Razne novice. Ne verjamite! Liberalni lažnjivci Narodne stranke so v volilnem okraju dr. Korošca razširjali listeke, na katerem je stalo, da je dr. Korošec umrl in da ga torej ni treba voliti; celo v B81ov. Gosp." so vtihotapili na goljufiv način tc listeke, da bi begali naše volilce. Volilei brožiškega, sevniškega in laškega okraja! Tndi vas bodo bržkone hoteli premctiti liberalci z enakimi lažmi! Ne verjamete jim, kajti ti Ijndje delajo saino z lažjo! * Posebne izdaje nisnio mogli izdati, ker nismo dobili vseh podatkov. * Gori&ko. Na Goriškem sta zmagala katoliška poalanca dr. Anton Gregorčič in J. Fon, dr. Peter Laharnar pride v ožjo voliter. * Trst. V tržaški okolici je zmagal Slovenec dr. Rybar. * V Istri 80 izvoljeni vsi trije Hrvatje (Mandič, Vek. Spindič in M. Laginja). Vsi trije Italijani pridejo V ožjo rolitev. * Isgnbil se je 5. maja v Mariboru na južnem kolodvorn Milan Majerič, star 22 let. Fant je tihega značaja. Peljal se je na delo na Gornjo Belo, njegovi tovariši so presedli t koroski vlak, on se je v tistem času neki zamndil, pa je ostal in se ne ve, kje je. Mati prosi, da se nji o njem naznani,' stroške bo povrnila. Antonija Majerič iz Druško^c. Hum na Sntli (Hrvatsko). * S Šole. G. Jožef Stritar, učitelj v Braslovčah, je postal nadučitelj v Št. Vidu nad Grobelnim. Stalna je postala učiteljica Ana Mesek v Šmarjeti pri Ptnju. Učiteljica Maiija Puc v Št. Janžn na Peči je prestav}jena v timartno ob Paki, učiteljiea Ivana Toplak pri Sv. Barbari v Halozah je prestavljena v Šmarjeto pii Ptnju. Za nčiteljico ženskih ročnih del v Puščavi je imenovana gospodična Friderika Groeslinger. * Naselbinski odsek ..Sudmarke." V Siidmarkinem vodstvu obstaja odsek, kateregia namen je prom&evati naselbinsko vprašanje Nemcev med Slovenci. Za obinejne kraje (ob slovenski-nemški meji na StagerskJem in Koroškjm) sta določena dva stalna poročevalca'— plačana uradnika, ki morata imeti karto o posestnem stanju obeh narodnosti, iskati zveze s tamo^njimi podjetji in denarnimi zavodi, ter posredovati pri nakupu slovenskih posestev. Za 1. 1907 se je j&alo naselbinskemu odseku na razpolago 30.000 K. Pri nas se seveda na kaj takega še misliti ne da. * Tečaj za izsuševanje se bo priredil od 3. do 8. iunija v Št. Juriju ob juž žel. Za ubožne udeležence je razpisal deželni odbor 16 štipendij po 20 K. * Tržno poročilo. Cene žitu so na dnnajski borzi tako naraččale, da je bila dne 10. t. m. pšenica za 70 v, rž za 46 t, koruza za 25 in oves za 5 v dražji nego v prejšnem tednn. Cene jajcam padajo polagoma na dnnajskem trgn. Za izvoz se jih nič ne kupuje, zato se giblje ves promet v aajožjih mejah. Snrovega masla je bilo pripeljanega na trg malo, tako da so morali naceti zaloge v ledenicah. * Brezobrestno posojilo Štajerski in Koroški. Duaajska vlada je dala Štajereki brezobrestno državno posojilo in sicer milijon kron, Koroški pa 400.000, da si uredita finanee. Samomor. Trgovec Ul. Lager v Velenja si je skončal sam življenje v Prevaljah na Koroškem, svojem rojstnem krajn, radi siabega gmotnega položaja. Govori se, da znaSajo vsi njegovi dolgovi do 400.000 kron. Sv. Jurij v Slov. gor. Tu je umrl dne 8. t. ta.. Ajadrej K o c b e k. Bil je mož stare korenine, poštenjak skoz in skoz, ki ga težko pogrešamo. Sedem let je bil oče ubogih. Mnogoštevilni pogreb je pričal, lcako priljubljen je bil pokojnik. PevskU zbor mu je eapel na domu in pokopališču mile žalostinke. Nai počiva v miru. * Pozor, kmetje, ki so jim pozebli vinogradi in Setre! Kogar je zadela ta nezgoda, naj to nemudoma naznani okrajnemn glavarstru ali vsaj žnpanstvu; naresti mora prizadete parcele. Pri tej priliki tudi opozarjamo, aaj vinogradniki ne zanmdijo županstvu naznaniti, katere vinogradne parcele so se opustile oziroma z amerikanskimi trtami nasadile na novo; take pareele so namreč 10 let davka proste. Mariborski okraj. Maribor desni breg — Sl. Bistrica — Konjice. Slivnica: Pišek 50, Glaser 2, Kresnik 70, Vidmar 2; Orehova vas (Hotinja vas): P. 82, K. 8, V. 3; Gornja Ložniea: P. 66, G. 3, K. 4; Ruše: P. 23, G. 27, K. 4, V. 24; Sv. Kunignnda na Poh.: P. 89, G. 2; Tinje: P. 125, G. 20, K. 2; Kebelj: P. 63, G. 6, K. 16, V. 2; Poljčane: P. 57, K. 3, V. 5; Stanovsko: P. 48, K. 5, V. 4; Pram: P. 55, G. 17, K. 28, V. 2; Ješenca: P. 31, K. 22, V. 3; Loka: P. 85, G. 3, K. 3; Morje: P. 45, G. 2, K.12; Brezje: P. 71, G. 1, K. 4, V, 15; Makole: P. 318, G. 2, K. 84; Hrastovec: P. 51, G. 2, K. 3; Hošnica: P. 63, K. 17, V. 4; Radvanje: P. 38, G. 1. K. 36, V. 221 (12 raz•epljenih); Pekel: P. 37, G. 3, V. 41; Laporje: P. 43, G. 4, K. 5, V. 1; Hošnica: P. 61, G. 1, K. 13, V. 4; Kodno: P. 64, K. 4; Cigonca: P. 55, K. 22, V. 2; Gor. Polskava: P. 28, G. 7, K. 53, V. 3; OglenSčak: P. 36, G. 1, K. 18: Gabernik: F. 11, K. 10; Pnhperk: P. 6, G. 3, K. 12; ©orica: P. 26, K. 25, V. 4;Ješence: P. 31, K. 22, V. 3; Račje: P. 61, G. 4, K. 40, V. 11; Podora: P. 45, K. 14; Skoke: P. 47, K. 31; Šmarjeta: P. 98, K. 41; Grnšovje: P. 94, K. 12; Tepanje: P. 73, G. 3, K. 12; Konjioe okolica: P. 149, G. 7, K. 27 (2 Sonleitner), Sp. Polskava: P. 35, G. 10, K. 80, V. 44; Oplotnica: P. 111, K. 167; Sv. Jernej: P. 47, G. 4, K. 19; Zg. Laže: P. 39, K. 24; Zrece: P. 125, G. 4, K. 41; Padeški vrh: P. 62, K. 6; Sp. Hoče: P. 55, G. 1. K. 14, V. 2; Zrkovce: P. 26, G. 4, K. 4, V. 11; Šmiklavž: P. 21, K. 1, V. 9. --¦ Pišek je izvoljen; dobil 4314 glasov, Lud. Kresnik 2077, Vidmar 834, Glaser 317. m Jnžni kolcdvor v fflariborn bodo znatno razširili. Zato 80 ttiorali dcloma preložiti Počohovski potok, deloma bodo ga pr«zidali. Celo delo bo stalo buzu 250.000 kron. m ,,_Iariborski Sokol" priredi dne 9. jonija t. 1. v mariborskem ^Narodnem domu* javno telovadbo na orodju io prostih vaj pra^kih, določenih za letošnji vsesokolski zlet t Pragi, ki ee ga ndeleži tudi ^Mariborski Sokol1*. Pri javni telovadbi bo svirala slovenjebistriška narodna godba. m Maribor Člani slovenskega gledališča iz Ljabljane, kateri so z velikim uspehom gostovali v Gorici in r Tretn; gostnjejo dne 29. (sredo) in 30. (četrtek, praznik) v Mariborn; in sicer v dveh najbolj uspelih igrah. m ..Deseti brat" v fflariborn. Na binkoštno nedeljo dne 19. t. m. priredi ^Slovanska Citalnica" in nBralno in pe.sko društvo Maribor" narodno igro ^Deseti braf, ki jo je spisal po JnrČičevem romann F. Govekar. Igro nprizore učiteljski diletantje. Začetek ob 8. nri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. ori zveder, toda vBtopnice se dobifajo tudi dne 19. t. m. popoldne od 2. do 3. nre v »Čitalnici". Razpošiljajo se tudi vabila in letaki. Po igri je prosta zabava. Prebitek je namenjen nDijaški knhinji" v Mariboru. Z ozirom na blagi naman se preplačila hvaležno sprejemajo. mSv. Petep niže Marlbora. Igra ,.Dva brata" je izvrstno ugajala. Igralci so dobro rešili svojo nlogo. Posebno se je odlikoval ,,Gašpar." Ravno tako tudi Brezar, Florijaji, Lovrenc. Cast jim za njihovo pridnost in vztrajnost. Zd:aj pa se pripravljamo kar na drugo igro! Vmes so nam lepo vdarjali tamburaši ali pa nam je sviral gramofon g. Nedok iz Maribora. Lepo se je vršila veseliea; lepše pa na ravno ister--. prostoru dne 14. maja volitev! Peterčani so res ponos mariborške slovenske okolice: Vi prav umevate tok današnjega časa, da je treba voliti v državni zbor vernega, narodnega in za kmečki staii navdušenega