea 1, Sacchetti 1.
JADRAN: Arena 6 (- prosti meti, 3:6 met za dve, 0:1 met za tri), Oberdan 6 (0:2, 3:8, 0:1), Požar, Pregare 4 (-, 2:6, 0:4), Grbec 14 (3:6, 4:6,1:2), Rebula 1 (1:2, 0:3, -), Rustja 6 (2:2, 2:5, -), Samec 11 (5:8, 3:5, 0:1), Hmeljak 4 (2:2, 1:3, -), Rauber 7 (-, 2:2,1:5), trener Čehovin.
SON: 31. PON: Pregare (34), Oberdan (34), Arena (37), Samec (38).
SODNIKA: Masi (Firence) in Oveto (Grosseto).
Jadranovci so v Valdamu dobro igrali do 26. minute, ko so zaostajali le za dve točki (40:42). Med najzaslužnejšimi posamezniki sta bila mlada Stefan Samec in Michel Grbec, ki sta bila zelo uspešna v napadu. Naši so nato zgrešili tri akcije, gostitelji so si najprej priigrali vodstvo 8
točk in jo nato postopoma večali. Ko pa sta morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče najprej Pregare in Oberdan (v 34. min.), nato še Arena (v 37. min.), je bilo jasno, da je usoda našega moštva zapečatena.
Od posameznikov bi pohvalili Grbca in Samca
AVTOMOBILIZEM / VELIKA NAGRADA ARGENTINE V FORMULI 1
Jacques Villeneuve se je izenačil z očetom
V svojem 19. nastopu je dosegel 6. zmago - Eddie Irvine presenetil z drugim mestom
BUENOS AIRES - Kanadčan Jacques Villeneuva je v svojem 19. nastopu dosegel šesto zmago in se tako izenačil s svojim očetom Gille-som, ki se je 5. maja leta 1982 smrtno ponesrečil na treningu pred dirko za VN Belgije.
Na jubilejni, 600. dirki formule 1 za svetovno prvenstvo v Buenos Airesu, je Villeneuve dosegel 2. letošnjo zmago. Prijetno presenečenje je po odstopu prvega Ferra-rijevega voznika Nemca Michaela Schumacherja pripravil Britanec Eddie Irvine (m sliki AP) , ki je s postankom manj, za Villeneuvom zaostal manj kot sekundo. Izkazal pa se je nedvomno tudi »mlajši brat« Ralf v jordan-peugeotu, ki je bil tretji. Dvakratni svetovni prvak Michael Schumacher je dirko končal takoj po startu, saj se je zaletel z Brazilcem Rubensom Barri-chellom (Steward Ford) že v prvem ovinku. Villeneuve je z zmago v Buenos Airesu povečal prednost v skupnem seštevku pred najbližjima zasledovalcema Avstrijcem Gerhardom Bergerjem (Ferrari) in Škotom Davidom Coulthardom (McLaren Mercedes) na 10 točk in s tem napovedal boj za 1. naslov svetovnega prvaka.
Mdi (72 krogov po 4, 259 km):l. Jacques Villeneuve (Kan/VVilliams-Renault)
1:52:01, 715; 2. Eddie Irvine (V-B/Ferrari) + 0, 979; 3. Ralf Schumacher (Nem/Jordan-Peugeot) 12, 089; 4. Johnny Herbert (V-B/Sauber-Petro-nas) 29, 919; 5. Mika Hakki-nen (Fin/McLaren-Mercedes)
30, 351; 6. Gerhard Berger (Avt/Benetton-Renault) 31,
393 itd.; vrstni red za SP (po 3. od 17 dirk): 1. Villeneuve 20 točk; 2. Berger (Avt) in David Coulthard (V-B/McLaren Mercedes) 10; 4. Hakkinen 9;
5- MichaeV Schumacher (Nem/Ferrari) 8; 6. Eddie Irvine (VB/Ferrari) in Olivier Panis (Fra/Prost-Muguen Honda) 6 itd.; konstruktorji:
1- VVilliams-Renault 20 točk;
2. McLaren-Mercedes 19; 3.
Ferrari 14; 4. Benetton-Re-nault 11; 5. Prost-Mugen Honda 6; 6. Jordan-Peugeot in Sauber-Petronas 4.
za igro v napadu, Hmeljaka pa za požrtvovalnost v obrambi.
Težav z izpadom (vsaj za sedaj) pa nimajo naše ekipe v D ligi. Nasprotno: domovci so prav na vrhu razpredelnice in tudi glavni kandidati za napredovanje v višjo ligo. Semoličeva ekipa je v soboto osvojila derbi z borovci in tako verjetno odpravila prvo oviro na poti do prestopa v C2 ligo. Že v soboto pa čaka domovce še druga odločilna preizkušnja, domači nastop s Santosom. Ce bi naši košarkarji premagali tudi tega nasprotnika, potem bi bila vrata v višjo ligo, razen nepričakovanih spodrsljajev, na stežaj odprta.
Santos, ki je drugi na lestvici z dvema točkama manj, ima pa tekmo manj od domovcev, ne popušča in je sedaj domov-cem še edina ovira na poti do zaželenega cilja. V preostalih petih kolih pa imajo varovanci trenerja Semoliča dokaj ugoden razpored (Konto-vel, Chiarbola, Grado, Acli Ronke in Largo Isonzo). Borovci so v soboto v derbiju z Domom verjetno zapravili poslednjo možnost, da bi vmešali v boj za napredovanje. Prvenstvo pa je še dolgo in tudi varovanci trenerja Krečiča lahko upajo še v čudež.
Slabše so se v tem kolu odrezali cicibonaši in Kontovelci, ki so izgubili z Libertasom oz. z Gori-ziano. Obe naši ekipi sicer še nista v veliki nevarnosti pred izpadom. Morata pa nujno osvojiti še kako točko, da bi se ne znašli v nevarnih vodah.
Košarkarski izidi in lestvice
Moška B2 liga Skupina za obstanek
IZIDI 6. KOLA: Piove di Sacco - Argenta 81:67, Scame Bergr mo - San Filippo 83:60, Valdarno - Jadran 85:59. VRŠI M RED: Scame in Valdarno 10, Piove di Sacco in
Argenta - Valdarno,
Siena
San Filippo - Piove di Sacco.
Borgomanero 75:71, S.S. Giovanni
nore 94:79.
Caste
VRSTNI RED: Castelmaggionfin Borgomanero 8, Siena
'elmaggk ^orein I v in Gesteco 6, S.S. Giovanni in Rinaldi 4.
Moška D liga
IZIDI 24. KOLA: Arte - Chiarbola 82:86, Dom Agorest Rob Roy - Bor Radenska 94:91, hiter 1904 - Grado 88:87, Kontovel - Infbtsr 54:78, Largo Isonzo - Santos 63:87, Lega Nazionale - Ronchi 75:65, Libertas - Cicibana Praf. Maršich 66:61, Momo Gio - A.cli Ts 78:89.
VRSTNI RED: Dom Agorest Rob Roy 40, Santos 38, Bot Radenska 34, Arte 30, Inter 28, Infoter, Ronchi in Grado 26, Libertas 24, Kontovel 20, Gabona Pref. Marsich in Chiarbola 18, Momo Gid 16, Lega Nazionale in Largo Isonzo 14, Acli Ts 10.
PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Kontovel, Cicibo-na Pref. Marsich - Chiarbola, Dom Agorest Rob Roy -Santos.
Promocijska liga
IZIDI 17. KOLA: Stella Azzurra - Scoglietto 64:65, Breg -The Duke Pub 68:89, Omnia Costruzino - Bira Bora 83:69, Skyscrapers - Petrolcliimica odložena, Visrtus -Gvica Romanem 65:59.
VRSTNI RED: Omnia 32, Scoglietto 26, The Duke Pub 22, Virtus 18, Petrolchimica in Bira Bora 16, Skayscra-pers 14, Stella Azzurra 10, Gvica 8, Breg 2.
PRIHODNJE KOLO: Petrolchimica - Breg.
NOVICE
Hingisova pred Grafovo in Seleševo
LONDON - Švicarka Martina Hingis je še naprej na prvem mestu na svetovni računalniški lestvici VVTA. Druga je ostala poškodovana Nemka Steffi Graf, tretja pa je Monika Seleš.
Ženska teniška lestvica VVTA (v oklepaju uvrstitev 7. aprila 1997): 1. ( 1.) Martina Hingis (Svi) 5.020, 5000; 2. ( 2.) Steffi Graf (Nem) 4.249, 5000; 3. ( 3.) Monika Seleš (ZDA) 3.517, 8083; 4. ( 4.) Jana No-votna (Ceš) 3.313, 4412; 5. ( 5.) Aranbca Sanchez Vicario (Spa) 3.084, 6871; 6. ( 6.) Conchita Marti-nez (Spa) 2.921, 6710; 7. ( 8.) Lindsay Davenport (ZDA) 2.910, 0667; 8. ( 7.) Anke Huber (Nem) 2.669,0388; 9. (9.) Iva Majoli (Hrv) 2.365,2820; 10. (10.) Irina Spirlea (Rom) 1.872, 7950 itd.
SAK vnovič izgubil
CELOVEC - Slovenski atletski klub (SAK) je v 16. kolu nogometnega prvenstva v avstrijski regionalni ligi-sredina (3. divizija) doživel nov poraz. Na celovškem mestnem štadionu je gostil četrtouvrščeno moštvo beljaškega VSV-a in izgubil z 0:2 (0:1). Enajsterica trenerja Marjana Pušnika je zaradi poškodb nekaterih ključnih igralcev tokrat morala nastopiti v močno oslabljeni postavi in izkušeni igralci VSV-a so izkoristili dve napaki obrambe in gladko zmagali. SAK je z 21 točkami šele na 8. mestu. Vodstvo kluba je že napovedalo, da bo v naslednjih tekmah vključilo čimveč maldih perspektivnih igralcev. (I.L.)
1 KOLESARSTVO h
Francoz Guesdon presenetil vse favorite na dirici Pariz ■ Roubabt
ROUBAIK - Francoz Frederic Guesdon je presenetljivo zmagal na 25. klasični dirki Pariz - Roubabc, ki je bila tretja letošnja dirka za svetovni pokal. Na cilj 266, 5 kilometra dolge dirke je drugi prikolesaril Bol-
valec zadnjih dveh svetovnih pokalov, Johan Museeuvv.
V skupini osmih ubežnikov, med katerimi sta bila tudi dva zmagovalca te dirke zadnjih treh let, so favorizirani kolesarji pazili drug na drugega, kar je izkoristil Guesdon in dobil dirko.
Castmiolo najbolje začel
SANDIAGO - Italijan Valter Ca-stiniolo pa je zmagal v prvi etapi mednarodne kolesarske dirke po Bergamaškem, na kateri nastopa 168 kolesarjev iz 28 ekip. Od kolesarjev, ki nastopajo za slovenske ekipe, je bil najboljši Mikele Bedin, ki je bil 12. Rezultati, prva etapa (154 km, poprečna hitrost 46, 700 km/h): 1. Valter Castiniolo (Ita) 3:20, 06; 2. Marco Zanotti (Ita); 3. Jan Svorada (Sik) isti čas.
NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...NEDELJSKI IZIDI...
Nogomet
Parma za petami Juventusa
IZIDI 27. KOLA V A LIGI: Atalanta - Bologna 1:1, Inter - MHan 3:1, Juventus - Udi-nese 0:3, Napoli - Cagliari 1:1, Piacenza -Fiorentina 1:1, Reggiana - Vicenza 0:0, Roma - Parma 0:1, Sampdoria - Lazio 1:0, Verona - Perugia 2:0.
VRSTNI RED: Juventus 52, Parma 49, hiter 45, Sampdoria in Bologna 43, Lazio 40, Udinese 38, Fiorentina, Vicenza, Roma, Atalanta in Milan 36, Napoli 34, Piacenza 28, Cagliari in Perugia 27, Verona 22, Reggiana 19.
PRIHODNJE KOLO: (v soboto): Bologna -Juventus, Cagliari - Inter, Fiorentina - Roma; (v nedeljo): Lazio - Reggiana, Milan - Piacenza, Napoh - Atalanta, Parma - Udinese, Sampdoria - Verona, Vicenza - Perugia.
V	B ligi Brescia pred vsemi
IZIDI 29. KOLA: Brescia - Castelsangro 3:1, Cesena - Bari 0:2, Cremonese - Torino 1:1, Empoli - Cosenza 4:0, Foggia - Ravenna 0:1, Lecce - Palermo 1:1, Pescara - Genoa 1:3, Reggina - Padova 1:0, Salernitana -Chievo 2:2, Venezia - Lucchese 2:1.
VRSTNI RED: Brescia 56, Lecce 49, Empoli 48, Ravenna 45, Pescara 44, Genoa 43, Torino in Chievo 42, Bari 41, Foggia 39, Reggina 37, Venezia 35, Padova 34, Salemi-tana 32, Castelsangro 30, Cesena, Palermo, Lucchese in Cosenza 29, Cremonese 28.
V	C2 ligi remi Triestine
Fano - Tnestma 1:1 (0:1)
Strelca: Spilli v 30. in Tiberi v 66. min.
FANO: Biasetto, Madda, Volčan, Ci-nelli, Scorsini, Filippi, Clementini, Baiocco, Tiberi, Vitali (v 58. Selva), Mar-
chese (v 79. Spatari).
TRESTINA: Vinti, Birtig, Zanotto, Brevi, Benetti, Grandini, Polmonari, Pavanel (v 55. Aubame), Spilli, Di Costanzo, Marsich (v 82. Aldrovandi).
Triestina je bila še enkrat zelo blizu poraza, toda vratar Vinti je v 90. minuti na čudežen način rešil svojo varata in tako Tržačanom zagotovil točko.
OSTALI IZIDI: Baracca - Piša 0:0, Gior-gione - Tolentino 1:0, Livorno - Iperzola 4:1, Massese - Maceratese 3:2, Ponsacco - Forli 1:1, Pontedera - Arezzo 1:2, Sandona - Vis Pesaro 0:0, Temana - Rimini 1:0.
VRSTNI RED: Temana 56, Livorno 55, Maceratese 47, Arezzo 43, Giorgione 42, Piša 41, Tolentino in Baracca 37, Triestina 36, Sandona 35, Vis Pesaro in Rimini 34, Fano 33, Iperzola 32, Ponsacco in Pontedera 31, Massese 30, Forli 29.
PRIHODNJE KOLO: Triestina - Giorgione
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: X12 XXX 211 21XX; DOBITKI: 13 (5 dobitnikov):
1.873.772.000	lir; 12 (397 dobitnikov)
23.599.000	lir.
Totoeol
Košarka Jutri in v četrtek odločitev v Bologni
V odločilni peti tekmi za uvrstitev v pol-
togc
A VIL
PRAVILNA KOMBINACIJA: 7-9-12-15-16-18-24-28; DOBITKI: 8 (3 dobitniki):
1.886.137.000	lir; 7 (1.184 dobitnikov)
3.581.000	lir; 6 (19.780 dobitnikov) 84.600 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: 12 XI 21 12 11 12; dodatna kombinacija: 11-13; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 485.433.709 lir); 12 (8 dobitnikov)
60.679.000	lir; 11 (210 dobitnikov) 2.311.000 lir; 10 (2804 dobitnikov) 173.000 lir.
gostil rimski TelemarkeL Teamsystem je v nedeljo v Vareseju premagal Cagivo s 87:69 in izenačil stanje v zmagah na 2:2, Tele-market pa je premagal Kinder v Rimu z 78:75 in izsilil peto tekmo. Zmagovalca tekem v Bologni se bosta pomerila v polfinalu, drogi polfinalni par končnice za naslov pa je Benetton Treviso - Mash Verona
Slovenski šport V nogometnem prvenstvu Maribor premagal Primorje
IZIDI 25. KOLA: Maribor Branik - Primorje Ajdovščina 1:0, HIT Gorica - Korotan Prevalje 1:0, Rudar Velenje - Beltinci 1:0, SCT Olimpija Ljubljana - Publikum Celje 2;:2, Mura Murska Sobota - Koper 1:0.
VRSTNI RED: Primorje 48, Maribor Branik 45, HIT 44, Rudar 36, Publikum 35, Mura 33, Korotan 30, SCT Olimpija 29, Beltinci 26, Koper 14.
Košarka: še dve koli do polfinala končnice
IZIDI, Skupina A: Smelt Olimpija - Pivovarna Laško 98:80, Idrija - Helios 90:75; vrstni red: Smelt Olimpija 20, Pivovarna Laško 8, Helios in Idrija 6.
Skupina B: Kovinotehna Savinjska - Sa-tex Maribor 78:65, Maribor Ovni - Republika Postojna 79:96; vrstni red: Kovinotehna 14, Ovni in Republika 10, Satex 8.
izidi in lestvice
Elitna liga
IZIDI 27. KOLA: Aquileia - Manzanese 3:2, Centro Mobil! - Ronchi 2:1, Gradese - San Sergio 2:3, Itala San Marco - Tamai 0:0; Juventma - Farma 3:2, Pro Fagagna - Pozzuolo 3:0, Sangiorgina - Rivignano 0:2, Sevegliano - Sacilese 1:0.
VRSTNI RED: Rivignano 47, Tamai 44, Sacilese 42, Manzanese 41, Sevegliano 38, San Sergio 37, Itala 36, Sangiorgina 35, Gradese in C. Mobile 34, Pro Fagagna 33, Ronchi 32, Pozzuolo 31, Farma 29, Aqui-leia 27, Juventina 26.
PRIHODNJE KOLO: Manzanese - Juventina
Promocijska liga
IZIDI 27. KOLA: Aiello - Cussignacco 2:1, Flumigna-no - Zarja 3:2, Lucinico - Maranese 3:0; Manzano -Sovodnje 1:0; Primorje - Capriva 0:0; San Luigi - San Canzian 0:0, Staranzano - Ponziana 1:0, Trivignano -Mossa 0:1.
VRSTNI RED: Mossa 56, Capriva 50, Lucinico 45, San Luigi 41, Ponziana 40, Trivignano 36, Zarja in ; . Maranese 35, San Canzian 33, Flumignano 32, Manzano in Primorje 31, Sovodnje in Aiello 29, Staranzano 27, Cussignacco 23.
PRIHODNJE KOLO: Mossa - Primorje, Sovodnje -Aiello, Zarja - San Luigi.
Prva amaterska liga
IZIDI 27. KOLA: Como - Opicina 1:1, Medeuzza -Forgaria 4:2, Reanese - Valnatisone 1:0; Riviera - Co-stalunga 0:1, Tavagnacco - Tarcentina 0:1, Torreane-se - Cividalese 2:3, Union 91 - Zaule Rabuiese 0:0,
Vesna - Pagnacco 0:1.
VRSTNI RED: Pagnacco 56, Tarcentina 51, Costalun-ga 47, Torreanese in Cividalese 45, Vesna 43, Valnatisone 42, Como 40, Riviera 37, Union 91 32, Tavagnacco 31, Opicina 30, Reanese 27, Medeuzza 23, Zaule Rabuiese 19, Forgaria 15.
PRIHODNJE KOLO: Costalunga - Vesna
Druga amaterska liga
Skupina D
IZIDI 24. KOLA: Kras - Pro Cervignano 0:2, Latte Car-so - Torre 2:0, Medea - Villesse 0:2, Moraro - Pro Ro-mans 0:2, Portuale - Mariano 2:0, Pro Farra - CCS 5:0,
Villanova - Primorec 0:0.
VRSTNI RED: Latte Carso 55, Pro Romans 53, Mariano 39, Primorec 36, Villanova in Pro Cervignano 34, Villesse 33, Moraro in Torre 31, Portuale 30, Medea
28,	Pro Farra 25, CCS 14, Kras 9.
PRIHODNJE KOLO: Portuale - Kras, Primorec - Latte Carso.
Skupina E
IZIDI 24. KOLA: Ancona - Serenissima 2:0, Audax -Poggio 2:1, Aurora - Piedimonte 2:0; Azzurra Prema-niacco - Chiarbola 1:3, Isonzo - Olimpia 0:0, Natisone - Domio 1:1, Sagrado - Breg 1:0.
VRSTNI RED: Domio 50, Ancona 49, Isonzo 38, Chiarbola in Natisone 37, Aurora 34, Poggio 30, Breg
29,	Piedimonte 28, Sagrado 27, Olimpia 25, A. Pre-maniacco 23, Audax 19, Serenissima 16.
PRIHODNJE KOLO: Breg - Azzurra.
Tretja amaterska liga
Skupina G
IZIDI 22. KOLA: Gaja - SanfAndrea 0:0, L. Carso -CUS 1:2, Mont DB - Breg B 3:1, Roianese - Campa-nelle 1:1, Servola - Union 6:2, Venus - S. Vito 3:2. VRSTNI RED: Roianese 54, Gaja in SanfAndrea 50, Servola, Campanelle 40, CUS 26, Montebello DB 24, Breg 19, L. Carso 18, Venus 17, S. Vito 14, Union 12.
* Roianese je napredoval v 2. amatersko ligo, Gaja in SanfAndrea se bosta pomerila na nevtralnem igrišču za osvojitev dragega mesta, ki omogoča igranje dodatnih tekem za napredovanje.



pil
MLADINCI / DEŽELNO PRVENSTVO
Slab nastop Primorja
Katastrofa Vesne v pokrajinskem prvenstvu
DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO
Primorje - Itala San Marco 0:3 (0:1)
PRIMORJE: Murri, Cavanna, Lovrečič, Bukavec (lozza), Turk, Bianco, Ban, Zangari (Hrovatin), Milkovič, Franzot, Miliani.
