DNEVNIK Ljubljana, torek 4 . septembra 1951 kako bodo preprečile poskuse Gromikovega zavlačevanja konference Truman prispel v San Francisco, kjer se bo danes začela konferenca za pogodbe z Japonsko — Kitajski protest — Francoski sklenitev mirovne | San Francisco, 4. septembra. Pred¬ sednik Truman je prispel v San Fran¬ cisco. kjer bo otvoril konferenco ra r«-*h>is mirovne pogodbe z Japonsko. Ime| bo tudi uvodni govor. Pred od¬ hodom je Truman v svoji izjavi po radiu poudaril, da so ZDA glede Ko- poi ». Poudaril je. da bodo še na prei razvijale obrambno moč. ker vzhodni blok vs*k C as poskuša obno- v.tj vojno v Koreji al: pripraviti kak r.ov napad, kjer to odgovarja, »!i na Bližnjem Vzhodu, ali v Evropi In je lanji . komentarji ZDA hitro zgradijo a aerodromu sprejel ob priliki ni dal Truman Delegacij« se še razgovarjajo. kak«: naj se vodi konferenca. Dopisniki tr¬ dijo, da večina delegacij noče poslu- »ail dolgoveznih gov«>ranc sovjetske delegacije, ki bi rnda zavlekla podpi« mirovne pog<*ibe jn so se domenili da bo čas govorov omejen. Agencija Nova Kitajska poroda, da so številne kitajske organizacije Izr«- Arabska lip poziiia svoje članice na še odločnejši bojkot Izraela Liga sodi, da Izrael ogroža varnost arabskih dr¬ žav — Za londonski list »Times« je minil čas po¬ trpežljivosti zaradi egiptovskega stališča — Irak umika svoje čete iz Sirije ititvi plovbe skozi Sueški prekop, na- glaši današnji »Times«, da bo potreb¬ no storiti korake, da bi Egipt izvedel ta sklep. Cas« pis dalje meni. da je po glaaovanju v VS prešla vsa odgovor- nost na Egipt. »Time«' naglaša. da je že minil cas .ta potrpljenje in da ni v sedanji svetovni napeto« troieja. P«> peturni seji je n-zstnega sveta glede plovce tu prek'»pu. V izjavi teg« : dalje rečeno, da se strinji e navaja," da je odločites Politični odbor Arabske lige Je Iz¬ javil, da Izrael dnsledn<» ne up«>iteva sklepov Organizacije združenih naro. dov. da izg«nja arabsko prebivalstvi iz njegovih domov in da se 2idje st nadalje preseljujejo v velikem številu ter da se 2idje čedalje bolj oborožuje- Jo -- kar vse da predstavlja gro za varnost na Srednjem Vzhodu. Odbor zahteva od vlad arabskih držav, j primernimi ukrepi zagotove svojo obrambe in lenja »p«>trebo, napr konec neprestani agresiji Izraela« Spričo tega, da Egipt ni hotel i Jeti sklepa Varnostnega sveta o i Razgovori Arhrson-JoSida o ameriških vojaških oporiščih na Japon>kem New York, 4. septembra (Tanjug). Diplomatski dopisnik »Nesv York Ti. mesa« poroča, da so se včeraj v San Franciscu začeli razgovori med pred¬ sednikom japonske vlade Jošido in zunanjim ministrom /DA Deanom Achesonom o sestavu ameriško-japon- »kega sporazuma o varnosti, v kate. kdečei da bile sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsk- razmeščene na štirih glavnih japonskil obokih ameriške vojaške sile. Razei tega bi srorazum določil tudi neka tere omejitve glede zopetne zgraditvi japonskih oboroženih ail. Kljub na rprotovanju n. i‘ku. •ejeli leno, da bi