moža. Iki ta;ko ste ravnali Vi, ker ste s 200 glasovi volili svojega moža kmeta Franca Roškar. Cast Vam! Drugič spet tako! Hempe pa so tisti, ki so volili tistega Senekoviča; 8 jih je. Ni6 boljši pa niso Mursejevi privrženci, teh pa je 7 in naceljuje jim — Železnik iz Nebove! Kaj ue, fajn ljudje? m Hakole. Dne 29. aprila se je poročil v Laporju krščansko-naroden mladenič Jožef Dover, sin poštenega posestaika v Statenbergn, z narodno pošt« o deklico Ano Pnšnik, hčerko obče spoštovanega poseetnika iz Vrhol v žnpniji Laporje. Domačini ga bomo pogrešali kot neustrašenega narodnjaka in dobrega pevca v cerkvi. Želimo mn, da na noyi domačiji v Verholah srečno vživa s svojo blago narodno gospodinjo zadovoljno zakonsko življenje. m Volllnl shod pri Sv. Barbari se je vršil \ liajlepšem redu in ob obilni udeležbi — bilo je čez 200 volilcev — dne 12. maja v gostilni g. Šebeder. Predsedoval je g. J. Mihalič, podpredsednik je bil g. M. Satler, zapisnikar župan Sebeder, reditelja kmet in župan Kranjc in.Franc Dormiter. Kandidat Ivan Roškur je v jedrnatem, naft uro trajajočem govoru spodbil najprej ostudne laži, ki sta jih nakopičila poprejšnji torek šentlenarska liberalca notar Štupica in advokat Gorišek. Na svojih nešteyilnih shodih je g. Roškar govoril vedno stvarno, nasprotnih strank se je le redko dotaknil, oseb pa celo ne. Omeniena dva gospoda ,,napredne misli" pa nista vedela kaj drugega povedati, kakor da sta blatila in obrekovala osebo kandidata Roškarja. Laž, zvijafia in surovost je glavno sredstvo, katerega se poslužuje Narodna stranka. Zato se pred to bando mora studiti vsakemu poštenemu človeku. V drugem delu svojega govora je Roškar razvil program kmečke zveze. Zborovalci so navdušeno odobravali govor kandidatov, ter sklenili, da dajo na dan volitve primeren odgovor liberalnim obrekovalcem. m Slovenjebistriškl okraini zastop. Dne 6. t. Jn. se je vršila drugič volitev načelnika. Pri prvotni volitvi Stiger te časti ni hotel prevzeti, grola Attemsa pa nemškutarji sami niso hoteli voliti. Vsled te ne{"saupnice je arof močno užaljen ter se je clrugi volitvi tudi odtegnil. Izvoljen je notar Hermann Wiesth|aler, triamestnikom pa Jakob Versolatti. m Llcenciranje bikov za okraj Maribor se vr- ši: dne 22. maja ob 8. zjutraj v gostilni pri slonu, iTržaške ulice, v Mariboru za občine: Vrhov dol, ¦Studence, Bistrica, Lembah, Dogoše, Lobnica, Ruše, Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Miklavž, Pekre, Po- brežje, Razvanje, Radvanje, Zg. in Sp. Duplek, Ci- glence, Smolnik, Cvetkovci; ob 2. pop. v Slivniei za občine: Fram, Gorica, Ješence, Zg. in Sp. Hoče, iRačje, Lota, Sv. Marjeta na Drav. polju, Morje, Orehova ves, Slivnica, Skoke in Bohova. Dne 24. maia ob 8. zjutraj v Jarenini za občine: Jarenina, Sv. Jakob, Polička vas, Vukovski dol; ob 11. dopol. y St. Ilju za fit. Ilj, Selnica ob Muri, Ciršak in Cirknica; ob 2. popol. na Pesnici za Dobrenje, Gra- di&ka, Grušova, Kaniža, Leiteršperg, Sv. Marjetaob Pesnici, Ranče, Tragučova in Vosek; ob 4. popoldne v Zg. Sv. Kungoti za St. Jurij ob Pesnici, Zg. Sv. Kungota, Plač, SpiČnik, Slatinski dol, Svičilpa, Vr- tički vrh. Dne 28. maja ob 8. zjutraj v Marfboru na malem vojaškem vožbališču za Kamnico, Jelovec, Janžefv breg, Karčovina, Sv. Križ, St. Peter, Roš- pah, Slemen, Brestenica, Vo6 in Selnica ob Dravi; ob YA. popoldne v gt. Lovrencu nad Muribjorom za Kumen, Lehen, St. Lovrenc, Rudeči breg in Cinžat. m V Poljčanah je govoril Kresnik zavoljo poso- jilnic, da kmečke posojilnice iskorižčajo kmečke žnlje in da posojujejo donar za visoke obresti. S svojim dobičkom zidajo brozpotrebne palače. Narodne dome, tamkaj kujejo narodne svoje potuhnjene naklepe, koje razširjajo potem med prebivalstvo, da s tem hujskajo narod zoper narod in soseda zoper soseda. Vprašam te, Kresnik, kdo pa take zvane pDeičes hejm" zida? Iz kakih žulje se pa tisti denar izse8T»je, s kojini se stavijo taka rtepotrebua podjetja ? Glejte Kresnika, kako w je drngič vdaril po znbeh. m Sv. Jakob v Slov. gor. Našim štajerčijancem še vedno ne da spati naše društvo. Na vse načine se vonj zaletavajo. pa vse zastonj. Mi stojimo trdno. Le lažite dalje,, znabiti do^iti znto večio nemčursko nagrado, da poplaftate svoje aolgove. Starešine ljndstva pa se naj gredo nnstav nf.it, namesto da prebirajo ..Stajerca" v nradnili nraB, ter Kujejo dopiso vanj. da se ne bodo tako blamirali, kot zadnjič, ko so branili prepisati volilni imenik. Veš, Tinč, časi tvoje vsemogočnosti so minoii, saj sam priznavaš, tla gre zdaj vse narobe. Ko bi bil zakraj. bi sedel zdaj v Ploderšnici na stolcu, po katerem toliko hrepeniš. Tudi te službe obfiinskega tajnika ne boš imel čez 3 'leta, 6e l)oš take prismodarije oklicaval brez dovoljenja oboinskih mož, kakor si storil zdaj pred volitvami. — Ovinkarji so hodili na Vnebobod v Jarenino reševati IJudstvo, pa se jim je najbrž slabo obneslo, zato pa zdaj Sirkov Tone ,,Stajerca" širi. ker ,,Narodni lisec" nič ne \ie6e! Sicer je tudi Stajerčev upliv v volitvah pri nas prišel pod nifilo vsled svojega penzioniramega kandidata: le Škof, ki si je obrusil par podplatov na Senekovičevih shodih, je prignal svojih pet podrepnikov. Izid volitve je pri nas sledeči: Roškar 192, Mursa 2, Senekovič 12, dr. Kukovec 0. Ce prav so štajerčijanci odvračali ljudi ofcl volitve, smo vseeno z iispehom zadovoljni. m Slov. izobi*aževalno di*uštvo v Laporju priredi binkoštni pondeljek dne 20. t. m. popoldne ob/44 v društveni sobi gledališko predstavo s petjem. Vzpored: 1. Pozdrav. 2. ,,Slovenska dežela", mešan zbor. 3. ,,Velikono6na1', S. Gregorčič, deklamacija. 4. ,,Eno samo tiho rožo'\ mešan zbor. 5. ,,Sv. Cita", slika iz njenega življenja v treh dejanjih. 6. ,,Nagelj vene deklici", mešan zbor. 7. ,,Vino in voda", dvogovor. 8. ,,Rožmarin", mešan zbor. 9. ,,Krčma,r pri fevitem rogu", burka v enem dejanju. Vstopnina: sedeži 1 K, stojiš6a 50 v. Ker se čisti dobiček porabi za razširjenje kniižnilpe in v pokritje stl*oškov za društvefcu oder, se preplačila hvaležno sprejemajo. Dne 20. t. m. torej vsi v Laporje. Odbor. Ptujski okraj. Ptuj—Ormož. Hajdin: Ploj 80, Ornig 25, Zadravec 4; Cirkovci: Ploj 160, Ornig 63, Zadraveo 15, Vidmar 7; Sv. Lovrenc: Ploj 1,70, Ornig 21, Zadravec 45, Vidmar 3; Veličane: Ploj 59, Ornig 1, Zadravec 13; Majšperk: Ploj 124, Oroig 12, Zadravec 1; Ptujska Gora: Ploj 43, Ornig 85, Zadravec 11; Prrenci: Ploj 97, Ornig 1, Zadravec 7; Velika Nedelja: Ploj 56, Ornig 40, Zadraveo 17; riodinci: Ploj 66, Ornig 3, Zadraree 19; Trgovišče: Ploj 47, Ornig 2, Zadravec 1; oardinje: Ploj 129, Ornig 5, Zadravec 13; Runeč: Ploj 70, Ornig 2, Zadravec 14; Koračice: Ploj 155, Ornig 6, Zadravec 7; Bratonečice: Ploj 108, Ornig 1, Zadravec 3. — Ploj izvoljen; dobil 5390 glasov, Jakob Zadravec 2165, Josip Orni*g 1317. p Ptnjske novice. Ptnjski zidarji so si omislili krasno zastavo pri šolskih sestrah. Blagoslovljena bode dne 19. t. m. ob pol 8. uri v ptnjski farni cerkvi. Botra bode gospa Frančiška Mohorič v Ptuju. Vse zidarje prosi, da se slavnosti v velikem številu ndeležijo, Franc Ribič. p Kušec v grabl. Sv. Križ tik Slatine. Dne 9^ maja je govoril g. župnik Fr. Gomilšek v naši Citalnici o mladinski organizaciji in izobrazbi. Pokazal je na vzgledih, kako silno važno je v sedanjih razmerah. za nas, da imamo pred vsem izobraženo, zavedno