Prosečani so po slabi igri doživeli Se en poraz. Tudi gostje niso pokazali nič posebnega, toda izkoristili so nekaj slabosti v obrambi Primorja predvsem na začetku drugega dela, ko je moral zaradi lažje poškodbe iz igre Bukavec. Obe ekipi sta igrali slabo, priložnosti je bilo zelo malo, v drugem polčasu pa je sodnik zaradi medsebojnega obračunavanja izključil Cavanno in enega od igralcev gostov.
OSTALI IZIDI: Juventina - Mossa odložena, Aquileia - Gradese 0:3, Staranzano - Ronchi 2:4, Ponziana - Capriva 2:1, Primorje - Itala 0:3, S. Luigi - S. Canzian 1:1, S. Sergio - Muggia 7:0.
VRSTNI RED: Ronchi 61, S. Sergio 60, Ponziana 59, S. Canzian 47, Itala 46, S. Luigi 41, Mossa 37, Gradese 35, Muggia 29, Capriva 24, Aquileia 23, Star. 21, Primorje 19, Juventina 11.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Vesna - Portuale 1:9 (0:5)
Strelec za Vesno: Šušteršič v 68. minuti
VESNA: Gruden, Košuta, Glavina, Vascotto (v 46.. Cetina), Steffe, C. Pussini (v 46. Urdih), Buhi, Castelana, Germani, D. Pus-sini, Beno (v 46. Šušteršič)
Proti Portualeju so Križani doživeli pravo katastrofo. Zaigrati so izredno nezbrano. Zelo pomankljiva je bila tudi skupinska igra, saj je vsak igral sam zase. Zato se visokemu porazu ni čuditi. Edini gol za Vesno je v 68. minuti dosegel Šušteršič, ko so gostje že voditi s 7:0. V 83. minuti je sodnik zaradi medsebojnega obračunavanja izključil Urdiha in enega od igralcev Portualeja.
OSTALI IZIDI: Costalunga - Turriaco 10:0, E. Adriatica - S. Andrea 9:1, L. Carso - Domio 0:1, Mont. DB - Olimpia 1:3, Opicina - Monfalcone 3:0, Pieris - Chiarbola 3:6, Vesna - Portuale 1:9.
VRSTNI RED: Domio 62, Opicina 61, Monfalcone, Chiarbola in Edile 47, Portuale 46, Latte Carso 43, Olimpia 37, Costalunga 33, SantAndrea 30, Pieris 22, Montebello DB 16, Vesna 11, Turriaco 8.
ELITNA LIGA
KOLO
kf mn\
Juventina je poidi
končno spet slavila zmago
PROMOCIJSKA LIGA / 27 KOLO
Primorje osvojilo točko Sovodenjci imeli smolo Neverjeten poraz Zarje
Bazovci vodili z 2:0, nato pa izgubili z 2:3
Primorje Adriaker - Capriva 0:0
PRIMORJE: Babich, Crocetti, Braini, Škabar, M. Stoka (Minatelli), Au-ber, P. Stoka (Blanos), Kuk, Pescatori, Creavtin, Mislej.
Delitev točk na nedeljskem obračunu na Proseku je pravično plačilo za to, kar sta pokazali obe ekipi. Primorje pa bi, glede na priložnosti za zadetek, verjetno le zaslužilo kaj več. Gostje, ki so drugi na lestvici, so namreč igrali preveč živčno, da bi lahko predvajali organizirano igro in upravičili tako visoko mesto na lestvici. Najlepše priložnosti za zadetek je tako imelo Primorje, predvsem s Pe-scatorijem: njegovi streli pa so za las končali mimo vrat ali pa jih je gostujoči
3. AMATERSKA LIGA / KONČANO PRVENSTVO
Gaja mora igrali še tretjo tekmo
Tretje srečanje med gajevci in SanfAndrea bo 25. trn.
Gaja - SanfAndrea 0:0
GAJA: Martellani, Capo-lino, Leban, Veglia (Puglie-se), Košir, Gombač, Musoli-no, Subelli, Vrše, Smilovi-ch, Giursi (Vengust).
Tudi po nedeljskem srečanju v Bazovici sta Gaja in SanfAndrea (na sliki Foto Balb/Kroma) ohranila drugo mesto na lestvici in tako bo potrebno za določitev, katera ekipa bo dokončno osvojila drugo mesto, še dodatna tekma med tema ekipama.
Samo srečanje, Id si ga je ogledalo veliko število ljudi, je bilo zelo izenačeno, igra pa precej raztrgana.
Nogometaši obeh ekip so namreč močno čutili psihološki pritisk, tako da je igra v glavnem potekala na sredini in priložnosti za zadetek je bilo zelo malo. Obe ekipi sta bili tako nevarni predvsem s prostimi streli (Subelli), gajevci pa bi lahko povedli proti koncu tekme, ko je Musolino odlično podal do Smilovicha, ki pa je streljal mimo vrat.
Tretja tekma med Gajo in S. Andreo bo 25. t.m. na igrišču Olimpie na Opčinah. Takrat bo torej znana ekipa, ki si bo skušala v dodatnih tekmah izboriti napredovanje v 2. AL.
Montebello Don Bosco -BregB 3:1 (2:0)
BREGOV STRELEC:
Švab v 86. min.
BREG: Corrente, Pečar,
Babudri, Rapotec (Martini),
Braico, Camassa, Russo (Udovicich), Mauri, Švab,
Curzolo, Šircelj (Kariš).
Do 18. minutre je bila tekma povsem izenačena.
Tedaj pa so po napaki Bregove obrambe gostitelji povedli. Vodstvo pa so povečali dve minuti kasneje, ko je spet vsa Bregova obramba »zaspala«.
Naša ekipa je zmanjšala zaostanek le proti koncu tekme: Švaba so nasprotniki zrušili na tla v kazenskem prostora. Sam Švab je izvedel enajsterico, vratar je strel ubranil, do se žoge je spet dokopal Švab, ki je realiziral. Pred koncem so domačini dali še tretji gol. (MDD)
Peter štrukelj (Zarja)
vratar ubranil.
Prosečane sedaj čaka še eno izredno težko srečanje, v gosteh proti vodilni Mossi. Nakar še domače srečanje s San Canzianom in v zadnjem kolu derbi v Bazovici z Zarjo. Prosečani imajo sedaj 31 točk, v treh tekmah morajo za obstanek zbrati še tri točke. Prepričani smo, da jim bo tudi uspelo.
Manzano - Sovodnje Zadružna kreditna banka 1:0 (1:0)
SOVODNJE: Tomma-si, Černič, Tomšič, Sambo, Bregant, Martucci, Zotti, Interbartolo, Go-riup, Cescutti, Devetak (Bemardis).
Sovodenjci tudi tokrat niso imeli sreče. Domačemu moštvu so bili povsem enakovredni in ustvarili so si veliko priložnosti za zadetek, toda žoga ni šla in ni šla v mrežo. Gostitelji pa so nepričakovano v 22. minuti z De Marcom dosegli gol. Naše moštvo je odločno reagiralo in nato s silovitim Cescuttijevim
strelom od daleč zadelo vratnico.
Tudi v drugem polčasu so Sovodenjci, predvsem z Goriupom in s Ce-scuttijem vnašali zmedo v nasprotnikovo obrambo, toda izid se do konca tekme ni spremenil in tri točke so ostale doma.
Sovodenjci so se po tem porazu znašli na 13. mestu skupno z Aiellom. V nižjo ligo pa izpadejo zadnje tri uvrščene ekipe. Sovodenjci pa bodo prav v nedeljo igrali doma proti Aiellu, tako da bo to srečanje že pravi derbi za obstanek v ligi.
Flumignano - Zarja 3:2
(01)
ZARJINA STRELCA: Štrukelj, Valzano iz 11-m.
ZARJA: Ellero, Dusso-ni, Donaggio, Štrukelj, ValzEmo (Leonardi), Ispi-ro, Deste, Kalc (Fajt), Pet-tarosso, Scluanich, Rava-lico (Prisco).
Bazovsko moštvo je izgubilo že dobljeno tekmo. Naši nogometaši so do 25. minute drugega polčasa vodili z 2:0, vseeno pa so »uspeli« izgubiti. Res je, da je bil sodnik Vse prej kot prizanesljiv z našo ekipo (med drugim je že takoj na začetku drugega polčasa izključil Fajta), vseeno pa bi moralo vodstvo z dvema goloma razlike zadostovati za nadaljevanje srečanja.
Gostitelji so najprej v 25. minuti zmanjšali zaostanek s Furlanijem, v končnih minutah pa je stopil v ospredje mladi in perspektivni Bianchi-ni, ki je izkoristili nezbranost Zarjine obrambe, dosegel dva gola in prislužil svoji ekipi nepričakovano zmago.
1. IN 2. AMATERSKA LIGA / V NEDELJSKEM KOLU
Od vseh naših ekip le Primorcu točka
Kriška Vesna izgubila doma - Praznih rok so ostali tudi Brežani in krasovci
1.	AMATERSKA LIGA
Vesna - Pagnacco 0:1 (0:0)
VESNA: De Rota, Bandel, Gio-vini, Malusa, Soavi, Al. Majcen, Lakoseljac, Cutrara, P. Sedmak, Sannini, Grassi (Šušteršič).
Tekma se je na začetku v glavnem odvijala na sredini igrišča. Križani pa bi lahko povedli s Soavijem, ki je sam pred vrati z glavo poslal žogo točno v vratnico. Nato so tudi gostje imeli zrelo priložnost za zadetek. Polčas pa se je končal brez gola.
Tudi v drugem polčasu je bila igra izenačena do 16. minute, ko so gostje povsem nepričakovano povedli: lanesi je streljal z razdalje 40 metrov. Strel je sicer bil oster in silovit, toda razdalja pa preceješnja, da bi lahko kriški vratar žogo odbil. Žoga pa je nepričakovano spremenila smer in tako ugnala presenečenega De Roto.
Zaman so bili nato vsi napadi gostiteljev. Pagnacco se je namreč uspešno branil in iz Križa odpotoval s tremi točkami. (S.K.)
2.	AMATERSKA LIGA
Villanova - Primorec 0:0
PRIMOREC: Balzano, Girardi, Procentese, Srebernich, Policar-
di, Santi, Peres, Naperotti, Pre-donzan (Leghissa), Perlitz, M. Corona.
Tekma se je med enakovrednima nasprotnikoma, ki sta pri samem vrhu, toda ne v boju za napredovanje, sicer končala pri neodločenem izidu, več od igre pa so imeli Trebenci, ki so že prvo zelo ugodno priložnost imeli v 20. minuti s Perlitzem, ki je sicer premagal domačega vratarja, žogo pa je prav na gol črti prestregel eden izmed domačih branilcev. Komaj pet minut kasneje bi lahko Primorec povedel s Peresom, ki je bil sam pred vratarjem in z »lobom« tudi ukanil vratarja, toda žoga je šla čez prečko.