Japonska lah- nornarico in letalstvo. Z Irugc sTar.i pa mislijo ZDA dati na razpolago za obrambo omenjenih oto- cov letalske in pomorske sile, Japon- ika pa bi dala kopenske sile. Pričakujejo, da bo ta sporazum pod- VpisoTanjo v višjo Gimnazije ni omejeno Javnost Je bila obveščena o poseb¬ nih ukrepih za omejitev oziroma iz- biro dijakov nb prehodu Iz nižjih razredov gimnazije (sedemietke) v višje razrede. Na takšne ukrepe pa niso bili pravočasno pripravljeni ne starši, nc dl laki. ne profesorji. Razen tega pa sami po sebi ne ustrezajo na¬ šemu celotnemu demokratičnemu dru¬ žabnemu razvoju. Zato se vsi takšni »krepi omejeva- ni* razveljavija)o in vpisovanje v vl¬ ije razrede gimnazije bo v letošnjem lolskem letu običajno, kakor druga leta. Vprašanje ukrrpov za zboljša- nie učenja in Izobrazbe v šolah knkor tudi vprašanje zmogljivost« šol In nji¬ hove obremenitve se bo obravnavalo ponovno m o tem bo Javnost pravo¬ časno obveščena, To obvestilo Sveta za znan«>st In kulturo vlade FI.RJ J« neposredno ob¬ vezno za vse gimnazij. VHEMF.NSKA NAPOVE i«g1a; temperatura de a vske in perzijske vlade, da »čim manj upošte¬ vata zakonitost in dejanske koristi svojih držav«. Kakor poroča United Press. Je ira¬ ška vlada izdala danes poročilo, ki pravi, da Irak umika svoje čete iz Sirije’. Kakor je znano, je Irak poslal svoje čete v Sirijo kot vojaško p«-»moč letos maja. ko so izbruhnili »popadi med Sirijo in Izraelom na demarka¬ cijski črti. žile veliko ogorčenost zaradi akcije ZDA in Velike Britanije z* sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko Tudi re¬ volucionarni komite Kuomintanga je na nedavni seji nastopil proti skle¬ nitvi ločene mirovne pogodbe z Ja¬ ponsko z utemeljitvijo, da je kitajski narod največ trpel in prenašal naj- militarizmtV Hkrati je kitajsko demo- kratično združenje za narodno obnovo izrazilo popolno soglasje z izjavo zu¬ nanjega ministra I.R Kitajske Cu En Uija. ki je obsodil ameriško-brltanskn akcijo za sklenitev mirovne pog«idbe brez Udeležbe I.R Kitajske. Ko komentira bližnjo konferenco v San Franciscu .izraža francoski tisk dvome v zvezi z bližnjim podpisnmmi- rovne pogodbe z Japonsko Dnna.šnji rd drugim, da je i Dal odvit vrsti od odn«»so v med štirimi velesila¬ mi na Tihem oceanu. ZSSR, Kitajske, Japonske in ZDA. Nihče re more r .-či. piše list. da je današnja politika ZDA in Velike Britanije brez nevarnosti. da r.ejils na navadno ceremonijo »Combat« udarja, da pogodbe ne b«vio podpisale ZSSR, Indija jn Birma, pri čemer pi. še. da »e konferenca omejuje v glav¬ nem na splovitev oklopne ladje — -laponske. Aretacijo komunističnih funkcionarjev nn Japonskem Tokio, 4 septembra. Polici la je na¬ vsezgodaj 'zjutraj na sedežu KP v To. kiu aretirala 6 vodilnih komunističnih članov in zaplenila mnogo dokumen¬ tov. Med aretiranimi **a tudi 2 člana parlamenta in 1 član kontrolnega od¬ bora KP. Aretacija se je izvršila po zakonu, ki je bil sprejet v preteklem letu od vrhovnega komandanta zavez¬ niških okupacijskih sil