mladino. Govor je vzbudil splošno navdušenje in veselje. Žalosten je bil edini Kušec, ki je strašil zunaj pred vrati in pri oknu bralne sobe zabavljal. V zahvalo za to ga je po končanem govoru nekaj krepkih rok potisnilo v bližnjo grabo, kar je provzročilo ljudem veliko zabave. Prizori za bogove! bi vzkliknili sami c«ljski narodovci, ko bi bili videli, kako žalostno se je ubogi Kušec skobacal ven iz grabe. Svetujemo mu, naj se našim dobrira ljudem zahvali, da niso krepkeje odgovorili na njegovo drzno izzivanje. Naj si dobro premisli, kdaj bo zopet prišel motit naša zborovanja. Sicer pa je s svojim niastopom veliko škodoval Zurmanovi stranki. p Volilni shod pri Sv. Trojici v Halozah pod milim nebom fcandidata Kmečke zveze dr. M. Ploja sijajno uspel. V kratkem, jedniatein, stvarnem govoru je g. k*andidat razvijal svojo šestletno delovanje v prid kmečkega ljudstva, ter je izrazil žfeljo, da hb6e tudi v bodoče delovati za kmečke volilce, na podlagi gesla: vse za vero, dom, cesarja, akb mu bodo zaupali mandat dne 14. maja, klar pa se ni bati, dasiravno hočejo liberalni učitelji zgago delati, priporočivši Z-adravca. Potem je g. predsednik Potanik preidlagal predloge glede šole, kuhanja žganja, lova itd. Shod se je vršil zelo mirno, neki štajerčijanec je hotel nemir delati, Narodna stranka v osebi učitelja se je mirno zdržala. Po shodu so se Ijutije pogovarjali: tega bomo volili, ker je zelo trezno in razločno zagovarjal kmečke koristi. Seveda bodo tudi nekateri Ornika volili na pritisk dotičnega delodajalca. p Prl Sv. Barbarl v Halozah se je vršila dne 4. t. m. občinska seja. ker je prosil Ignaz Leskoscheg, ptujski posilineraec, kateri tukaj prebiva pri svojem posestvu v Brezovici, žalibog tudi odbornik, Kpo rajnem Korenjaku za namestnika postavljen) za ^rostilniško obrt. Naš vrl občinski odbor mu je enoplasno odklonil, in ni diorvolil, <5e je ravno on sam. odbornik. Možje so pokazali, da so pravi Haložani in plovenci in da ne rabijo nemške gostilne v Brezovcu. Ce pa smo mi Brezovčani potrebni ene kiupice )vina, pa lahko gremo h Krajncu ali pa h Koširju piti vina. p Koslrivnica. Velikamnožica ljudi se je zbrala zadnjo nedeljo po rani maši pri g. Ogrisegu, da posluša kiandidlata Slovenske kmečke zveze dr. K or o š c a. Predsednikom zborovanja se je izvolil g. Ogriseg, podprcdsednikom in zapisnikarjem brata Taidina. Potem je razvijal dr. Korošec program Krae-( fcke zl-eze ter pobijal laži in obrekovanja, k\ se sedaj trosijo po celem volilnemk>kraju proti njemu. Ceravno je bilo tudi mnogo nasprotnikov navzočifi, vendar so miruo ; oslušali izvajanja kandidata, katerim ni mogel nihce oporekati. Z navdušenjem se je sprejela kandidatura idr. KoroSca. na kar je g. predsednik skienil zborm anje. p Polenšaka sosedi. Ve6 faranov na Polenšaku grdo napada v ,,Šta.jercu" dušne paslirje: doniafiega in sosedne, ter zasmehljivo piše o svojej cerkvi. Mi sosedi Polenšaka vprašamo vas, poštene farane Polenšaka, ali je res vaša lepa romarska cerkev poflružnica, kakor jo imenuje zaničljivo ,,Štajerc". ali rea mežnar opravlja službo dubovnika, ali je duliovHiku prepovedano iti v sosedno župnijo obl cerkvenili slovesnosti pridigat in na pomoč? Kaj porečete na to, jia tako nesrarano napada vašega skrbuega. gorečega in nam vsem ljubega dušnega pastirja. katerega vse povsod verno Ijudstvo in sobratje radi imajo. ter visoko spoštujejo, ker tako drage volje in ljubeznjivo rajdi pomagajo pri vsaki cerkveni svečanosti; a vefi Jaranov v ,,Sta.iercu" piše: naj le doma ostauemo sosedni duhovniki — o ti litinavski lisjak. kako skrbiš za zveličanje Štajerčijanom in Vesenjakom. Dobro tedaj,mi sosedi ostanemo doma, nain ni treba več na Polenšak hoditi, in se tam potiti, prav lepa bvala za odpoved. Tako je prav! Nič vefc nas ne bote sosedov vidli v dolgih procesijah z dušaimi pastirji prihajati na Polenšak 2. julija, saj še imaino druge roraarske cerkve; tudi naši gospodje duhovniki ne bodo na,žegnanje prišli — ako ,,Stajei*c" ua Polenšaki tako gospodari. Več sosedov Polenšaka. p Sela pri Ptuju. Blagosiovil se ba svečano kip sv. Antona puščavnika v tnkajSnji cerkvi sv. Drnžine na binkoštni ponedeljek dne 20. majnika. Pozno božjo slažbo in pa popoldansko bodeta opravljala slarna pridigarja iz Maribora: preč. gg. profesor dr. Anton Irfedved in misijonar frančiŠkanski P. K a s i j a n. p Sv. Florijan pri Rogatca. Na nesramne laži nNar. lista" o ponesrečenem shodu g. dr. Antona Eorošec dne 4. maja smo mi Florijanski volilci danes, t. j. 12. maja, dejanski odgovorili. Žuraan je zboroval. Sobo smo napolnili mi; predsednik je bil naš. Po dokončanem gororn Žurmana mu predsednik odgovori, da ga mi nikakor ne moremo voliti, ker nimamo do njega zaupanja, ker kandidira na program advokatov. Na razna vprašanja ni znal Žurman prav nič odgororiti, ali pa se je tako zrijal, kakor lisjak v pasti. Konečno se mu je reklo, naj pride <3ez šest let, morda bo takrat kaj. Za sedaj pa ostanemo pri kandidatn Kmečke zveze. Za Žnrmana sta se dra cela moža prav tiho in skrito oglasila, zato pa smo vsi ostali navdašeno pozdravili dr. Korošca. kojema hočemo dne 14. maja oddati svoje glasove. Florijanski volilci. p Sv. Lenart pri Vel. ned. Na križevo, t. j. 9. l. m. je imel središki Jakob Z(adravec v Pojdgorcih pri krčmarju Hanželiču volilni shod. Udeležilo se ga je zraven kakih 12 njegovih spremljevalcev, večinoma učiteljev iz ormoškega okraja, tudi precejšno število naših radovednih volileev in nevolilcev. Stajerfcijanci in liberalci so bili kaj navdušeni za njega. Na vprašanje Zadravca, koga bomo imeli za predsednika in podpredsednika, je prvi priporočal Cvetkovski občinski svetovalec Poplatnik g. nadufiitelja Megla in župana Muhiča, kar pa je slednji odklonil. Na to je bil izvoljen g. Kokot. Na» predlog središkega g. Zmka, kdo je za Megla in Kokota, naj vzdigne roko, so vzdignili, seveda Zadravčeva častna straža, vsi roke in pa nekaj štajerčijan&ev. Zadravec je nekaj govoril o dveletni vojaški službi, o ogrskem uvaževanju pridelkov vnaše kraje, o odpravi zemljiškega davka. Vendar nobenega programa ni toliko razvil, da bi ga kdo razumel, kaj hoče storiti za kmeta. Omenil je, da so naši dosedanji poslanci 1& malo storili za kmeta, ter da so le duhovnikom in uradnikom povišali plače. Ce mu je kdo med govorom kaj segel v besedo, pa že ni vedel dalje. Ce bo v naši župniji dobil kaj glasov, zato se bo imel zahvaliti g. nadučitelju Megla, ki je njegov shod dvakrat na dan oznanil pri cerkvi, ko še za dr. Ploja mi zmogel ene besede. G. Megla je z voglenom na steno svojega stanovanja napisal: ži\io Zadravec, vsi na volišče za njega. Ker ve, da stene ne more nihče odnesti, papirnatni plaikati pa so takoj na tleh. In ko je nekdo pisal zraven na steno: živio dr. Ploj, pa je, moral pobrisati, ker ga je zraven zasačil. Kako se je s tem postopanjem faranom zameril, se vifli iz tega, da si njegov brat ne upa k domači cerkvi, ker ga ljudje v vsajri družbi vleftejo 6ez zobe. Kako je g. Megla naroden, se pozna na tem, da še v šoli otrokb pomV luje, ko se učijo katekizem. Pravi, da bi se namesto katekSzma učilo ve5 nemščfne. Vrl narodnjak. p 8v. Tomai pri Ormoin. TukajJnja Marijins drniHi priredi t nedeljo 19. t m. in v pondeljk 20. t m. v doma&i 4oli igri BC r e v 1 j a r" in BPravic» se je skaiala", Zažetek po vefcerniei. Sosedisooljndno povah^jeni.g Ljutomerski okraj. fflaribor (levi breg) Št. Lenart Gor. Radgona— Ljutomer. NorSinoi* Roškar 61, Mursa 15, Kukovec 1, Senekovič 1; ftv. Peter pri Mariborn: Roškar 200, Mursa 7, Senekovič 8; Negova: Roškar 131, Mursa 1. Senekovič 4; Stanetinci: RoSkar 32, Mnr-a 10, Senekovič 1; Okoslavci: Roškar 54, Mnrsa 15, Senekovič 8; Mnrščak: RoSkar 64, Mursa 3, Kukovec 1, Senekorič 13; Staravas: R. 71, M. 7, S. 3; RadeHci: R. 61, S. 11; Kapfl«: R. 43. S. 7; Rihtarovci: R. 14, S. 14; Šratovoi: R. 24. S 18; Bora«eva: R. 48, 8. 