Slika se tudi v drugem polčasu ni spremenila. Trebenci so še naprej napadali ter imeli s Predon-zanom in Perlitzem imeli dve veliki priložnosti za gol, toda tudi ti so se izjalovili in Primorec se je moral tako zadovoljiti le s točko.
Sagrado - Breg A 1:0 (1:0)
BREG: Bolcato, Scibilia, Maio-rano, Laurica, Paoletti, Buzzi (Sancin, Cecchini), Botteri, Nal-di, Prašelj, Vuk, Olenik.
Prvi polčas je bil precej neza-
nimiv, gostitelji pa so povedli že v 20. minuti s Furiosom. Brežani so si nato opogumili in začeli igrati bolj napadalno. Najlepšo priložnost je naše moštvo imelo z Botterijem, ki je zadel vratnico. V nadaljevanju so imeli Brežani več od igre in bi lahko stanje iz-neačili najprej z Olenikom, nato pa z Botterijem. Niso pa imeli sreče.
Kljub porazu so naši nogometaši na tem srečanju zadovoljili in bi zaslužili vsaj točko.
Kras - Pro Cervignano 0:2 (0:1)
KRAS: Petronio, Mauro, Scri-gner, Barbiani, Mikelus, Ridolfo, Macor (De Pase), Succi, Emili, Chies, Rebetz.
Tudi v nedeljo krasovci niso imeli sreče. Skozi vso tekmo sd imeli terensko premoč, na sredini so tudi ustvarili veliko število akcij za napad, toda v prednji vrsti ni bilo nikogar, ki bi znal izkoristiti uporabne žoge in zaključiti akcije. Sploh pa je napad že od začetka prvenstva kronična hiba krasovcev in zato so tudi na zadnjem mestu lestvice.
Spretni gostje so v bistvu z de-ma napadoma dosegli tudi dva gola in seveda odnesli tri točke.
ŠPORT
Torek, 15. aprila 1997
______TENIS / MOŠKA B LIGA_
Prva drugoligaška zmaga gajevcev
Odlični nastopi Božica in bratov Plesničar v deželnem derbiju s Cordenonsom
ODBOJKA / PO 21. KOLU
Za Val kot pred Riviero, za Slogo vse še negotovo
V moški C2 ligi malo možnosti za Olympio CDR in Bor Fortrade
Marku Maregi so ob 250. nastopu v Borovem dresu izročili priložnostna darila (Foto Balbi/KROMA)
Gajini tenisaCi so svoje letošnje nastope v najkakovostnejšem italijanskem moštvenem prvenstvu končali z lepo zmago. Za veliko zadovoljstvo je kar nekaj dobrih razlogov: bila je to namreč prva zmaga, odkar so se pri Gaji odločili za drzen »projekt B liga« (lani je ekipa osvojila eno točko proti Meranu), obenem pa so z uspehom pustili Cor-denons na nehvaležnem zadnjem mestu in tudi potrdili svojo premoč v deželi, saj v drugi ligi ne nastopa noben drug klub iz FJK.
Številni gledalci, ki so se zbrali na stopniščih pokritih peščenih igrišč na Padričah, šo bili lahko tokrat z nastopi igralcev resnično zadovoljni. Prvo točko je v zelo kakovostnem dvoboju dveh številk ena priboril Gaji Jaka Božič, ki je povsem zasenčil enega najboljših posameznikov v tej skupini, Taralla (B2). Gajinemu »tujcu« ni mogel nasprotnik nikakor priti do živega, tako da je bil na koncu psihično povsem iztirjen. Do prve prvenstvene zmage je končno prišel tudi Aleš Plesničar, ki si je privoščil nasprotnika višje jakostne skupine Baroneja (B3). Po nekaj slabših nastopih je Aleš končno prebil led. V živčnem dvoboju je bil le nekoliko bolj priseben od zoprnega nasprotnika in je zasluženo zmagal. Borut Plesničar je potrdil, da je letos resnično »zrel« za prestop med B-kategornike. Colussija (B4) je v prvem setu z odlično igro povsem nadigral. V drugem setu je nato popustil, v tretjem pa mu je uspelo nadoknaditi zaostanek 5:2. Borut je hlad-
Jaka Božič je v nedeljo gladko zmagi (Foto KROMA)
Bolj kot pričakovana zmaga v Copparu je valov-ce v soboto bržkone razve-selil poraz San Miguela v Fiessu, kjer igra domače tekme Riviera del Brenta. Na podvig Riviere so po tihem tudi računali. »Če igrajo kot proti nam, lahko premagajo tudi San Mi-guel,« je bilo mnenje, ki je krožilo v Valovem taboru pred tem kolom. Položaj tmse Kmečke banke v boju za napredovanje je zdaj spet tak, kot pred porazom v Paeseju proti Lagunali-ghtu: zelo ugoden. Lahko bi bilo dovolj, da zmaga v naslednjih treh kolih (Fos-so doma, Mec & Gregory’s v Veroni, Riviera spet doma) in če bo Red Level v 24. kolu premagal San Mi-guel, bodo pri Valu že lahko točiti šampanjec, saj jim v zadnjih dveh kolih -
s štirimi točkami naskoka in boljšo razliko v setih -ne bilo treba premagati ne Red Levela ne San Miguela.
Drugače je s Koim-pexom, ki bo verjetno moral trepetati prav do konca. V Sloginem taboru z razpletom v minulem kolu ne morejo biti zadovoljni. Zmagi Argentaria in Lagu-nalighta ne obetata ničesar dobrega. »Ne vem, ah nam za obstanek zadostujejo tri zmage, verjetno jih bo potrebno doseči štiri,« zaskrbljeno ugotavlja trener De VValderstein, ki ima po poškodbi Davida Kralja težave s pomanjkanjem zadostnega števila menjav. Koimpex se bo v zadnjih petih kolih po vrsti v gosteh pomeril s Cordenonsom, Chioggio in Lagunah-ghtom, doma pa s Santa
nokrvno izničil pet nasprotnikovih »match-žo-gic«, eno v osmi in kar štiri v deveti igri. Manj sreče je imel četrti Gaj in posameznik Davide Ruzzier, ki je po treh setih težkeha boja klonil pred dolginom Gabellijem. Odločilno točko sta Gaji v igri dvojic brez težav priborila Božič (v dvojicah je slovenski te-nisač še vedno nosilec ATP točk) in Aleš Plesničar.
Gaja - ET Cordenons 4:2
A. Plesničar - Barone 6:3, 7:6, Božič - Tarallo 6:4, 6:2, B. Plesničar - Co-lussi 6:2, 2:6, 7:5, Gabelli -Ruzzier 6:4, 1:6, 6:3, A. Plesničar/Božič - Colus-si/Pietrantonio 6:3, 6:3, Barone/Tarallo - Ruz-zier/B. Plesničar 6:3,6:4.
Vrstni red po 4. kolu: La Meridiana Modena 6, TC Genova in Como 4, Gaja 2, Cordenons 0.
ROKOMET / V ZENSKI B LIGI PROTI PREGONI
Krasovke zamudile priložnost
Na dan prišla utrujenost - Že danes ob 19. uri proti Verončankam
Kras - Pregona (6:8) 13:17
Kras: Calzi, Bizjak, Milkovič 8, Ker-mec, Jagodic 3, Vitez, Ferluga Valentina, Čufar 2, Rudolf.
V nedeljo so Krasove rokometašice izgubile zadnjo možnost, da bi prišle do zmage. Žal našim dekletom sreča ni bila naklonjena, saj se je na zadnjem treningu hudo poškodovala izkušena igralka Dolores Ferluga, ki jo je morala tako nadomestiti novinka Irina Vitez, ki je dotedaj igrala samo v obrambi, kjub temu pa je izpolnila pričakovanja. Tekma je bila do 10. minute prvega polčasa povsem izenačena. Sodnika sta sodila zelo strogo. Sledili so si opomini in 7-metrovke, najprej enakomerno na obeh straneh, potem pa preveč v korist Pregone, ki je imela na razpolago kar štiri 7-metrovke, od katerih pa je Krasova vratarka Clara Calzi dve uspešno ubranila. Nasprotnice so nato
začele z obrambo mož-moža tesno pokrivati centra Vesno Jagodic in tako ustavile hiter prenos žoge z ene strani igrišča na drugo. Niti igre je v svoje roke prevzela Erika Milkovič, ki je zablestela in dosegla kar 8 zadetkov.
V drugem polčasu so krasovke spet zbrale dovolj moči, nadoknadile zaostanek in v 15. minuti ponovno izenačile z izidom 10:10. Žal pa so v zadnjih minutah popustile. Na dan je prišla utrujenost, ki ji je obtrovalo pomanjkanje menjav.
Krasov trener je po tekmi menil, da so si njegove varovanke privoščile preveč napah, zlasti s krilnih pozicij, kjer je bilo več možnosti za uspešen strel in pa iz 7-metrovk. Kljub vsemu je bil s prikazano igro še kar zadovoljen, čeprav je ciljal na zmago. Krasovke bodo zadnjo tekmo proti prvouvrčeni Veroni odigrale že danes ob 19. uri v Zgoniku. (Vesna)
Giustino in Mec & Gre-gory’som. Razen Chioggie, ki pa je zelo solidno moštvo, so vsi ostali tekmeci še zelo motivirani. Santa Giu-stina in Lagunalight sta direktna tekmeca, Cordenons in Mec & Gregory’s se med sabo borita, da se z nastopom v play outu izogneta direktnemu izpadu.
Slabši kot pred enim tednom je tudi položaj združene ekipe Koimpex v ženski B2 ligi. Približati so se ji namreč skoraj vsi zasledovalci. Posebno je presenetil prihodnji Koim-pexov tekmec Rovereto s senzacionalno zmago proti videmskemu Camstu. Poleg Schia, ki je z eno nogo že v višji ligi, je zdaj v najbolj ugodnem položaju Sangiorgina, Noventa (tretji poraz v zadnjih štirih kotih) pa je dokončno iz igre. Koimpex potrebuje za obstanek še najmanj dve točki. Če drugače ne bo šlo, bi jih moral osvojiti v zadnjem kolu proti že izpadlemu Moglianu, vendar je želja vseh, da bi do njih prišel že mnogo prej.
V moški Gl ligi ni bilo presenečenj, a ne za dosti, saj je nepremagani Nova Gens šele po petih setih strl odpor Mussolenta. Tržaški Pallavolo se je še za korak približal B2 ligi. Čeprav mu vidno zmanjkuje sape, naj bi ta cilj tudi dosegel. Razlog več za slogaše, da napnejo vse sile za obstanek v ligi in ohranijo status vodilne šesterke na Tržaškem. Sočani so v Chioggi opravili soliden nastop in se dobro ogreti za prihodnji dvoboj s zadnjeuvrščenim Povolettom, ko naj bi prišli do svoje tretje zmage.