na Japonskem. Ster. 56 — Leto L Darilo maršala Tita Njegošev muzej Cetinje, 4. septembra (Tanjug). Mi šal Tito je daroval Nj< bodo odprl elikega ožja iz prejš »rožja je tudi sablja damaščnnka, Pred zlatoi vlad^ I.R Cme gor« Blažo Jovanovič je pod a rti muzeju sta¬ rinski svečnik iz Njegoševega časa. ki mu pravijo »lukijerna«. Urejevanj« muzeja bo kmalu končano V štirih so. hah. v katerih je živel in pisal Nje¬ goš. hod«, razvrščeni številni muzejski prrdmcrl, ki so bil« Njegoševa osebna last. začenši od zlatega peresa pa do oblačil vladike, na to izviren Njego¬ šev- portret, ki ga je n.-«liknl Tomi- ner. in drugi predmeti, ki so v zveri *n v 12 evropskih jezikih. Nastop jugoslovanskih plesalcev v Angliji I-ondon, 4. septembra (Tanjug) Si. noči je pred polno festivalsko dvorano na South Rnnku, ki ima prost->ra zn .1000 gledslcev. skupino 40 jugoslovan¬ skih plesalcev predvajala pr gram de. vcuh točk. Gledalci so plesalce sprem Ijall z navdušenim ploskanjem. Na pnutram i sp bdi različni plesi bunjevacko kolo. makedonski nar.«dn! plesi, narodni ples« delov Srbije, star«« glemočkoneno kolo. banatsko nvimačk«, nodigravanje in hrvalskl nan.dni plesi. Razen Jugoslovanskih narodnih ple «a!cev sn na prireditvi nast- pili tudi škotski !n severnoirski narodni plesal, ci. Jugoslovanska narodopisna skupin.-, pod vodstvom Olge Skovran je d'bda pomembno priznanje občinstva, ki je bilo navdušeno nad umetniško kvalite¬ to in pestrostjo Jugo«l«wan*kih narod- rrth noš Jugoslovanski plesalci bodo Imeli v Ivmdonu 12 prireditev, nakar bodo obiskali Belgijo in Holandijo. Pred veliko modernizacijo rudnika v Idriji Idrija — nenavaden muzej deljenega — voi tohlem ali kakm na svetu. Kljub ubraniti vtisa: satr šala nad Idrijo — potem pa se je s; čudovito pojoče, rijo — ; ikanjem cofjeloških hribih pajčolan in zaver«« narečju, ki je tirk> z nenavadno vokali« in akanjem kakor v — je nekaj starinsk Rudarski kraj Idrija Je vendar predvsem rudarski kraj. Nekaj sorodnega ima že na zuna. SkuDina devetih albanskih araničariev PoHska in ČSR sporočata Perziji da sta pripravljeni kupovati njeno nafto Perzijsko vodstvo petrolejske industrije poziva delavce naj zvišajo proizvodnjo naftnih deriva¬ tov kljub odhodu tujih strokovnjakov Teheran. 4. sept. AFP poroča, da je poljski odpravnik poslov v Teheranu Kazimir Smiganovski dane« obvestil perzijsko narodno petrolejsko družbo, da ždi poljska vlada kupiti petrolej, ske proizvode v Perziji. Ko se je do¬ taknil tega sklepa poljske vlade, je predstavnik perzijske vlade rekel, da lahko Poljska kot bivši odjemalec anglo-iransk« petrolejske družbe ku¬ puje od narodne petrolejske družbe nafto v istih količinah, kot jih je prvotno prejemala od anglo-ir. nske petrolejske družbe. Poudaril je, da perzijska vlada ne dela razlik med vladami zahodnega in vzhodnega blo¬ ka, ki so bile odjemalke anglo-lranske petrolejske družbe, če te vlade pre¬ vzamejo petrolejske proizvode v per¬ zijskih pristaniščih. Tudi CSR se je ponudila Perziji za kupca