6; Orehovoi: R. 26, S. 57; Grabonoš: R. 45, M. 3, S. 1; Sv. Benedikt: R. 442, M. 32, S. 58; Lormanje: R. 36; Zg. Žerjavci: R. 37, M. 4, K. 3; Sp. Žerjavoi: R. 18, M. 14, K. 2; Zg. Porčič: R. 28, M. 8; Sp. Porčič: R. 37, M. 2, K. 1; Radahova: R. 6, M. 18, K. 2; Biš: R. 56; Gočova: R. 37, M. 29; ssv. Marjeta ob Pesnici: R. 67, M. 21; Vosek: R. 54, M. 13; Sv. Trojica v Slov. gor. (absolutna večina R.); Očeslavci: R. 58, S. 4; Stavešinci: R. 58, S. 4; Police: R. 75, S. 27; Staranova vas: R. 71, M. 7, S. 3; Jarenina: R. 115, M. 5, S. 11; <st. Ilj : R. 173, S. 13, K. 2, Vidmar 9; Cirknica: R. 58, S. 16, K. 5; Ceršak: R. 88; Dobrenje: R. 22, S. 17, K. 1; Kaniža: R. 5, S. 11, K. 2; Selnica ob Muri: R. 156, S. 13 (1 razc.); Poličko: R. 69, S. 11, K. 1; Sv\ Jarij ob Pesnici: R. 25, M. 13, S. lol (2 razc); Ivanjoi: R. 53, S. 1; Sv. Križ nad Maribororo: R. 77 (1 Franc Roškar), M. 57, S. 7; Zg. Sv. Knngota: R. 27, M. 1, S. 89; Sp. Voličina: R. 43, M. 9, S. 2; Zg. Veličina: R. 22, M. 34, S. 6 (1 razc.); Selce: R. 36, M. 6, S. 1, (3 razc); Črmlenšak: R. 74, M. 14, S, 5; Rogoznica: R. 30, S. 5; Sy. Jakob t Slov. gor.: R. 193, S. 11; Vukovsko: R. 48, S. 12; Zimica: R. 23, S. 53; Pesnica: R. 70, S. 41: Malna: R. 50; JnrjevSki dol: R. 66, M. 1; Zitnioe: R. 43, M. 1, S. 3; Sy. Gasteraj: R. 54; Partinje: R. 111, S. 1; Sp. Gasteraj : R. 28, S. 21; Kamnica: R. 41, M. 2, S. 29, K. 45 (1 Lakenbacher); Rošpah: R. 35, M. 2, S. 25, K. 14; Brestenica: R. 19, M. 1, S. 41, K. 1; Jeloveo: R. 7, S. 26. — Roškar je izvoljen, dobil 6189 glasov, Mursa 839, Senekovič 1706, Kukovec 297, razcepljenih 79. 1 Konjska dirka ˇ Ljutomeru bo dne 20. t. m. 1 Ljutomer. Resnici na ljubo drage volje popravimo, da se g. Ant. Misja, tajnik okrajne posojilnice, na shodn nNarodne stranke" v Ljutomeru, ni udeležil glasovanja ne za ne proti Mursi, ker kot Ljutomeržan ni volilec v kmefikcm volilnem okraju. 1 Ljutome-'. ,.Narodni List" od due 18. aprila št. 16. piše na drugi strani: Občinske volitve v Ljutonieru se vrše dne 24. aprila. Slovenci, osebnosti na stran, in slovensko zastavo kvišku; Pri, zaupnem shodu so se naši dosedanji odborniki dr. Grossmann, Ant. Misja, Fr. Sever odločno izrekli, da ne vsprejmejo ve6 kandidature. Na to je na zauppem shodu, ki je na njem bila zbrana velika večitia znanih zastopnikov Narodne stranke, z živioklici bil sprejet popoljioma samostojeu predlog g. kaptana Skamleca, naj se kandidira kaplan Kociper. Tiidi na volilnem Shodu je bila ta kandidatura sprejeta, dasi je mizar Velnar zahteval drugokratno gliisovanje samo pri g. Kociper. G. Misja, predsednik volilnega shoda, je posebno izjavil, da je po njegovem mnenju že pri prvem glasovanju bila vsprejeta kandidatura g. Kocipera. Da pa pristaši Narodne stranke in ,,Nar. List" za njimi razglašajo to kandidaturo »vsiljivo", to je pa naravnost nasprotno s prejšnjimi navduševanjem ,,Nar. Lista" k složnemu postopaniu! ,,Nar. List" je v treh številkah povdarjal vsiljivost g. kaplana Koeipera. Kje je tukaj logika, kje doslednost! ? Ali je to delo za slogo, da liberalci ne gredo volit neljubega jim fcandidata? Odkrito povedano, mi ne poznamo tistib. liberalcev (samo trije zavedni Slovenci se niso uldeležili volitve, pa menda ne radi g. Kocipera. Po mnenju ,,Nar. Lista" liberalci niso šli volit zaradi neljubega jim kandidata g. Kocipera (kar pa ni res! Manjifcalo je agitacije!) To ,,Nar. List" popolnoma odobrava i!n se mu dopada, kakor kažejo dopisi v treh zadnjih številkah. Vsi dopisi ^Nar. Lista" kažejo pa smrtno sovraštvo do duhovnika! Ali je potem mogoča sloga? Ali se potem tak list sme imenovati še ,,Nar. List" ? Ne, in stokrat ne! To je brezverski, to je izdajalski list! 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Danes priobčimo vzrokte, zakaj je naše Bralno društvo preložilo dne 2S. m. m. svojo gledališko predstavo. Nedelja dne 28. aprila je ob enera žegnanska nedelja za Sv. Jurij; Da se na'ta dian ne vršijo plesi. to zahteva cerkveni red kakor tudi Jdejstvo, da se pri plesih ob žegpanju Je preradi gode obžalovanja vredni izgredi med mladino. Kot nadomestek za to je hotelo Bralno društvo prirediti izobraževalno in ob enem zablavno slavnost. Dvoje tukajšuih štajerčijansklh (pardou, narodnonapredkiih) gostilničarjev je pa na vsak nafcin hotelo imeti ples, toda občinski predstojnik ni dal licence s posebnim ozirom na to, kar smo zgoraj omenili, in pa, ker je proti dosedanji navadi, da bi pred žetvo kje bili plesi. Sel je pa Fr. Iv. h g. glavarju se pritoževat. Isti take pritožbe rad sliši, saj je dosedaj |mel navado, proti ukrepu pretistojništva dati licenoo! A pokazalo se mu je, da se v to on prav nift nima vtikati; zato si je pa zdaj drugače pomagal. Pisal je predstojništvu, 6eš, da se je doti&nik pritožil, da mu predstojništvo zaradi tega ne dovoli piesa, ker je pri g. Trstenjakovi slavnost, ter je pristavil: To Pejstvo, da je pri Trstenjakovi slavnost, se ne more smatrati kot zadoston vzrok, odreči dovoljenje. Ce ^orej ni drugega vzroka, mora se licenca podeliti. Pred vsem, g. plavar, nikarte predstojnikom zapovejflovati glede plesnih licenc; tn je njihova stvar. Kaj Cti4no se sliši taka zapoved iz ust moža, ki je postavljen za to, da skrbi za javni red Sn ki ima nalogo, delati.za kulturno povzdigo ljudstva; ples pa še noben narod ni povišal daleč. Nadalje, ali g. gla- j var ne sprevidite, ali je farbarija, fte se navaja kot j yzrok odreka slavnost pri Trstenjakovi? Bralno kru- | fttvo bi poleg vseh j>lesov lalbko izvršilo svojo slav- ! nost, če bi botelo; tudi bi imelo ve6 obftinstva, nego I bi ga bilo na vseh tukajšnjih pleaiščih! In niti tega , pe sprevidite, g. glavar, da ples in izobraževalna : slavnost vendar ni vse eno, da bi se kar oboje stavilo v eno vrsto, kakor ste to storili Vi! ? Mesto, da bi moža, ki se je prišel pritoževat, podu&li o tem, za- , kaj se gre, pa daste tak odlok oziroma zapoved g. ,predstoinikui! ? Z ozirom na to izjavo glavarjevo s« nikakor ni moglo privoliti, da bi bili plesi zbog tega, češ, zakaj pa ima Bralno društvo svojo sinvnost, to tembolj ne, ker velja kot načelo, da na Jurjevo nedeljo naj ne bo piesa ter dotična gostilničarja navlašč na ta dan liočeta istega imeti. Zato so je raje odpovedala Gregorfiičeva slavnost ter se protožila na priKodnjo nedeljo. Pričakujemo pa takrat tem večjega obiska! Izjavljamo pa. da društvene prireditve nisa nikdar vzrok odreke plesne licence; da.se iste naj a» smatra kot gostilnifiarske konkurence, ter da se odslej ne vklonemo vec nobenemu takemu pruisku, ker so društvene veselice. in slavnosti vse kaj drugega, nego divji plesi pri J. in S., 6e tudi te plese odobrava sam g. ljutomerski glavar! Slovenjgraški okraj. Marenberg—Slov. Gradec—Šoštanj-G. Grad. i TrgMozirje: Robič 27, Ježovnik34, Vidmar5; j