Derbi kola v ženski Gl ligi se je končal z zmago
tržaškega Edi Mobiti v Cor-denonsu. Boj za drugo mesto in play off je nadvse zanimiv. Presenečenje kola je pripravil veronski Co-lombo z zmago proti Bme-tersu in s tem uspehom obdržal delitev 8. mesta s Kmečko banko K2 spori, ki je z zmago v derbiju bržkone dokončno pustila za sabo »sestrsko« La Gori-ziano Zadružno kreditno banko.
Ekipe, ki so v moški C2 ligi že dosegle uvrstitev v enotno C ligo, vidno popuščajo. Prevenire je prvič od začetka prvenstva zapustil čelo lestvice, na zavore je pritisnil tudi Roja-lese. Bržkone nekateri nočejo komplikacij z morebitnimi kvalifikacijami za prestop v B2 ligo. Vse kaže, da bo prvo mesto pripadlo San Vitu, možnosti 01ympie so minimalne, uspeh Mosse proti Rojale-seju pa je zmanjšal obseg lepega Borovega uspeha v derbiju s Prevenirejem. Z Mosso se Bor bori za 5. mesto, ki še zagotavlja obstanek med tretjetigaši, žal pa ima Mossa lahek spored, saj igra s Prato, VBU in Itelyjem, tako da v povratnem delu odličnemu Boru niti morebitni zmagi proti Rojaleseju in 01ym-pii (poleg VBU) ne bi zajamčiti uspešnega konca. V ženski C2 ligi se nadaljuje serija neugodnih rezultataov sokolovk, ki imajo v prihodnjem kolu spet priložnost, da vnovič pridejo do zmage, saj bodo igrale v Tržiču.
V D ligi ostaja položaj naših ekip nespremenje. Slogašice so precej na varnem, Espego pa si odslej ne sme privoščiti spodrsljajev, da ne bi tvegal izpada iz lige.
Obvestila
SD MLADINA - Smučarski odsek
vabi člane in prijatelje na zaključni večer, ki bo 20. aprila ob 18. uri v domu Alberta Sirka v Križu.
SKKRAS
sklicuje v petek, 18. aprila 1997, 34. REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v športno kulturnem centru v Zgoniku, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju.
SK DEVIN - smučarski odsek
prireja ob zaključku sezone, v nedeljo, 20. aprila, društveno tekmo na Nevejskem sedlu (Preva-la).Prijave in informacije na tel. št. 040/2916004 -tajništvo, do vključno petka 18. aprila.
SK DEVIN
prireja v petek, 18. aprila, REDNI OBČNI ZBOR, ki bo na društvenem sedežu v Cerovljah ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni čalani in prijatelji.
ODBOJKA / IZIDI IN LESTVICE V DRŽAVNIH IN DEŽELNIH LIGAH
Moška B2 liga
IZIDI 21. KOLA: Riviera - San Miguel 3:0 (15:9, 15:4, 15:8), Koimpex - Red Level Isola 1:3 (15:11,14:16,11:15,14:16), Fosso - Cordenons 3:2 (15:9, 12:15, 15:12, 15:17, 15:9), Lagunalight -Mogliano 3:0 (15:10,15:7,15:12), Mec & Gregory’s - Bonacic Chiog-gia 1:3 (3:15, 13:15,15:10,13:15), Argentario - Santa Giustina 3:0 (15:4, 15:10,15:9), Copparo - hn-sa Kmečka banka 0:3 (7:15, 2:15, 10:15).
VRSTNI RED: Red Level Isola Verona 40, Imsa Kmečka banka 36, Birra San Miguel 34, Bonacic Chiogia 28, Mogliano 24, Riviera del Brenta 22, Lagunalight, Argentario, Koimpex in Santa Giustina 18, Mec & Gregory’s in Cordenons 12, Fosso 10, Copparo 4.
PRIHODNJE KOLO: Imsa Kmečka banka - Fosso, Cordenons - Koimpex.
Ženska B2 liga
IZIDI 21. KOLA: Cavazzale -Porcia 3:1 (15:11, 15:12, 11:15, 17:15), Koimpex - Albatros 1:3 (11:15, 9:156, 15:13, 10:15), Cam-st - Rovereto 1:3 (14:16, 5:15, 15:5,13:15), Mogliano - Godigese 2:3 (16:14, 15:11, 7:15, 9:15, 12:15), Noventa - Schio 0:3 (14:16, 6:15, 10:15), Conegliano -Sangiorgina 1:3 (7:15, 16:14, 12:15, 9:15), Marzola - Alloys 3:0 (15:12,15:2 15:5)
VRSTNI RED: VVuber Schio 38, Sangiorgina 34, Camst Videm 32, Albatros 30, Noventa 28, Cavazzale in Koimpex 22, Coneglia-no 20, Fait Rovereto 18, Godigese in Marzola 16, Porcia 10, Mogtia-no 8, Alloys Tržič 0.
PRIHODNJE KOLO: Rovereto -Koimpex.
Moška C1 liga
IZIDI 21. KOLA: Pasquato -Soča Sobema 3:1 (15:5, 14:16, 17:15, 15:10), Fincantieri - Ponte nelle Alpi 1:3 (15:12, 13:15, 10:15, 11:15), Eltor - Livenza 3:1 (10:15, 15:12, 15:9, 15:11), Vivil -Povoletto 3:2 (15:5, 12:15, 12:15, 15:6, 15:12), Mussolente - Nova Gens 2:3 (15:12, 12:15, 16:14, 7:15, 11:15), Pallavolo Trieste -Buia 3:1 (16:17,15:13,15:7,15:2), Electron - Soave 3:0 (15:5, 15:10, 15:10).
VRSTNI RED: Nova Gens 42, Pallavolo Trieste 36, Elcetron Oderzo 32, Pasquato Chioggia 28, Latterie Friulane Vivil 26, Armet Mussolente in Eltor San Giovan-ni 24, Livenza 22, Fincantieri in Soave 18, Idealsedia Buia 14, Soča Sobema in Ponte nelle Alpi 4, Povoletto 0.
PRIHODNJE KOLO: Soča Sobema - Povoletto,
Ženska C1 liga
IZIDI 21. KOLA: La Goriziana Zadružna kredtina banka -
Kmečka banka K2 šport 1:3
(4:15, 17:15, 8:15, 4:15), Gemona
-	Tomana 2:3 (6:15, 10:15, 15:1, 15:12, 14:16), Dolo - Sartori 2:3 (6:15, 4:15, 15:10, 15:8, 10:15), Codogne - Fontane 3:0 (15:7, 15:10,15:9), Cordenons - Edi Mobiti 2:3 (6:15, 15:13, 15:12, 12:15, 11:15), Bmeters - Colombo VR 1:3 (10:15, 11:15, 15:9, 5:15), San Carlo - Martignacco 3:0 (15:3, 15:9,15:4).
VRSTNI RED: Sartori PD 42, Ottica Tomasini Cordenons in Edi Mobiti TS 34, Trend Dolo 32, Gibs San Carlo 30, Bmeters Ba-gnaria Arsa 28, Codogne 26, Colombo VR in Kmečka banka K2 spori 16, Libertas Martignacco in La Goriziana Zadružna kreditna banka 12, Carigo Tomana 6, Fontane TV 4, Gemona 2.
PRIHODNJE KOLO: Kmečka banka K2 spori - Fontane, Tomana - La Goriziana Zadružna kreditna banka.
Moška C2 liga
IZIDI 19. KOLA: 01ympia CDR - VBU Videm 3:0 (15:8, 15:12, 15:10), Grado - San Vito 1:3 (12:15, 8:15, 15:5, 10:15), Torriana - Prata 2:3 (15:11,15:6, 8:15, 14:16, 13:15), Mossa -Rojalese 3:0 (15:13, 15:11, 15:2), Itely - Como 3:2 (15:11, 15:13, 5:15, 6:15, 17:15), Bor Fortrade
-	Prevenire 3:1 (15:8, 15:8, 12:15,15:4).
VRSTNI RED: San Vito 32, Prevenire 30, 01ympia CDR 28, Rojalese 26, Mossa 24, Bor Fortrade 22, Leyland Torriana 18, Como 16, Itely Fojda 14, Prata 10, VBU Videm in Grado 4.
PRIHODNJE KOLO: Itely Fojda - 01ympia CDR, Rojalese - Bor Fortrade.
Ženska C2 liga
IZIDI 19. KOLA: Cus Videm -Castenetto sedie 1:3 (15:9, 6:15, 5:15, 2:15), Gonars - Farra 1:3 (15:11, 7:15, 2:15, 13:15), Risto-rante del Doge - Tarcento 1:3 (8:15, 4:15, 17:15, 9:15), Sokol -Sattec Gomme 2:3 (12:15, 16:14, 15:13, 14:16, 13:15), Vivil - Fiu-me Veneta 3:1 (16:14, 9:15,15:10, 16:14), Asfjr Čedad -11 Mercato di Selz 3:0 (15:0,15:5,15:3).
VRŠIM RED: Castenetto sedie 36, Tarcento 32, CarMulana Vivil 30, Asfjr Čedad 28, Fiume Veneta 26, Farra 24, Sattec Gomme 16, La Coloprea Gonars in Ristorante del Doge 10, Cus Videm in Sokol 8,11 Mercato di Selz 0.
PRIHODNJE KOLO: II Mercato di Selz Tržič - Sokol.
Moška D liga
IZIDI 21. KOLA: Azimut - Ar-tegna 3:1 (15:4, 15:5, 13:15, 125:5), Spofford NPT - Computer Discount 3:0 (15:13, 15:11, 15:6), Corridoni - Rovereto 0:3 (3:15, 13:15, 7:15), Travesio - Espego
3:2, Cordenons - Acli Ronchi 2:3 (8:15, 15:4, 7:15, 15:3, 8:15), Pra-damano - San Sergio 3:1 (15:9, 15:0, 11:15, 15:10), Maniago -Shangry-La 3:0 (16:14, 15:5, 16:14).
VRSTNI RED: Maniago 34, Ina Assitatia Pradamano 32, Rovere-do, NPT Spofford in Azimut Roz-zol 28, Shangry-La 26, Travesio 24, Cordenons 20, Acli Ronchi 18, San Sergio in Espego 16, Ar-tegna in Computer Discount 10, Corridoni 4.
PRIHODNJE KOLO: Espego -Corridoni.
Ženska D liga
IZIDI 21: KOLA: Cecchinese-Sloga 3:0 (15:7,15:8, 15:12), Acli Fiumicello - Al tura 3:0 (15:7, 17:15, 15:10), San Lorenzo - Az-zurra 1:3 (16:14, 13:15, 12:15, 7:15), Rivignano - Staranzano 3:0 (16:14,15:9,15:1), Fontanafredda - Aquileiese 0:3 (9:15, 9:15, 11:15), Paluzza - Cassacco 3:1 (15:3, 15:3, 10:15, 15:12), Virtus -Sgt 3:0 (15:12,15:4,16:14).