nafte. Neke tuje plovbene druž¬ be pa so ponudile petrolejske ladje. Ravnateljstvo perzijske nacionalne petrolejske družb« Je včeraj Izdalo proglas, v katerem naroča perzijskim Železniška nesreča v Indiji New Delhi, 4. septembra AFP). Vče¬ raj je prišlo približno 20 km »e«verno New Delhija do železniške nesreče, kateri je bilo 12 ljudi mrtvih, pri¬ bližno 30 pa ranjenih. nameščencem in delavcem, naj »častno izpolnijo svojo na1«>go zdaj, ko so vsi tujci zapustili petrolejska polja v Južni Perziji« in da naj omogočijo »večje pridobivanje nafte, kot doslej«. V proglasu Je med drugim rečeno, da 835 Britancev ter 500 Indijcev ln Pa. kistancev ni hotelo še nadalje delati v Perziji. Perzijski politični In verski voditelj A bol gašen Kašani je prav tako pozval s posebnim pror,lasom trgovce, naj bojkotirajo Angleško banko za Perzi¬ jo in Srednji vzhod in da naj prene¬ sejo svoje tekoče račune na perzijsko narodno banko. prekoračila meio in ubila našega graničarja Borba z izzivalci je trajala eno uro — Naše zu nanje ministrstvo pripra vi ja oster protest Beograd, 4. septembra (Tanjug). Ju¬ goslovanska obmejna patrulja je 2. sep¬ tembra ob 10. uri n* sektorju Jugoslo vanako-albanske me,«. 7 km jugovzhod, no od vasi 2ur, opaz.Ha devet alban licih vojakov okrog 200 m znotraj Ju¬ goslovanskega ozemlja. Na poziv jugoslovanake patrulje, se ustavijo, so albanski vojaki začeli streljati na naše graničarje t«»r se tem umikali v smeri albanskega «wtn. lja. Jugoslovanska patrulja Je r uro. je bil hudo ranjen jugo«)or»nski graničar M>odrag Stojanovič, ki je iveg* dne zvečer v bolnišnici v Prizrenu umrl zaradi ran. Na jugoslovanskem oeemlju Je osta. in truplo nekega albanskega vojaka Prt umiku ao albanski vojaki odvlekl Uzbekistanski pisatelji in pesniki ne sinejo več slaviti svoje domovine »Izvestija« napovedujejo »neusmiljeno boroo« proti dozdevnim odklonom Moskva, 4. septembra (Tanjug). Ča¬ sopis »Izvestija«« je ostro napadel uzbekistanske književnike zarodi neka kih maAifestacij »buržoaznega nacio. nnlizmu in ideološkega pačenja« v s«> rtobni uzbekistanski literaturi. Casopč obtožuje več pesnikov in prozaistov i Praaetoee, kjer M Je dane« t*£< •nterenca-sa sklenile* mlrot Med napadenimi je tudi pesnica Zul. fija. ki Ji očitajo, da je pisala verze z naslovom »Mati ckmovina«, posvečene Uzbekistanu »ki ne stari in ki je ne¬ ukročen«, kar je P*» mnenju lista ozki nacionalizem. Nekateri pisatelji, ki so uporabijuli v svojih delih arabske in turške be«ede, 9o opominjani, da je »že skrajni čas. da sprevidijo, da p«*, meni vnašanje tujih arabskih, perzij¬ skih tn turških besed v uzbekistanski jezik vračanje k panialamstvu in pan- turkizmu«. »Izvestija«« tudi oriro grajajo neka tore zgodovinarje zato, ker so, kot je rečeno v članku, idealizirali uzbeki. stansko preteklost. Glede instituta lin¬ gvistike ln kn}iževn«>»ti uzbekistanske .kademije znanosti trdijo »Izvestija«. la so v njem buržoazni nacionalist« na. šil zavetje ic pred mnogimi leti. »Izvestija« na koncu navajajo, da so i plenarni seji zveze književnikov /SSK sklenili začeti neusmiljeno bor. bo proti vsem tem »odklonom« in d;, je književnikom »hkrati odrejeno ust- .