G. Grad: Robič 92, Ježo*/nik 49; Ljabno: Robič 248, Ježovnik 27 ; nv. Primož: Robič 52, Ježovnik 34; ZavodnjeRobič 31, Ježovnik 97; Šmartno na Paki: Robič 141, Ježovnik 92; Mozirje okolica: Robič 226, Ježovnik 27; Kokarje: Robič 59, Ježovnik 41; Rečica : Robič 271, Ježovnik 46; GradišSe—Arnfels: Robič 140, Ježovnik 53; Vubred: Robič 6, Ježovnik 45, Vidmar 35 ; Mislinje: RobiČ 30, Ježovnik 182; Št. Ilj : Robič 28, Ježovnik 83 ; Solčava: Robič 179, Ježovnik 5; Lače: Robič 253, Ježovnik 3. — Ježovnik je izvoljen. Dobil je 3514, Robič 3203 glaso-c, razcepljenih glasov je bUo 280. V posameznih okrajih so se razdeli glasovi: Gornjegraški okraj : Robič 973, Ježornik 198; šoštanjski okraj : Robič 178, Ježovnik 222; slorenjgraški okraj : Robič 158, Ježovnik 546; marenberški okraj: Robič 24, Ježovnik 358; ormožki okraj: Robič 174, Ježovnik 106. s Št. 11] pri Velenji. Sv. misijon imamo pri nas od 16. do 21. maja. Vodijo ga č. oo. laiaristi od Sv. Joiefa nad Celjem. Celjski okraj. Celje -Vransko. Št. Jnrij ob juž. žel. okolica: Povalej 442, Roblek 104, Vodopivec 1; Dobrna: P. 217, R- 19, V. 1; Braslovče: P. 176, R. 280, V. 10; Kalobje: P. 63, R. 91; Št. Jnrij juž. žel. (trg): P. 61, R. 40; Polzela: P. 97, R. 177, V. 32; Št. Peter v S. d.: P. 89, R. 123; Dramlje: P. 66, R. 103; Sretina: P. 62, R. 11. — Roblek je izroljen; dobil je 4131 glasov. Šmarje—Rogatec—Kozje. TrgŠmarje: Korošec43, Žurman38, Drofenik 9; trg Kozje: Korošec 109, Žarman 21, Drofenik 7; Zdole: Korošeo 74, Žurman 6; Koatrivnica: Korošec 160, Žorman 19, Drofenik 29; riv. Rok: Korošec 92, Žurman 1, Drofenik 45; Donačka gora: Korošec 104, Žarman 19, Drofenik 41; Sv. Florijan: Korošec 114, Žarman 4, Drofenik 3; Sv. Štefan: Korošec 52, Žurman 47, Drofenik 12; Zibika: Korošec 96, Žnrraan 30, Drcfenik 4; Sopote (Olimje): Korošeo 43, Žurman 15, Drofenik 5; Sv. Peter na Med selu: Korošec 50, Žarman 54, Drofenik 39; Slivnica: Korošec 107, Žarman 44, Drofenik 19; Loke p. Planini; Korošec 54, Žnrman 57, Drofenik 1; Koprivnica: Korošec 60, Žurman 2; Veliki Kamen: Korošec 88, Žarman 2; Mrčna Sela: Korošec 89, Žurman 2; Imeno: Korošec 99, Žarman 3, Drofenik 6; Podčetrtek: Korošec 36, Žnrman 6, Drofenik 22; Sedlarjevo: Korošec 30, Žnrman 37; Lemberg: Korošec 14, Zarman 4, Drofenik 18; Sladka gora: Korošeo 113, Žarman 8, Drofenik 85; Šmarje (okolica): Korošeo 262, Žarman 18, Drofenik 109; Rog. gorca: Korošec 49, Žurman 32; Tinjsko: KoroSec 35, Zarman 18, Drofenik 8; Žasem: KoroSec 77, Žarman 21, Drofenik62; Grobelno: Korošec 51, Žunnan 58, Drofenik 10; Sv. Peter p. Sv. gorami: Korošec 102, Žarman 270. — Dr. Korošee izvoljen; dobil 4187 glasov, Žurman 1654, Drofenik 654. c Okolica Celje. Za župana je izvoljen zopet goep. Matej Glinšek. c Luče. Umrla je spoštovana Marija Krivc, po domače Stokaj, v sredo dne 8. maja. Pokojna seje odlkovala po svojetn usmiljenem srcu do revežev, bila je priljubljeDa in spoštovana od vseh, kateri so jo poznali. Toda napadla jo je hnda bolezen in je bila r nekaj dnevi mrtva. N. t m. p.l c Št. Rupert nad La&kim. Dne 5. maja imeli smo tu kar d?a shoda, oziroma samo enega, ker pri najlepšem vremena je strela iz jasnega neba treščila v liberalno Narodno stranko, da je popolnoma pogorela, kakor doslej še nikjer na Sp. ŠtajerKkem. Prvi shod je sklicala Kmedka zveza po rani službi božji v prostorih g. J. Oblaka, trgovea in gostilničarja. Samih volifcev je bilo navzočih nad 300. Kot govornik je nastopil gosp. tajnik katol. polit. droštra BSava" v B ežicah, ki je v kratkih, pa krasnih in jedernatih besedah razvil program našega g. kandidata dr. J. BenkoTifia, kateri je bil ialibog po dmgih Rbodih xadržan, osebno se predstaviti vrlim Št. Ruperčanom. Doniaii nadačitelj, Franc Znpančio, atrasten agitator Narodne učittljske stranke, je seveda tadi prišel na ta shod in sicer z namenom, z medklioi motiti zborovanje. To pa se mi ni posrečilo, ker nta ga govornika — gosp. tajnik in domači gosp. kaplan — na veliko veselje navzočih kmetov pošleno zavračala. Vne je bilo razočarano, kako nastopa nadačitelj kot nasprotnik v^livcev Št. Rapertske občine, katerc tajnik je. Razborjenje zoper nadnčitelja je vskipelo do viška, ko je govornik oraenil, da je on kot tajnik 8e nad 100 zavodnih volivcf-v izpnstil iz volivnega imenika. Silni poraz pa so dožifeli liberalci popoldne na jLiberalnem pogorišdn" t St. Rnpertu nad Laškem. Že prvo zborovanje po prvi sv. maši je razburilo volivce zlasti zaradi postopanja obč. tajnika, nadnčitelja, glede voliraega imenika in njegovega nastopa in motenja govornikov. Toda popoldne se je mera newlje volivcev napolnila, ko je imel biti shod Narodne stranke in se je hotel trboveljski Roš predstaviti Nadučitelj je za ta shod strastno agitiral, povabil očeta RoSa, v svesti si, da ima Št. Ruperčane pod komando. Ob določeni nri so se ponosno pripeljali g. Roš, njegova dva sinova, učitelja, in če shio prav slišali — dr. Karlovšek. Iz stare šole, to je nadnčiteljevega stanovanja, stopijo ven imenovani gospodje in se postavijo na stopnjice pred vrata, da za slučaj nevarnosti zbeže v hišo, Ljudstvo se začne na glas smejati tej bojazljivosti in zažene velik krik. Ko odprejo ata Roš svoja nsta in še preden izgovorijo en sam stavek, vpije vse povprek: rŽivio Benkovič, naš kandidat je Benkovič, Roš naj gre v koš" itd. Roš in nadučitelj prosita s povzdignjenimi rokami za mir, vsaj za par besedij. Volivci in nevolivci vzdigujejo pesti proti govornikom, bližajo se jim in oni zbežijo prestrašeni v hišo in se zaklenejo v nepopisno veselje zborovalcev. In zopet zaorijo neštetokrat glasi: BZivio Benkovič!" Preeej časa čakajo še ljudje, da bi prišli gospodje še kaj na svetlo, pa zginili so kot kafra in sicer skozi klet in hlev na naaprotni strani Šole in odnesli pete kar po gozdn ne po poti, dokler niso "taaposled dospeli do Grazelijeve gostilne. Ta bi si bili oče Roš radi vsaj malo •oddahnili in poslali par kozarcev ^dragega božjega1' v večno doliho. Pa glej spaka! Peš ho morali do semkaj racati, ker kočija se je vrnila prazna v Laško, in na kaj naletijo tu? Dr. Povalej je imel tu svoj shod, in ata Roš so morali biti veseli, da se jim je posredilo zopet ubežati — lačni in žejni notri do Št. Jnrija ob juž. žel. Ljudje pa so rekli, da kar pomnijo takega sšpasaa še ni bilo v Št. Rapertu kot ta dan na Roševem shodu. Živio naš kandidat dr. B e nkovič! Roš pa — v koš! c Od Hudinje. Duhovnika izposodila si je celjska ,,Domovina", češ: glejte, kmečki ljudje božje, kakšna je ta Kmečka zveza, celo duhovniki jo obsojajo in pišejo to nam. Seveda so takšni duhovniki le izmišljeni. Ta ,je pa bojda pristen. Bodi mu^. Naj le pazi na pregovor: ,,Kdor med pleve hodi, ga*kosmatinci požro." Zmefieno piše dovolj. Pravi in hvali sprva ,,boj načel in razvijanj", proti konciv pa piše: ,,volilni boj pri nas sploh ne more biti načelni boj", ga torej graja. Obsoja ,,osebni boj, politiko osebnosti" ter jo ofiita tistim, ki so Kmečko zvezo osnovali. To*da kmalu se spozabi in prasne sam do ušes v njo, ko napada osebo g. dr. Korošca, to pa zelo nesramno in brezumno. Se li to spodobi, je li to lepo? Sicer pa fvsak pameten človek uvidi, da urednik kmečkega lista, kakoršen je ,,Slov. Gospodar", ne more uganjati osebno politiko, ampak zastopa koristi in težnje vseh, ki se držijo gesla: vse za