VRSTM RED: Cassacco 36, Paluzza 34, Virtus 32, San Lorenzo 28, Aquileiese 26, Danone Rivignano in Cecchinese 24, Fontanafredda in Sloga 18, Azzurra 16, Appiani Viaggi Sgt 14, Staranzano in Invicta Altura 10, Fiumicello 4.
PRIHODNJE KOLO: San Lorenzo - Sloga.
18
Torek, 15. aprila 1997
ŠPORT
PRIREDITVE
KOLESARSTVO / V PRIREDBI KOLESARSKEGA KLUBA ADRIA
31. pokal Lonjerja dobil Slovenec Gregor Zagor
Nastopilo 80 mlojših mladincev - Italijani se izogibajo bojem s slovenskimi kolesarji - Nagrajevanje popestrili veterani
Udeleženci dirke takoj po Startu (Foto KROMA)
V nedeljo zjutraj je osemdeset kolesarjev iz kategorije mlajših mladincev, to se pravi petnajst in Sestnajstletnikov, zdirjalo po kraških cestah in po opravljenih Šestih krogih na progi Opčine - Col -Fernetiči - Opčine se spustilo po Trbiski cesti do cilja 31. Pokala Lonjerja, ki je bil tudi tokrat postavljen nad Lonjerjem.
Številčno so tudi tokrat z desetimi klubi prevladali tekmeci iz Slovenije, medtem ko se je Furlanija Julijska krajina predstavila le s štirimi ekipami. To pa je dokaz da se v mlajših kategorijah italijanski kolesarji ne merijo radi s slovenskimi vrstniki. Tudi tokrat je konkurenco ugnal Slovenec in sicer petnajstletni Gregor Zagor iz Krškega, ki tekmuje za novomeško Krko Telekom, s kolesarstvom pa se ukvarja štiri leta. Do cilja so tekmovalci dospeli vskupini, potem ko so opravili dokaj enoličnih šestdeset kilometrov. Dirko je pravzaprav zaz-
namovalo nekaj neuspešnih poskusov pobega, med katerimi edini izstopa Perparjev (Rog) in Mu-gerljiev (Hit Casino) pobeg, ki je trajal od njunega šprintanja po drugem letečem clju v četrtem krogu do zaključa krožnega dela dirke. Kot pa je tudi zmagovalec izjavil, proga
ni nudila posebnih priložnosti, saj se je vila v glavnem po ravnini ali v breg. Gregor se je namreč odločil za Sprint le kilometer pred ciljem, ko je spoznal, da bo v cilju šlo na moč in da ima še dovolj energije. V veliko pomoč mu je sicer bilo sodelovanje ekipe, v kateri se pravzaparv
dobro znajde in namerava v prihodje nadaljevati svojo športno kariero. Že v tej sezoni se namreč lahko pohvali s tremi uvrstitvami na tretjo stopnico L zmagovalnega odra in pa J dvema zmagama. Sicer mu v KD Krka Telekom 1 dobro obeta, saj se od le- I tos ta klub ukvarja tudi s | profesionalci. O tem drugem spregovori tudi vodja I profesionalne ekipe Krke J Fifolt ob nagrajevanju, katerega je popestrila tudi beseda in prisotnost starih tržaških kolesarskih mačk, dveh izmed bivših legend profesionalnega kolesarstva, Cotturja in De Santija.
V razpravi, ki so jo ob g koncu dirke sprožili poz- 1 navalci kolesarstva, pa je j polemično izzvenela ugotovitev, da se deželni klubi raje udležujejo tekmovanj v drugih deželah, kot da bi poskusili premagati sosedne Slovence tudi na domačih tleh, glede na to da jim to uspeva na primer na hrvaških dirkah.
(JPC)
Tekma je bila zato bolj izenačena. Čeprav je treba reči, da je bila Soča
SoCa Unitekno - VBU Videm 3:1 (15:10, 4:15,
15:9,15:12)
SOCA UNITEKNO:	_____________________
Andrej in Mitja Cemic, Unitekno stalno v vodst-Faganel, Golob, Hlede, vu. Igralci goriške Kovic, Lukeš, Miklus, združene ekipe so z bor-Orel, Prinčič.	beno igro povečali svoj
Odbojkarji Soče so učinek v obrambi, igra v dobro pričeli nastope v polju pa je bila dovolj deželnem finalu v Vid- natančna, daje lahko po-mu in vse kaže, da bo o dajač Andrej Černič naslovu letošnjega pr- uspešno zalagal napadal-vaka odločal njihov dvo- ce z uporabnimi žogami. boj s Triestino. ki je v V 3. setu so tako sočani drugem dvoboju prvega povedli najprej s 7:5, na-dne gladko odpravila to pa še s 13:8 in set tudi pordenonskega prvaka osvojili. V 4. setu so s Fa-Maniaga.	ganelom na servisu takoj
Sočani so v tekmi z dosegli prednost 6:0, ekipo gostitelja, videm- VBU je reagiral in skim prvakom VBU-jem, zmanjšal zaostanek (7:6), odlično	r7
skoku Bojana Kovica, z 11:8 in to prednost ob-Aljose Orla in Danjela držali do konca. Faganela ter z zbrano »Zmage se veselimo, igro celotnega moštva so saj ni bila lahka. Igrali si takoj priigrali lepo smo pod pritiskom, v ve-prednost 8:2 in 12:4 ter liki telovadnici pred šte-jo tudi obdržali do konca vilnimi gledalci, ki so v seta. Posledica prepričlji-	glavnem navijali za na-
ve zmage v prvem setu je sprotnika. Favorit za bila padec zbranosti. Po osvojitev naslova je izenačenem začetku tržaška Triestina, Mania-(4:4) so Goričani v dru- go pa je pokazal .manj. gem setu začeli preveč Tržaška ekipa je zelo ho-grešiti, še posebej na ser- mogena in igra uspešno visu. VBU, ki ima v tako v polju, kot na svojih vrstah nekaj vi- mreži. Proti njim bomb šokih igralcev, je to izko- lahko zmagali, samo Ce ristdl in stanje v setih v bomo igrali z glavo in s zelo kratkem času ize- srcem.-« je razplet prvega načil. Od tretjega seta dne deželnega finala ko-dalje so se pri Sod odpo- mentiral trener Stefan vedali servisu v skoku. Cotič. Proti Triestini pa Na ta način so zmanjšali se bo Soča pomerila že v število napak, toda jutranjem delu nedelj-istočasno omogočili Vi- skega drugega in žaključ-demčanom, da so lažje nega dela finala.
ODBOJKA / DEŽELNI FINALE DEKLIC
Borovke po slabi igri klonile pred Faro Naslov že Bmetersu?
Bor - Farm 0:3 (11:15, 7:15,14:16)
BOR: Miličevič 5+14, Ambrosi 8+5, Smotlak 4+1, Kraševič 0+1, Posar 0+1, Furlani 4+0, Frandolič 0+0, Carpani 0+0.
Deželni finale prvenstva deklic se za Borove odbojkarice ni začel najbolje. Po dokaj izenačeni tekmi, ki pa ni bila na visokem nivoju, so morale namreč plave priznati premoč vrstnic iz goriške pokrajine, ki so povsem zasluženo slavile. Odbojkarice Farre imajo namreč bolje izdelan koncept igre, razpolagajo s homogeno ekipo, ki je zelo dinamična v obrambi in ki ima raznolik napad, medtem ko sloni igra Kalčevih varovank samo na Miličevičev! in Ambrosijevi. Kljub temu pa bi lahko borovke iztržile kaj več, če bi igrale bolj sproščeno in če ne bi toliko grešile, saj so tudi nasprotnice naredile precej naivnih napak.
Najbolj izenačen je bil prvi set. Obe ekipi sta začeli nekoliko boječe, na obeh straneh je bilo veliko napak, tako da se precej časa nobena ekipa ni mogla odlepiti, dokler ni Battistinova s servisom v skoku poservbala borovke in tako omogočila svoji ekipi, da povede z 12:4. Nato so plave začele počasi manjšati zaostanek, takrat pa je na servis spet prišla Battistinova in zaključila set. Borovke so s slabo igro nadaljevale tudi v drugem setu, tako da je Farra dosegla precej točk na njihovih napakah. Preveč je bilo zgrešenih servisov, manjkalo je preciznosti, obe ključni igralki pa na mreži nista bili prodorni kot običajno. Farra je visoko povedla že na začetku seta in vodstvo potem tudi obdržala. V tretjem setu bi lahko prišlo do preobrata. Borovke so si namreč z zelo ostrim servisom priigrale ogromno prednost (vodile so že 12:1), nato pa omogočile nasprotnicam, da spet prevzamejo pobudo v svoje roke in jim z nepotrebnimi napakami na servisu, v sprejemu in napadu podarile zmago.
Verjetno je borovke izdal strah, saj bi se lahko sicer igralkam Farre mnogo bolje upirale in bi jih lahko tudi presenetile. Skoda, kajti malo verjetno je, da bo bo-rovkam uspelo doseči zmago proti igralkam Cordenonsa in BMetersa, kar velja tudi za Farro. Drugo srečanje je bilo namreč na dosti višjem nivoju, saj nastopa BMeters, ki je zmagal s 3:0, z ekipo, v kateri igrajo kar tri standardne igralke članske ekipe, ki nastopa v Čl ligi, ostale igralke pa so tudi zelo dobre. Njihov glavni adut je zelo dober napad, zelo dinamične pa so tudi v obrambi. Cordenons pa tudi ni razočaral, saj igra zelo agresivno v obrambi, igralke so hitre in zelo požrtvovalne, dobro pa tudi napadajo, čeprav se njihovega napada seveda ne more primerjati z napadom visokih igralk videmskega prvaka. Zato je praktično končna lestvica že določena, kajti tekmi na sporedu sta bili pravzaprav že finalni tekmi za prvo in tretje mesto. (T. G.)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 15. t. m., ob 16. uri (red H): W. Shakespeare »Kralj Rihard tretji«, predstava v koproduzkciji SSG in PDG. Režija Mile Korun.
Ponovitve: jutri, 16. t. m., ob 20.30 (red D); v četrtek, 17. t. m., ob 20.30 (red E); v petek, 18. t. m., ob 20.30 (red A); v soboto, 19. t. m., ob 20.30 (red B); v nedeljo, 20. t. m., ob 16. uri (red C); v ponedeljek, 21. t. m., ob 16. uri (red I); v torek, 22. t. m., ob 20.30 (red F); v sredo, 23. t. m., ob 16. uri (red H): v četrtek, 24. t. m., ob 16. uri (red G).
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1996/97
Od 29. aprila do 11. maja: opera G. Rossinija »Šiviljski brivec« (II barbiere di Siviglia). Direktor Julian Kovatchev.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 TS Festival
V soboto, 19. t. m., ob 21. uri Giorgio Pana-riello »Boati di silenzio«.
Predprodaja vstopnic je že v teku.
