Kuhinjska sol dober gnoj, pa kako in kedaj?
O tem, ali je kuhinjska sol dober gnoj, so si misli
kmetovalcev zelo navskriž; eni silno povzdigujejo njeno
gnojno moč; drugi jim ne dad6 tega veljati. Kakor pri
344
vseh druzih rečeh, ko eden trdi belo, drugi črno, tako je tudi tukaj: resnica je v sredi. Sploh je gotovo to, da kuhinjska sol ima zdatno gnojno moč, če se z njo O pravem času in o pravi razmeri pognoji pravo zemljišče.
Kuhinjska sol prav za prav ni gnoj, ker sama v sebi nima gnojivne tvarine, kakor jo ima na priliko živinski gnoj, mešani gnoj itd., al sol, če pride v zemljo, /razkroji gnojivne stvari, ki jih ima prst in v njivo podorani gnoj v sebi, da jih potem rastline lože v-se vzamejo.
Ce premalo soli vzameš za gnojenje, ne bos z njo nič gnojil; če pa soli vzameš preveč in ne gnojiš z njo enakomerno, bos rastlinam le škodoval. Prava mera je ta, da na en hektar zemljišča se vzame 130 do 180 kilogramov, ali na 1 oralo l!/a ah 2 centa kuhinjske soli.
Ce v zemlji ni prav nič tacih stvari, od katerih bi rastline živeža dobivale, se ve da, sol potem nima ni-kakoršne moči; tukaj zamore le pravi gnoj koristiti.
Izvrstno dobro dela sol na tako imenovanih kislih, z mahom obraščenih senožetih; že drugo leto, ko se je senožet s soljo pognojiia, je bil ves mah pokončan in nova lepa trava je ra3tla tam, kjer je prejšnje leto še mah bil; malokaterikrat pa že v prvem letu pokaže sol svoja goojivno moč.
Da sol dobro raztopljena v zemljo pride, je treba, Če le mogoče, gnojiti z njo, ko zemljo sneg pokriva; če hoče kmetovalec s solnim gnojenjem pravo zadeti in zabraniti, da preveč soli ne pride na eno mesto, naj sol pomeša s prstjo in tako pomešano raztrosi po polji.
Veliko hvalo s61i pripisujejo skušnje za to, da rastline bolj ali manj obvaruje škode po mrazu, vročini in mrčesih in da na njivah se soljo pognojenih se rijk žita ne loti.
Tudi se je gnojenje s soljo dobro skazalo pri lanu in ko n opij ah, pri grahu in raznoterem s oči v ji.
Tudi trdijo, da prav dobro tekne sadnemu drevju, če se mu z nepremočno solno vodo pozno v jeseni in pozimi priliva; pravijo, da takemu drevju tudi hud mraz ne škoduje.