vero, dom, cesarja. In teh je malo več na Stajerskem, kakor pa celjskih dohtarčkov in kričačev. Nasaja se tudi na Kmečko zvezo, češ, zakaj prezira slovensko ,,inteligenco." Kdo je ta inteligenca(razumništvo)? Menda tisti celjski frakar.i, ki so nedavno v Narodnem domu na slovenske kmete pljuvali in kot pristni smrkovci svoje smrklje na nje metali! Take inteligence ne maramo, jo prepuščamo liberalcem. Naposled še obira naše kandidate, češ, da niso vsi dovolj sposobni ter zajamra: ,,ali res nimamo boljših mož?" No, Andrejček, revček, tu si se pa močno vsekal. Naši kandidati morajo že pravi fDožje biti, sicer bi se jih libenalci in ta izposojeni fiuhovnik ne bali toliko in ne napadali tako srdito, krivično in vmes zelo lažnjivo. Osam in sršenom dišijo le sladke liruške. Ob koncu še daje izposojeni tiuhovnik posiancem poduk, naj na Dunaji skrbijo le za narodne in gospodarske koristi, <ker ,,vse drugo: verska šola, zakon itd. so za nas prazne besede." To je pa celo ,,Domovini" bilo preveč in ga je po bu6i kresnila v opomnji pristavljajoč, da šola itd. ni prazna beseda, ampak da ona ostane pri tem, kar je v št. 46 hvalila in priporoftala, namreč svobodno Šolo, 'kakoršno iraajo Francozi, ki so iz šole izpodili križe, iatehete itd. ,,Domovina" je torej trdno za to, da se jšola osvobodi in znebi verskega nauka! Povdarja tudi, kako se z njo strinjajo jugoslovanski socMni depiokrati. In v to družbo je zlezel naS izposojeni dubovnik, zopet živ dokaz, da kaiini in Judeži še niso iznmrti. Brežiški okraj. b PodsredSki liberalni nfcitelj Potocnik je dal kmetn Babičn zaušnieo. Ker pa se je jnnak zbal sodnije, ee je pozneje rajši pobotal. Proti kmetn Vimperšekn je nagovarjal drnge, da bi ga napadli. To je vzgojevalno delo liberalnega ačitelja. b Buče. Tudi pri teh volitvah je naš trgovee Ivnik stal v protikmečkem taboru. Ali bi ne bilo boljše, da bi stal 8 celo faro, od katere živi, v najlep&em mirn in bogla8ju? Toliko bodi danes le rahlo povedano. b Trbovlie. Tukajšnji trgovec Franjo Dežman je jako čuden človek. Na cesti ne pusti ljudij na mim, v svoji prodajalni tudi ne. Povsod prodaja kaiididata RoŠa. Svetujemo vam resno, pospod Dežman, da opustite napadanje na ljudij. Pokažcmo vam sicer, da je vaša prodajalna zamdi nas, ne pa mi zaradi njo. Sicer ste imeli že izkušnje ^ tem, ker ste bili že vsoh barv: klerikalec, souu.. lemokrat, liberalec itd. Za danes toliko! b Loka pri Zidanem mostu. rro je bilo enkrat smeha, ko 80 5. t. m. trije kandidati ob istem času imeli tnkaj volilne govorc: Ro5. Čobal, MoMton. Vsak jc sam sebe hvalil, kakor vsak jnd svojo mavho. Po raneni ev. opravilu jc v Gradičn najprej MoŠkon vse obetal; odgovarjal mu je Čobal. Roš pa se je med tem Sasoin zHnaj pred hišo sprehajal. Po Moškonovem shoda so šli večinoma isti poslašavci za ^špas" še k Blann, kjer so govorili: Roš, Č!obal, nek ufiitelj in nek neizogibni doktor iz Celja. Ne splača se nadalje popisati, kaj so govorili. Možje pa smo rekli, da nobenega teh ne bomo volili, ampak edino le kandidata Kmefke zveze dr. Benkoviča. b St. Vid pri Planini. Tukaj se je nstanovilo dne 1. aprila bralno društvo, h katerim je takoj pristopilo veliko število mož in mladeničev. H draštveni sobi so vsakovrstni časniki in knjige na razpolago. Fantje in dekleta le hodimo jih pridno prebirati. Kajti kdor več bere, več ve. In potem bomo še le mogli v resnici delovati v naši zaspani župniji. Zdaj ko imamo, kar smo že dolgo pričakovali (bralno drnštro) moramo gledati, da ne bo začelo dremati in potem, da bi zaspalo. Fantje na noge in poglejmo malo krog sebe in bomo videli, da smo daleč vzadej od druzih krajev, kakor n. pr. od Sarinjske doline, Slov. goric. in mi moramo biti kmaln za njimi. Vzdramite se iz narodnega spanja! Mladenič-društvenik. b Sv. Peter pod Sv. gorami. Najlažje pridejo nekateri ljudje v ospredje, kadar strast preveva ijudske množice. Tako smo tudi letos v volilnem boju videli nekatere osebo priplavati na površje, kojih Blava sicer ne presega roba pivske mize, za katero se navadno zbirajo s svojimi ožjimi somišljeniki. In tako proslul človek je tudi naš dr. Kunej. Ali je ta mož že storil kaj koristnega zia svojo občino, ali je kaj basnil svoji fari, ali ima kaj zaslug za okraj, ali sploh za naradno stvar. V politično-socialnem oziru je ena velika ničla, katera si zadobi pomen le ob časih, ko gonilna moč ni veS zdrav razum, ampak slepa strast. In vendar si je ta mož zadnjo nedeljo brezidvomno domišljeval, da je prva politična leščerba, če ne na Spodnjem Štajerskem, pa vsaj v kozjanskem okraju, kajti njegovi pristaši, koje presega dr. Kunej če ne po temeljitosti, pa vsaj po dolgosti s^Tojih študij, so preprečili, da Kmečka zveza ni mogla zboroVati na prostoru, ki je bil napovedan, ampak si je morala izbrati drug prostor. Iz Bizeljskega, Kapel in Hrvatskega prišli so najeti ljudje, ki pa nimajo odločevati v Koroščevem volilnem okraju, a prišli so, da so motili zborovanje z žvižganjem, kričanjem in vihtenjem svojih pesti. Pri Drofeniku bi moržlo biti zborovanje, toda zasectli so prostor Kunejevi pristaši in tako žvižgali, vpili, ploskali, da naši govorniki niso mogli priti do besede. Večkratse je bilo bati, da pride do nevarnih spopadov, toda samozavestno nastopanje naših pristašev je vzelo plačanim ljudem pogum. Dr. Korošec skliče potem zborovanje na drug prostor, kjer se je nemoteno vršilo. Govorili so dr. Korošec, dr. Jankovič in Tombah med nepobisnim navdušenjem iriavzočih zborovalcev. Razgrajači so se umaknili v gostilno, da so tamkaj sprejeli svoje plačilo. Da pa dobijo kolovodje nemirov dvpjno plačilo, za to pa bo poskrbela sodnija. b Planina. Volilni shod dr. Benkoviča dne 12. t. m. je bil nad vse veličasten. Vdeležilo se ga je okoli 300 volilcev. Navdušenje velikansko, vsi volilci za dr. Benk o v i č a razun delavci iz žage. Sramota za Narodno stranko, ki je zopet pokazala svojo oliko. Sam general dr. Kukovec je prišel iz Celja, da bi preprečil shod, a se je osmešil, ker ga je g. Pintar iztiral iz drorane. Potem je mislil, da bo zunaj govoril, a od tam so ga volilci zopet napodili, da ni smel govoriti. Slabo bi se mn bilo godilo, ko bi ne bil g. dr. Benkovič volilee pomiril. b Ogenj. V Jelecu je začelo dne 15. t. m. ob pol 4. uri goreti v hlevn posestnika Arzenšeka. 