Od 28. maja do 8. junija: Stalno gledališče F-JK »Irma la dolce«, režija Antonio Calenda.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 15. t. m., ob 16.30: gostovanje gle-
dališča Teatro slabile del Venelo Carlo Goldoni s komedijo »Se no i xe mati no li volemo«, režija Giulio Bosetti. Nastopajo Giulio Bosetti, Antonio Salines in Gianni Bonagura.
Contradina sreda: jutri, 16. t. m., ob 18. uri srečanje z izvajalci komedije »Se no i xe mati no li volemo«. Vodi Paolo Quazzolo. Vstop prost.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 15. t. m., ob 11. uri srečanje otroških folklornih skupin Primorske.
Danes, 15. t. m., ob 20. uri »Življenje s Picassom«. Ponovitev jutri, 16. t. m., ob 20. uri.
V četrtek, 17. t. m., ob 17. uri medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 15. t. m., ob 16.00, 18.00 in ob 20.30 film »101 dalmatinec«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 15. t. m., ob 20. uri »La dispute«, predstava študentov francoščine Filozofske fakultete v Ljubljani.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
BOUUNEC	GORICA
Kulturni dom France Prešeren: v soboto, 19. Kulturni dom - Gorica Kinema: v četrtek, t. m., ob 20.30 »Nadji	v	spomin«, spominski	17. t. m., ob 20.45 »A comedia de Deus«, r.
večer na Nadjo Kriščak	in	predstavitev knji-	Joao Cesar Monteiro; v četrtek, 24. t. m., ob
ge »Nadja«.	20.45 »Haut bas fragile«, r. Jacpues Rivette.
KOROŠKA
TINJE
Dom Sodalitas: danes, 15. t. m., ob 19.30 predavanje mag. Andrea Lauritscha »Der vergessene VViderstand in Karaten« (Pozabljeni upor na Koroškem).
CELOVEC
Evropska hiša: jutri, 16. t. m., ob 19. liri predavanje »Izkušnje s sosedi«, referent inž. Vlado Indjič-Sušanj.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k center: v petek, 18. t. m., ob 20. uri »Zukunft ist, ...wenn man sie trotzdem hat«, kabaret Christiana Hoflerja.
BILČOVS
Avla ljudske Sole: v soboto, 19. t. m., ob 20. uri vigredni koncert: MePZ in MoPZ Bilke, dekleta Luneschnig, Danica Hanuna-Certov in trobentaši Glasbene Sole.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
Kulturni dom
V	torek, 29. t. m., ob 20.30 nastop Slovenskega kvinteta trobil iz Ljubljane. Na programu Purcell, Clarke, Forsyth, Barber, Bizet, Bach, Merku in Gershvvin.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 koncert pianista Stanislava Bunina. Na sporedu van Beethoven in Chopin.
Marijin dom pri sv. Ivanu (Ul. Brande-sia 27)
V	petek, 18. t. m., ob 20. uri dobrodelni koncert za Sklad Mitja Cuk: nastopata Ilaria Vi-vian (harfa) in Giovanna Nardin (flavta).
MILJE
Gledališče Verdi
V	petek, 18. t. m., ob 21. uri »Glasba brez meja«, ki jo prireja Helm Musič Company. Nastopili bosta skupini Nocturna in Xi’An.
GORICA
Kulturni dom
Jazz srečanja: v sredo, 23. t. m., ob 21. uri koncert Davida Murray in Aki Takase.
V	ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 nastop Slovenskega kvinteta trobil iz Ljubljane. Na programu Purcell, Clarke, Forsyth, Barber, Bizet, Bach, Merku in Gershvvin.
SCGV Emil Komel
Koncertna sezona 1996/97
Jutri, 16. t. m., ob 19.30 koncert Damjane
Bratuž - Svet Bele Bartoka.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	soboto, 19. t. m., ob 20.30 za ciklus »Con-taminazioni« koncert The Terem Kvarteta.
KOSTANJEVICA (Nova Gorica)
Kapela Frančiškanskega samostana
Danes, 15. t. m., ob 19.30 bo v organizaciji Kulturnega doma iz Nove Gorice na sporedu 6. koncert v okviru cikla »Glasba z vrtov sv. Frančiška«. Nastopili bodo V. Fink - Menville (mezzosopran), M. Fink (basbariton) in N. Valant (klavir).
TRST
Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušiča. Urnik: 9-18; ob nedeljah in praznikih 9-13; zaprto ob ponedeljkih.
Miram ar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«.
Občinska razstavna dvorana (Trg Unita), Palača Costanzi, Sala Albo Pretorio: na ogled je razstava »Zone d’arte«.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4); do 15.4. razstavlja slikar Gligorov.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do
konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«.
Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): razstavlja kipar Nane Zava-gno.
Knjigarna In der Tat (Ul. Venezian 7): do
19. t. m. je na ogled razstava Elde Carboni
»Giochi e trasparenze«, risbe na steklu.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20):
do 29. t. m. razstavlja Maria Punzo »Konje«.
REPEN
Kraška galerija: do 20.4. razstavlja Klavdij Palčič. Umik: samo ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.30.
RICMANJE
Baragov dom: na ogled je razstava fotografij Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih od 9. do 12. ure.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Goart Online.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: do 11. maja razstavlja Alfred Hrdlička.
ŽITARA VAS
Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«..
TV SPORED
Torek, 15. aprila 1997
19
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Gustav TV dnevnik
® RAI 1
6.30
6.45
9.35
11.10
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.05 15.50
17.30
18.00
18.10
18.45
19.20
20.00
20.35
20.50
23.10
23.15
0.00
0.30
1.00
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja TJnomat-tina (vodita Melba Ruffo in Stefano Ziantoni), vmes{7,00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Virginia, dieci in amore (glas,, ZDA '53, r. G. Douglas, i. Virginia Mayo, Gene Nelson) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Cigare gospoda Mannio-na (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13,55 gospodarstvo
Aktualna oddaja: Test (vodi Sebastiano Somma) Dok,: Kvarkov svet -Shingalana (5. del) Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes nan, Lassie in risanke Alladin Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualne zanimivosti: Italia sera-Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualna tema: II fatto Aktualna oddaja: Pinoc-chio (vodi; Gad Lerner) Dnevnik
Variete: Singoli (vodi Edvvige Fenech)
Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved RAI Educational Aktualno: Sottovoce -Potihoma
RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
8r Slovenija 1 Jr Slovenija 2
7.00
8.50 9.10
9.35
10.45
11.00
11.30
13.00
14.00
16.15
16.30
18.15 18.40
19.00
19.50
20.30
20.50
22.40
23.30
0.30
Variete za najmlajse Nan.: Lassie
Aktualno: lo scrivo, tu-scrivi - Jaz pisem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Tg
33.11.15	dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve
Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti)
17.15	Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta-Kronika v živo Dnevnik in Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nanizanka: Hunter (i. Fred Dryer)
Variete: Go-Gart Dnevnik
Nan.: L’ avvocato delle donne - Adriana (i. M. Melato, E. VVeisgerber) Variete: Macao Nočni dnevnik, Neon-Ki-no, 0.10 Danes v Parlamentu, 0.20 Šport Jaz pišem, ti pišeš
^ RAI 3
6.00
8.30
9.00
10.30
12.00
12.15
14.00 14.50
15.30
17.00
18.30 19.00
19.55 20.10
20.30
22.30
22.55
0.30
Jutranji: dnevnik, vreme Nan.: Vita da strega Aktualna odd. o ženski problematiki: Milleuna-
donna
Rai educational: Tema-
magazine
Dnevnik
Rubrika: Telesogni (vodi Claudi o Ferretti), 13. tio Media/Mente, Il grillo Deželne vesti,dnevnik Dok.: Tgr Leonardo, 15.00 Metropoli Športno popoldne Dok. odaja o znanosti in naravi: Geq & Geo (vodi Licia Colo), vreme Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tgr - Regioneitalia Variete: Blob Aktualna odd. : Ohi Pha visto?
Dnevnik; deželne vesti Aktualno: Drug Stories, 23.55 Italians, cioe italia-ni (vodi B. Savagnini) Dnevnik, pregled tiska, : nočna kultura, vreme
Nad.: Angelica y TV film: Assassinio allo ■ specchio (krim., ’85)
SI Nad.: Vendetta d’ amore ™ Aktualno: Peste e corna 5323Nad.: Perla nera, 10.30 Ali del destino, 11.00 Aroma de cafd, 11.45 Mi-lagros, 11.30 dnevnik Variete: La mota deli a fortumi - Kolo sreče Dnevnik
Es 1’ essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Toto, Pepino e la doke vita (kom., It. '61) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dokumenti: La macchina del tempo
Ciak- Filmske novosti Film: Totdtruffa (kom.. It. '61). 1.30 Pregled tiska Film
@ CANALE5
12.45
13.30
14.00 14.15
15.35
17.45
18.55
19.30
20.35
23.05
23.30
2.00
Na prvi strani, vreme Dok. oddaja: o naravoslovju: Galapagos TV film: Disperatamente Giulia (dram., It. '88, i. Tahnee Welch, Fabio testi, Dalila di Lazzaro) Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Variete: Maurizio Costan-zo Show
Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca
Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5
Variete: Striscia la noti-
zia
Variete: II gatto e la volpe • Volk in lisica (vodita P. Bonolis, Wendy) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani
	Otroški variete, vmes		Vremenska panorama	
	Ciao Giao mattina in il-		Euronevvs	
	sanke		VCeraj, danes, jutri	
	Nan.: A-Team, 10.15 Ma-		Videoring	
	gnum P.I., 11.35 Mc Gy-		Tedenski izbor: nan. Jake	
	ver		in debeluh (ZDA, 2. ep.)	
	Aktualno: Planet		Film: Sama v temi (ZDA)	
	Šport studio, 12.25 Odpr-		Spoznavanje narave in	
	ti studio, 12.50 Fatti e		družbe (6. oddaja)	
	misfatti		Poročila	
	Nan.: Happy days		TV igrica: Lingo (ponovi-	
	Otroški variete Ciao Ciao		tev)	
	Parade in risanke Lupin,		Videostrani	
	14.25 Telepanzane		Tedenski izbor: Boš videl	
	Aktualna odd.: Colpo di		kaj dela Dolen’c med lov-	
	fulmine		ci (1. del), 15.15 TV kon-	
	Nan.: Baywatch		ferenca, 16.05 Oddaja o	
	Variete za najmlajše: Pro-		turizmu: Homo turisticus	
	ve su strada di Bim Bum		Mostovi	
	Bam, 17.25 Batroberto 2		Videostrani	
	Nan.: Primi baci, 18.00		Obzornik	
	Karine in Ari		Otroški program: Tabor-	
	Odprti studio, vreme,		niki in skavti, 17.25 nan.	