•»r jan je visoko ideoloških umetniški del«. z jug -slovanskega ozemlja tri albanski vojake. Spričo tega najnovejšega zločina strani albanskih vojaških organov bc storilo ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ odl-čne korake pri albanski vladi. Na frankfurtskem velesejmu sodeluje tudi Jugoslavija Frankfurt. 4. septembra. (Tanjug) V soboio v. v Frankfurtu odprli jesen jki veiesejm, na katerem sodeluje pri. bbžno 340 razstavljalcev. med njim tudi Jugosla- vljalci več velesejmu Italija. Belgija. Holandija in Avstrija. Zn zdaj zbuja v jugoslovanskem paviljonu nnjvečje mmmanje lesna industrija s svojimi izdelki. Po vojni so letos pridelali nsjveč bom Po vojni so piidelali letos največ bombaža n; svetu Washmglon, 4. septembra tTonjug) milijone večja kot v lanski sezon«. V Južni Afriki sc je volna zelo pocenila Capetown, 4. septembra (Reuter). Ko se je včeraj začela nova sezona juž¬ noafriške razprodaje volne, so zaznamo, vali več kot 50Tt-ni padec cen v pri meri z višino cen v pretekli sezoni. Čeprav s«> po nedavnem padcu cen v Avstraliji in Novi Zelandiji tudi v Južni Afriki računali s padcem, so bili strokovni krogi le presenečeni zaradi močnega padca najboljših rudarjev enega jaškov »Borba« nikakor m le simbolično. V' oropanem rudniku Po osvoboditvi s<* idr.jski rudarji nadaljevali delo v »kopanem rudniku. Rudišče so v pravem p«vnfmi besede zaceli ropati ze v atstrijskih časih: Medi n rod im konferenca o otroški paralizi Kopenhagen. 4. s«,; cmfcra (Tanjug). Kongres kemikov v New Vorku New York, 3. septembra. I nited New Vorku mednarodni kongres kemi¬ kov. Na k'naresu bodo razpravi tali o različmh vprašanjih kemije in bl«>|ogi_ je, zlasti pa o pomenu kemije pri zdravljenje raka. Kongresa se udele¬ žil k- vehk<> š'rvilo kemikov iz 43 dr¬ žav. med njimi tudi predstavniki Ju* Ogromni zaslužki ameriških petrolejskih družb New Yorfc. 4. septembra (Reuter). V letošnjem drugem tromesečju je 13 glavnih petrolejskih družb v ZDA za¬ znamovalo »kupni čisti zaslužek v zne¬ sku 329 milijonov dolarjev, to »e pra- ‘a »e Je profit povečal za več kot ’ primeri • prejšnjim četrtletjem ln z« 3tf'i v primeri z ustrezajočim lanskim tromesečjem. najnovejSe Športne vesti ŠAHOVSKI DVOBOJ JUGOSLAVIJA : ZAHODNA NEMČIJA Vodi Jugoslavija s 7:6 Krefeld, 4. septembra. Prekinjene partije prvega kola so se končale ta¬ kole: Srečko Nedeljkovič je remiziral. Trifunovič In Kieninger Partija se bo em ko sta Puc in Trifunovič par- s svojima nasprotnikoma znova prekinila. Trifunovič bn verjetno zgu¬ bil. Pirc pa remiziral. Tako se bo pr¬ vo kolo verjetno končalo za Jugnsla. vi jo a 5.5 :4.5 V drugem kolu so imeli Jugoslovani slab dan. Rrllstab Je premagal Fude- rrrin (10. deska), na prvi deski sta Unziker in Gligorič remizirala. Igrala sta sicilijansko varijanto Boleslavske- ga. Na drugi