18 letna hčerka je slišala svinje kruliti in je šla pogledat ter opazila ogenj. Posrečilo se ji je nekatere rešiti, štiri pa so zgorele. Pri tem se je revica hudo opekla. Požrtvovalnita sosedom se je posrečilo obraniti hišo ognja. mm ,-{:>..»' ¦  Iz drugih slovanskih dežel. f 200 letnico je praznovala v četrtok 9. t. m. Ijnbljanska stolna cerkev bv. Nikolaja. Ob t^j priliki so »neznani" alikovci pobili na Skofijski palači okna. Kaj so hoteli e tem dokazati, ali svojo oliko ali svobodomieelnost ali liberalizem ali celo naprcdnost — ni prav jasno. t Slovaškl kraetie. Vkljub vsemu preganjan,iu in zatiranju slovaškega naroda od Matgjarov, prehaja ft. vsakim dnovom več zomlje iz mUgjarskih velikašiih rok v roke slovaških kmetov. Tako je zlasti v Liptovski županiji. Opomnimo, da ima.jo Slovaki večino v šestnajstih županiiah in v 88 okrajih, dasi BtraSno beže v Ameriko in dasi se na tisoCe selijo v Bafiko in Banat, kjer so ponekod že močna zaslomba Srbom. f Sola broz nčencev. Pred enim letom je otvorila Lega nazionale v Rakeju v Istri italijansko šolo. ¦Sla\-|io jo ,|e otvorila, slavno zah-orila. V šolo se jnamreč ni vpisalo niti eno dete! Cast istrskim Hrvatom, obmc.ini Rlovenci pa na.i posnemajo svoje brate. Narodno gospodarstvo. V boj proti peronospori! Pač ne poznamo dandanes huj&e uime za naše Vinograde, kakor je perouospora. Slobodno trdimo, da jo posebno v zaCetku nastopa te bolezni — pred dobrimi 20 leti — več ta škodljivika unifiila lepih našib. tvinogradov, kakor trtna uš. Gotovo se je pa tudi prepričal dandanes že vsaktcri vinogradnik, da je ves nag trud z vinarstvom zastonj, čo se škropljeuje naBih vinogradnih goric temeljito ne izvrSuie. Ce se hočemo splob uspešno boriti proti kakemu gkodljivcu, je neobhodno potrebno, da škbdljivca dobro poznamo. Poznati moramo celi razvoj bolezni, na vsak način pa pogoje ali okolščine, pod kateriini kaka bolezen močneje ali slabeje nastopi. Da povzročuje to bolezen takoiraenovani ,,smod", majhna glivica, imenovana: Peronospora Viticola, bode menda vsakemu vinogradniku več ali manj znano, pa6 pa marsikateri ne ve,— ali če tudi ve, se to dejstvo nikdar dovolj ne vpošteva — da potrebuje ta glivica za svoje uničujoče delo solnčno toploto in vlago v kratIkih presledkih. Radi tega nastopi peronospora le to(iiaj močno, če imamo tako vihravo, spreminjajofie solnčno in deževno Vreme, ko se pogostokrat menja — mnogokrat večkrat na dan — dež in gorko solnoe. Od takega vremena je tedaj odvisno, če nastopi paronospora močno ali slabo. Odvisno je nadalje od 6asa, kedar tako kritično vreme nastopi, če nastopi bolezen že v mesecu maju ali juniju, ali pa v poznejših mesecih. Dokler imamo dalje časa solnčno in suho vreme,ipotem pa zopet dalje časa hladno in deževno, se jiam nikakor ni bati močnega nastopa peronospore. Vsakdo se gotovo spominja, da smo imeli predlanskim že v mesecu maju in juniju tako spreminjajoče vihravo^vreme in nasledek je bil: že koncem meseoa junija nastopila je peronospora izvanredno močno. A lansko leto je bilo tako vreme v juniju in začetkoma julija in bolezen je zopet po nekaterih krajih močno •nastopila koncem julija in avgusta. Gotovo je torej vsakemu jasno, da nikak(or ne velja pravilo za vse slučaje: tolikokrat in tolikokrat gkropi in zopet: v tem času in v tem času škropi, da celo ne velja v vseh slučajih pravilo: tako močno ia tako močno raztopnino galice moraš napraviti, ampak vse je odvisno 6d vremenskih razmer, 6e tako, za razvoj peronospore ugodno vreme sploh nastopi in v katerem času nastopi. Ce bi se to dejstvo bolj prakltično vpoštevalo, bi si marsikateri v mnogih slučajih prihranil stroške za ^ečkrat nepotrebno pogosto škiropljenje, a na drugi strani se mnogokrat obvaroval zelo občutne škode po peronospori. Da se pa bolj gotovo obvarujemo vsakoletn« škode po peronospori in z ozirom na to, ker se posebno v zadnjih letih v mesecu maju in juniju navadno pojavi spreminjajoče, solno6no in dežetvno, vihravo vreme, storimo najboljše, če škropimo sploh vsako leto redno trikrat in sicer: prvokrat v času od sredine do konca maja, ko imajo mladike dolgost 10 —25 cm, drugokrat v času od začetka do sredine junija — torej pred cvetom — in tretjikrat po cvetu od začetka do sredine julija. Strogo nam je paziti na to, da so trte na vsak pačin prej poškropljene, ko začenjajo trosi glivice na zgornji strani listov kaliti in svoje uničujoče delo opravljati, kajti če škropimo še le potem, ko so trosi glivic že večinoma vzkalili in listno kožo predrli, je zastonj naše delo; teh listov ne rešimo več, k veSjemu tiste, ki so v zadnjem času pognali in še niso napadeni. Ker bi bilo tedaj za marsikaterega težko doloditi, kedaj se bodo počele glivice razranoževati, držimo se redno trikratnega škropljenjb, v ravnokar ozna^enem času. Kar zadeva močnejšo alislabejšo raztopnino galice, ki jo rabimo za škropljenje trt, dosežemo čisto povoljni uspeh, 6e rabimo za vsa<kokratno škropljenje samo 1% galice, to se pravi: na vsaldh 100 litrov vode vzemimo 1 kg galiče in V/t kg apna. Strogo nam je paziti na to, da se galica dobro. veže z apnom, da dodamo dovolj apna, ker nam tekočina drugače opali nežne mladike. V svrho poskušnje rabimo z uspehom beli fenolftalinpapir; d« ga namoCimo v raztopnino galioe z apnom in postane popolnoma rudeč, je dovolj apna zraven in škropimo slobodno. V to svrho rabi se lahko tudi rudeči lakmnspapir, ki se dobi v vsaki lekarni; tega namočimo v tekočino in inora postati čisto modre barve. Trikratno škropljenje z 1% raztopnino galioe zadostuje tedaj popolnoma v navadnih, normalnili letih, ko peronospora ne nastopa prehudo. Ce pa nastopi izvanredno kritično vreme — torej dalje časa skoro vsaki daii dež in solnce, kakor predlanskim meseca maja in jnnija — pa storimo dobro, ako se hofemo popolnoma obvarovati škode, 6e škropimo od polovice ma.ia pa do konca julija najmanj vsakili 14 —21 dni, torej 4—6krat, ker pri /pogostem in močnem dežo^Tiem vromenu ne drži galica veft kakoT 14—21 dni. Ker pogoste in h^ide plohe galico kmalu izperejo, |e zclo dobro, če za drugo in poznejšo škr&pljen]e napravimo bolj močno galico. torej X%—2%, s primerno primesjo apna, da dalje časa drži. Sploh pazimo na to, kakor hitro nastopi tako kritično vreme, Skropimo takoj vsakih 11—21 dni, 6e bi tudi So le nastopilo v juliju; ko "pa zopet preneha, pa prestopimo zopet s škropljenjem v stari navadtfii tir. Naravno je torej, tla je tako pogosto škropljenje odvisno od tega, če tako vihravo vreme sploh nastopi, kakor tudi okoliščina, če smo primorani tako pogosto škropiti pred cvetom ali po cvetu, odvisi od tega, če tako vremc nastopi že v maju ali v juniju, ali pa v prvi polovici julija. Za prvo škropljenje pa zaflostuje v vseh slnčajih samo 1% raztopnine. Ce smo pa imeli nesrečo, da nam je pp. :ospora v preteftenem lctu močno opalila trsje, smemo z gotovostjo rafiunati na to, Ce ne bodemo posebno pazili, da nam letos peronospora v mcsocu juliju alj avgustu čisto gotovo napade tudi grozdje in se bode začelo to sušiti — kljub temu, 6e bodemo tudi listje Breže ohranilii Da se temu obranimo, morama letos prvokrat fckropiti takoj, ko mladike dosežejo dolgost do 10 cm, potem pa še 2—3krat, kakoršno pač vreme nastopi. "Seveda, če nam je peronospora grozdje opalila že v. pretečenemu letu, moramo to tembolj storiti. Nadalje če se nam je prigodilo v pretečenem ietu, da se je nam grozdje takoj po cvetu osipalo in posušilo — kajti ni tega vsigdar kriva pr&kratka rez oJi deževno vreme v cvetu, ampak mnogokrat tudi peronospora — preprečimo v tem letu mnogokrat to neZigodo s tem, da neposredno pred cvetom, t. j. kakih 4—5 dni, mladike, posebno grozdiče, prav skrbno in inoSno poškropimo. Da se raztopnina galice na ta način najbolj •praktično pripravi, da se par ur pred rabo vrečica z igalico do polovice v vodo obesi (zgornja polovica vrečice z galico naj bode nad vodo) in gotova množina fapna razredčeno in precejeno zraven primeša, pač ni potrebno natančneje razpravljati. Seveda se končno mora delo škropljenja teineJjito izvršiti. Ker so novi nasadi povsod v vrstah, je seveda natančjio opravilo omogofteno. Ko gre delavec « škropilnico med dvema vrstama, naj vedno pazi le na to, da poškropi vsaki trs obeh vrst ali redov prTi8 pred seboj in potem na znotrajšni strani, levo in flesno; ostale Jtlve strani vsakega trsa se poškropijo, ko gre delavec