	18.50 Šport studio		Željko (Avstralija, 6. epi-	
	Nan.: Flipper		zodaj, 17.50 Dodojeve	
	Variete: Edizione straor-		dogodivščine	
	dinaria! (vodi E. Papi)		Po Sloveniji	
	Studio aperto - Odprti		TV prodaja	
	studio		Dobro je vedeti	
	Film: L’ uomo ombra		TV igrica: Kolo sreče	
	(fant., ZDA ’94, i. A.		Včeraj, danes, jutri	
	Baldvvin, John Lone)		Risanka	
	Film:	Miami Blues		TV Dnevnik, vreme, šport	
	(krim., ZDA ’90, i. A.		Gore in ljudje	
	Baldvvin)		Napovedniki	
			Studio Citv	
		Hm	Včeraj, danes, juhi	
& TELE 4		n	Odmevi, vreme, šport Nemška nadaljevanka:	
			Berlin Alexanderplatz (r.	
			R.W. Fassbinder, i. G.	
	22.35, 23.50 Dogodki in		Lamprecht, H. Schygulla,	
	odmevi		B. Sukowa, 3. del)	
	Nad.: La ribelle		Svet poroča	
	Košarka		Studio City (ponovitev)	
	Aktualne teme: Zoom		Videoring	
	La sfera di cristallo		TV jutri, videostrani	
jEH Film
Q Zoom - Sindikalne teme [iffil Film
18 Koper
23.25 Teletekst Euronevvs
Tedenski izbor: Sobotna noč, 13.05 Oddaja TV Maribor: Dlan v dlani Recept za zdravo življenje
Oddaja TV Koper: Nedeljska reportaža Nan.: Murphy Brown ZDA (13. epizoda)
Osmi dan
Dokumentarna oddaja: Divja Sibirija (Švedska) Alpe Jadran
Tedenski izbor: Nemška nanizanka: Komisar Rex (7. epizoda)
Ameriška nanizanka: Simpsonovi (75. epizoda) Ameriška nanizanka: Vesoljska policija (15. epiz-da)
Volja najde pot Avstralska nanizanka: Echo Point (56. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Ciklus filmov Luisa Bu-nuela: Lepotica dneva (Fr.-It. 1967, i, Catherine De-neuve, Michel Piccoli, I Francois Fabian, Franci-j sco Rabal)
Napovedniki Včeraj, danes, jutri Dokumentarna oddaja: Irvvini
Šepet iz naslonjača Zlati petelin ’97 (ponovitev)
(•) MONTECARLO
12.45
10.30 13.15 14.00
15.55
17.55 20.10
20.30
22.50
19.30, 22.30, 1.40 Dnevnik, 13.00,19.50 Šport Due come voi Strettamente personale Film: II magnifico irlan-dese (dram., VB ’56) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap, risanke Aktualno: Check Point Film: Camerieri (kom., It. ’94, i. P, Villaggio)
Film: Nick in Gino (dram., ZDA *88)
Euronevvs NBA Action
Evropski kulturni magazin: Aliča, 17.30 TV šola
Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin
Nedeljska reportaža
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Nan.: Nočni sodnik
Dokumentarna oddaja
Slovenia magazin, 20.30 Dokumentarna oddaja Pogovorimo se o..., 21.15 Rhythm & News (vodi Andrea F.) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
Potovanje z Internetom (avtor S. Premru), 22.45 Dok.: Gore sveta, nato TV dnevnik: Vsedanes
r

Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo;! 0.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14,30 Ekološki kotiček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Pojo otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva;
22.40	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna;
16.30	Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lati-na; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika;
19.30	Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite;
22.00	Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba;
10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS;
15.30	DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej;
17.00	10 let PZ Rotovž; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.55 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Modri val svetuje;
10.40	Povver play; 10.45 Horoskop; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Program z D. Mislejem;
22.00	Zrcalo; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine;
8.40	Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo
o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah;
12.00	Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14,20 Locandina; 14,33 Sigla single: 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aleksandrinke; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Dekla Ančka (F.S. Finžgar, r. G. Turk); 9.40 Sobne rastline;
10.30	Intermezzo; 11,45 V središču pozornosti; 12,40 Zbori; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Utrinki; 14,30 Pregnani; 14.50 Soft mušic; 15,30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianistki B. Zonta, V. Zuppin; 18.00 Igra: Začasno osvobojeno ozemlje (r. S. Verč); 18.35 Made in ltaly; 19,20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i,
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF. Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Torek, 15. aprila 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
A . SREE
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANT1-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
66
666
X X C A
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.45. Dolžina dneva 13.21.
PLIMOVANJE
Danes: ob 9.24 najnizje -23 cm, ob 17.58 najvisje 13 cm.
Jutri: ob 11.34 najnižje -22 cm, ob 18.37 najvišje 21 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m			8	2000 m			-5
1000 m			3	2500 m ....!			-9
1500 m			-1	2864 m			-12
		
		H
Obrat De Longhi: sporni velika in mala potreba
TREVISO - Mala ali velika potreba je včasih lahko zelo draga zadeva, zlasti Ce mora uslužbenec nanjo izven za to določene 7-minutne pavze. To so na lastni koži okusili delavci De Lon-ghijevega obrata v Trevisu. Uprava jim je namreč od plaCe odtrgala odsotnost zaradi »fizioloških« razlogov. Ukrep naj bi po sporočilu sindikatov prizadel tri Četrtine od 200 uslužbencev treviškega obrata. Vsakemu od »kaznovanih« naj bi odbili zaradi »odsotnosti« od 4.000 do
6.000	lir na teden.
Podjetje je v prejšnjih mesecih napovedalo uslužbencem, da bo odbilo od plaCe minute, ki jih je vsakdo od njih prebil na stranišču izven za to določenih odmorov (gre za sedem minut dopoldne in prav toliko popoldne) in brez predhodnega dovoljenja šefa ekipe. Od grožnje je uprava podjetja De Loghi nato prešla k dejanjem in vključila v plačilni list odtegljaje zaradi neke ne povsem opredeljene »odsotnosti«.
Med prvimi posledicami ukrepa, je ugotovil pokrajinski tajnik Fiom CGfL Paolo Barbiero, sta večji absentizem in veC napak v proizvodnji. Sindikat je tudi napovedal, da se bo uprl protizakonitim odtegljajem in je namignil na možnost ovadbe uprave podjetja zaradi »protisindikal-nega nastopa«.
Podjetje v protisporoCilu ugotavlja, da je »zaposlenim pri montažnih trakovih v skladu z delovno pogodbo zajamčila dve dnevni sedemi-nutki pavzi«. Poskusno je podjetje za delavce različnih skupin porazdelilo te pavze v štiri raz-lične Časovne pasove, obenem pa »dovolilo delavcem, da zapustijo delovno mesto iz utemeljenih fizioloških razlogov, vendar Ce to sodi v okvir normalnega«.
Toda podjetje in sindikati se precej razhajajo prav ob tolmačenju tega, kaj je »normalno«. Podjetje pravi, da se uslužbenci zapuščajo delovno mesto tudi štirikrat na dan za nedoločen Cas. Sindikati pa odgovarjajo, da te odsotnosti ne morejo biti neopravičene, ker jih delavcem nihče ni oporekal. Zato je sindikat napovedal vrsto ukrepov za zaščito osebnih dohodkov uslužbencev.
Tovarniški odnosi so bili v vseh povojnih letih v Italiji predmet soočanj in tudi ostrih spopadov. Prvič pa se najbrž dogaja, da postaneta mala in velika potreba predmet sindikalne bitke.
Hitrost 246 km/h na rolerjih
BONN - 25-letni Dirk Auer trdi, da je potolkel dosedanji svetovni rekord v hitri vožnji na kotalkah držeč se za športni avtomobil, medtem ko je ta dosegel hitrost 246 km/h. Dirk, obut v priljubljene "rolerje", se je držal za poseben drog, nameščen na zadnji del Porscheja 550 konjskih moti, omenjeni rekord pa je dosegel na neki 2.000 metrov dolgi tekaški progi. Po Dirkovih besedah sta mu veter in dež preprečila, da bi dosegel 300 km/h. (STA/Hina)
Hrček povzročil poplavo in utonil
HAAG - Hrčka, doma na Nizozemske, je pobeg iz kletke drago stal. Njegova žalostna usoda se je zaCela, ko je njegova lastnica odpotovala na počitnice. Zaradi dolgočasja ali morda lakote je hrčku uspelo pobegniti, in nic hudega sluteč se je lotil gumijaste cevi pomivalnega stroja in povzročil poplavo. Sosedje so obvestili policijo, a tri centimetre visoka voda v stanovanju je bila za hrčka usodna. Ko je policiji uspelo odpreti stanovanje, je hrček že utonil. (STA/dpa)
Nič kajenja v tajvanskih šolah
TAIPEI - Tajvansko ministrstvo za šolstvo namerava prepovedati kajenje in prodajo cigaret, betelovih orehov ter alkoholnih pijač v vseh šolskih ustanovah. Omenjena tri poživila redno prodajajo v univerzitetnih centrih, saj jih redno obiskujejo tako profesorji kot študenti, ponekod na otoku pa profesorji celo žvečijo betelove orehe v učilnici, piše časnik China Times. Tajvanske oblasti so zaradi naraščanja rakavih in drugih obolenj poostrile nadzor nad prodajo tobaka mladoletnim ter prepovedale kajenje v večini javnih ustanov. (STA/AP)
Za krapa skoraj 300.000 nemških mark
SINGAPUR - Neki trgovec z okrasnimi ribami je v Singapurju za enega samega samcatega japonskega krapa plaCal približno 297.000 nemških mark. Prav toliko bi odštel za avtomobil luksuznega razreda. "Krap je izredne kakovosti. Njegove barve so izjemno čiste in jasne, " je dejal David How, tiskovni predstavnik podjetja. Krapa, ki je dolg 83 centimetrov in ima rdeCe ter bele pike, so kupili, da bi z njim zmagali na tekmovanju krapov. Vendar se je usoda z njimi prav grdo poigrala: Naslov najlepšega je osvojil nek drug krap, ki se je poleg rdečih ter belih ponašal še s Črnimi pikami. Prebivalci Južne Azije sicer verjamejo, da krapi prinašajo sreCo, poleg tega pa veljajo tudi kot statusni simbol. (STA/dpa)
Z atomsko bombo proti bunkerjem
LONDON - Združene države Amerike so po poročanju britanskega časnika Observer razvile novo atomsko bombo, s katero je mogoče uničiti podzemne bunkerje in skladišča za kemično, biološko in atomsko orožje. Britanski časnik se pri svojem pisanju sklicuje na poročilo ameriške revije Aviation Week and Space Technology, po katerem naj bi šest ameriških bombnikov B-2 opremili z novimi "nuklearnimi dum-dum kroglami”. Nove bombe B 61-11 naj bi vsekakor lahko prodrle globlje v zemljo od dosedanjih konvencionalnih bomb. (STA/dpa)
Red River grozi Georgetovvnu, Metni Nick pa se še zabava
* $%«
% *4| S«
%
Minnesotski Georgetovvn so vode Red Riverja že zalile, najhujše pa mora še priti. 3-letni. Nick pa tega ne ve in se z očkom zabava v improviziranem plovilu. (AP)