med sosednima vrstama nazaj. Zatorej mora delavec, če škropi med djvema vrstama tje, Skropiti nazaj grede na vsak način med sosedjiirna Trstama, da se pota po dveh sosednih vrstati vedno ktožata in se tako vsaki trs, ne da bi bilo potrebno še posebno na to paziti, od fc-seh štirih strani temeljito pošdropi. Torej 6e je delavec škropil med flvema vrstama rr eni smeri, ne sme nikdar med sosednima vrstama Sfcropiti zopet v isti smeri, ampak vedno nasprotno. Pri takem natančnem postopanjju se sploh ne prigodi, da bi ostal nepoškropljen kateri trs; delavec, ki se med škropljenjem nazaj obrafia in trsje ob enem tudi od zadnje strani škropi, ne bode izvršil to BeJo natančno. M&rtin Cerjak. g Rodovitaa Sfinja. V Polingu na Gorenjem Avstrijskem je zaklai posestnik Heler sedem let staro svinjo, ki je tehtala 350 kg. Zanimivo je, da je žival vrgla v teku šestih let 159 prascev. Posestnik je dobil zanje 2284 krcn. Najbolj smešen dan v g. nadlogarjevem življenji. Je že precej prileten, pa še vedno dobre volje, raaš nadlogar gospod Fy Oskjrbuje graščino in eno |>ristavo bogatega kneza W. Cudovitih) dogodb in prijetnih smešnic ti ve pripovedati obilo. Pravijo sicer, da kdor veliko govori, tndi veliko laže, pa mislim, da te pregovor ne zadene "vselej, vsaj popolnoma ne našega starca. Govori sieer rad, pa le v poštenem krogu jn le taklrat, če ve, rda bofle navzo&im ivšeč, ali ako je kar naravnost "rprašan. Nekega dne sedel je v bolj, omikani družbi. V prijateljskem razgovoru prišli so na divjačino. Povejte nam, g. nadlogar, fc&tero žival je najležje vstreliti?, oglasi se neki gospod. Gospodje, za $as lovce, ki nas že služba kliče sKoraj sleherni dan v gozd s puško na rami, ni teSavno Idobiti to ali ono ztverjad. Mi vemo za prehode in križempota, kjer zver prehlaja, poznamo goščave in sktrivališča in znane so nam votline in brlogi, kajmor se zateka žival. Imeti moramo še zraven tega irlobro izvežbane lovske pse in čakati včasih po več ¦ar na enem kraji, če imamo kakega tatu na sumu, irJa bo to noč ali ta dan prišel v gozd tirva krast, ali poiskat si kako srno. Za nelovce, ali če raji hoftete, za tako imenovane nedeljske lovce, je pa lisica najJblolj zvita, to oni najtežji dobe. Ce Vam drago, povem iVam dogodbo, kot dokaz za mojo trditev. Bil sem sam priča, zatrdim Vam tudi, da tisti dan sem se najbolj SHnejal v celem svojem življenju. Vsi smo radovedno čakali, kaj nam l>ode potedal. Je že precej ou tega fiasa minuio, da sem služil za logarja ua Nemško-Ceškem. Hob.-d tri ure od mesta sem st^novaL Lepa dežfela Vam je, jaz sem živel še v posebno prijetnem kraju. Veliko polja je imel naš biaron G. in lepo zaraščene gozde. Hiša, v kateri sem bival, bila je zelo prostorna, kar je bilo tudi potreba zavoljo obilne družine;? živeli smo ravno med gozdom in poljem. Lepe dneve sem tam imel; še danes bi bil lahko ondi,. pa uaš gospod baron zabredel je v dolgove in prodal y tej stiski svoja posestva. Novi lastnik postavil je za glavnega oskrbnika nekega sitneža. Imel je ta novi rraš vodja precej ubogih sorodnikov, ki so vedno moledovali pri njem in ga prosili kake pomoči. Nad mano je ren6al pri vsaki malenkosti. Na zadnje sem spoznal, zakaj se tako repenči. Rad bi bil mojo logarsko službo naklonil enemu svojih nečakov. Jaz sem mu bil na poti, zato se je' tako Sdrl nad menoj. Mir je bil pa že od nekdaj meni n ad vse drugo. PopraSal sem pri knezu W., ako bi se dobila na njegovih obširnih prostorih kaka za^me primerna boljša služba. Svitli khez me je pa dobro poznal. Hodil je prej k nam na velike love. Prijazni gospod se ini je bil zaeetkonia tako prikupil, da.sem, če le mogoče, njemu odkazal najboljši prostor pri lovu. Kmalu dobim odgovor, naj le pridem kakor hitro morern tu sem. Opravila ima.m precej zadosti in prvo izpraznjeno nadlogarsko mesto dobim jaz. In res nisem skoraj celega leta čakal, ko dobim nadlogarsko službo, katero še dosedaj opravljam. Ni sicer tu tako prijeteu kraj, kakor na Ceškem, a priljubil se mi je tako, da tukaj počakam svoje smrti. Pa, moji Ijubi gospodje, predaleč sem zašel! Hočete vedeti, kako prekanjena da je lisica? Le poslušajte! Ko sem bil še v prejšni službi, dohajal je k nam v jeseni redno vsak teden vsaj po enkrat bogat trgovec iz bližnje^a mesta na lov. Neiz.'e?eno rad je streljal na zajoe, kljunače, jerebice, gosi itd., in sploh na kar je mogel. Seznanil se je bil z našim baronom — najbrž v denarnih zadevah — in ta mu je dovolil loviti na svojem posestvu, kedar se mu je zljuibilo. V gozd ga ni bilo z lepa spraviti, in ker je bilo posebno v jesenskem času divjačiine na polju obilno, držal se je trgovec te ravnine. Bil je pa gospod trgovec neizrečeno debel. V celem mestu mu ga ni bilo para, kar se tiče teže njegovega života. Rekel bo kdo, da takemu debeluhu se pa6 ne bo ljubilo, trapati peš po več ur skupaj, pa gospodje, kedar se kakega človeka strast polasti, ga tudi z lepa ne spusti. Tudi zdfavniki so mu bili lov nasvetovali, češ, s tem bo spremenil zrak, in se tudi malo vefi gibal. Ne mislite pa, da je imel ta gospod za lov kaj talepta. Streljal je neizrečeno slabo. Ce se je kako zrno iz njegove dragocene puške zgubilo med perje kake gosi, to je bilo vse, manjšega tiča ali urno tekočega zajca tako ni nikoli zadel. Pa gospold trgovec jmel; je jieko drugo lastnost, ta ga je posebno mojim lovcem priljubila. Gospod je bil zelo, zelo bogat, menda kakor tisti v svetem pismu, ki jie rekel: Dnga! IVsega imaš zadosti, jej, pij, in bodi dobre volje! Imel je vedno spretnega lovca zraven sebe, največkrat mojega najboljšega strelca, MapcaJaneza. 'Je bila fcaka žival spodena, vstrelila sta navadno oba skupaj. Žival je padla. Pa preden je bogati trgovec spoznal, da je zadeto, se je že hlapec hudoval zadaj nad slabo puško, zdaj nad smoflnikom, ki je tako spriden, d.t mu ce\ na stran zavije in tako nič ne zadene. Trgovcu jo bilo to zelo všeč, saj tako je veljal za pravega strelca, 6e je tudi v resnici le Janez za)del. Vselej je stisnil hlapcu kaj okroglega v roke. Ubita žival je bila gotovo trikrat preplačana, ker tu moram častno omeniti gospoda trgovca, Ba umazan ni bil, njegove napitnine t?o bile pogoste in precej obilne. Nekega dne pripelje se zopet k nSarn. Prav ni6 ga pa nismo ta dan pričakovali. Nobenega hlapca ni bilo pri domu, dvo uri daleč v gozdu so sekali in napravljali drva. Tudi najboljši strelec Janez bil je ž njimi. Kaj sem hotel sedaj? Moral sem ga sam spre[aiiti na lov. Pa ta 'dan sem hotel biti malo nagajrei. Vzpj sem seboj le svojo pipo in palico. Misiil sem, piižel si na lov, torej le sam streljajli Sla sva precej dateč po polju^ ker gospod trgovea mi je večkrat ponavljal, da mora vsaj enega zajca danes doJ>i6. Cez tri dni pride k njemu neka znana družina in že naprej jih je povabil na divjačino, katero bode saod 'rustrelil. Žeiprav, že, mu mirno odgorvorim. Postavil Vas bom že na kraj, da bote lahko na dvajset zajcev streljali. Debelo drevo je stalo blizu gozda, pota pa 90 se tu križalja. Bilo je to najboljše 6akališ5e za lov v oMižji. Kolikokrat sem jaz tam 6epel še pozno zvečer, ali dolgouhov sem v tistih letih samo na tem prostorn zgodaj zjutraj, nisem se vračal prazen — vsaj 306 postrelil. rA' treba se ]e tudi dobro skriti. Kakor je žival nespametna, ogne se te gotovo že od daleč, ako te ffiapazi. (Konec prihodiyič.)