deski je Bog«)Ijubov pre¬ magal Matannviča. Igrala sta špansko partijo. Matanovič je bil nekoliko boljši ob otvoritvi In Je igral na zma¬ go. Žrtvoval Je najprej kmeta, nato pa še figuro. Žrtev se je izkazala kot ne¬ koristna, zato se je moral vdati. Na tretji dečki »ta Pfeifer in Pire ptekini- najbržc končala neodločeno, deski. Tracger — Puc prekinjeno. Po. ložaj je nejasen Šesta deska: Rakar — Teschner 1:0. Rabar je odklonil nasprotnikovo ponudbo za rentis. Sed- deska: dr. Lange - Milic preki. Osma deska — Hemeeke Ima upanje na remis. Devet Ni pha us -- Ivkov prekinjeno. ... __ ncsljivo, če bo Ivkovu uspelo realizi¬ rati -vojn m iterialnn prednost. Ne.nci vodijo v drugem kolu t z 25 proti 1,5. Sedem partij pa prekinjeni. Podoba Je, du se br kolo končalo s 5.3 : 4.5 za Nem. Tako, da se bo ves dvoboj ver j« končal z neodločenim rezultatom. ■ska irej Stran 2 EJUBEJARSKI DNEVNIK LETO I. - i. SEPTEMBRA 1W» m mi Mirnim mm !■ Naaajjevanj« a l. itnol X\ februarja T Idriji velik praanlk — rudarji in topilnlčarjt 10 že izpolnili petletko — t« pri nat mariikdo ni zavedal, kako Je pravzaprav z idrij- Mim rudnikom. Mnogi »o bi H pod vti¬ som, da gre vse čudovito gladko in da Je treba samo zavihati rokave, pa rožena vsa vprašanja — oprema rud- mka ln topilnice Je poetranskega po- •Ogrski. voziček Idrija — velik uničevalec gozdov N;ti tega mamo vedeli da je bila Idr.ja le do lam eden največjih uni¬ čevalcev nasin gozdov. Na stotine ln etot;n« kubičnih metrov drv so požgali v starinski topilnici: za gorivo to že zmeraj uporabljali drva. Za tono rude so poraotli okrog 3 kub. metre drv. Drva seveda niso najccnejie gorivo, zato ;e tudi to vplivalo na proizvoane Stroške. Zmogljivost topilnice je bilo mogoče povečati gamo z izboljšanjem naprav, predvsem peči. Imajo dve vrsti peci: Jaškovne in Spirekove (po imenu konstrukterja, enoga atrokovnjakov iz¬ za avatrijskth časovj. V Jaškovnih pe- Čeh žgejo debelejšo. grobo rudo (z zrni nad 30 milimetrov debeline), drobnej- io, z zrni izp«.d 30 mm debeline, pa v Spirekovih pečeh. Največ rude prede¬ lajo v Sptrekovih pečeh, ki so jih najprej začeli predelovati za žganje z generatorskim plinom. V tem mesecu bodo končali montažo le enega genera¬ torja. Pri jaškovnih pečeh zdaj te upn. rahljajo koks, pozneje, že prihodnje leto, pa Jih bodo tudi' preuredili na plin. 2e uspeh dosedanjih preureditev j« zelo velik. Ne le, da je pcelej obrato¬ vanje topilnice cenejše in da je anog- ljivost večja, se je poveča* tudi izplen, to se pravi, da zdaj pr dobijo iz rude večji odstotek dragocenega živega sre¬ bra. Po končanih modernizacijah bodo mogli predelovati celo rudo. ki bo vse. bovala komaj do 0.35% živega srebra. Tud: zdaj predelujejo predvsem rudo. ki vsebuje izpod enega odstotka živega srebra. Bogate rude je razmeroma zelo malo. Predelujejo jo posebej; zmeljejo Jo zelo drobno, tako da so zrnca le 3 mm debela. — V pečeh doseže ruda 500 do 700 stopinj Celzija; med žga¬ njem se cmober, ki vsebuje živo sre bro, razkraja: izhlapevata živo srebro Ul žvcpL*. Hlapi gledo skozi honden. zator in se medtem hladijo in zgoščajo (kondenzirajo) v jekoče živo srebro. Cim boljil Je kondenzator, tem več hlapov zajame, da živosrebrne pare ne uhajajo v zrak. Z izboljšanim hlaje¬ njem se je Izplen povečal za 0.75 do 1%, kar Je velikanski uspeh, saj že en odstotek večja proizvodnja živega srebra pomeni tudi v ivetovnem me¬ rilu zelo mnogo. Toda z uvedoo kur¬ jave na plin so povečali izplen celo do 2.5% l Kaj pa delež ljudi? Delež ljudi za povečanje proizvodnje prav v letih, ko kakovost rude pošto, poma nazaduje, Je neprecenljiv. Mar¬ sikomu se bo zdelo kar nerazumljivo, da ‘e pritlo do tako velikih »prememb. Kako naj pojasnimo, da se je učinek na rudarja (zaposlenega v jami) od leta 1944, ko j« znašal 0.55 ume, po¬ večal lani na 0.821 in leto« celo na 0.95 t? Kaj se ;e Spremenilo v rudniku? Rudn.k sam na sebi je te zmeraj muzej. Vanj .še niso prodrle tehnične Izbolj¬ šave. Toda v njem j« zavladal nov duh. Rudarji ne delajo več Z3 kapitaliste in okupatorje. Ustvarjajo zase. Čeprav so precej zvesti svojim izročHom. nava. dam in mitljenju — odrezani od ži¬ vahnejših tokov tirokega sveta — ven¬ dar so nail ljudje, kakrtnlh se nam danea ni treba nikjer sramovati. Ko gr« za rudnik, ni nobenega pomišljanja To a« očituje v prostovoljnih urah — 4753 — v letošnjem prver. polletju; v izpolnitvi polletne proizvodne naloge v jami: 101.1%, v separaciji 101.3%, v topilnici pri žganju rude: 100.5% 'in pri proizvodnji živega srebra 100.3%; to ae je pokazalo tudi po uvedbi akor¬ da, kf so ga prevzeli brez posebnih težav — kakovost se poslej ni poelab. Sala, učinek pa se je te povečal; to ae očituje v najnižjem odstotku izostan¬ kov — rudarjev, ki Jih približno če¬ trtina stanuje v oddaljenih hribovskih vaseh — ne zadrži doma nobeno vreme; to je očkno tudi pri množičnih sindi¬ kalnih sestankih — v Šestih obratih jih je bilo v prvem letoSnjem polletju 49 — na katerih je znašala udeležba 95 do 100',«.; to se je pokazalo v vseh tekmovanjih in pri 45 prosvetnih pri- reditvah SKUD »Janko Premrl-Vojko« v prvem polletju... Nikakor ni lahka naloga naSteti vse uspehe. Podjetju pa je še zlasti v čast. da so že lani po- slopoma s korenitim proučevanjem uvedli tehnične norme za vsa dela v jami, topilnici in na separaciji. Zato so mogli letos junija na podlagi zares, realnih norm uvesti akord. Ce če pri¬ pomnimo, da so lani zmanjšali topil, niške izgube na 17%, letos pa Jih bodo na 16.5 do 15% (manjše izgube, več živega srebra!), nam ;e tem uolj jasno, da so upravičeno prejeli prehodno za- Na Jesenicah vstajajo novi racionalizatorji Po cLomc#uu Najvišjo nagrado jo dobil Franc Arh' Med JesenUkimi plavžarji, marti- narji, Stcarji in valjavci je mnogo takih, ki stalno premišljajo, kako bi to in ono izboljšali ter kako bi to in ono napravo ali strojni del sami izdelali, da bi se tako Osvobodili nave¬ zanosti n* uvoz in prihranili državi devize. O mnogih njihovih predlogih so že poročali naSi časopisi. Vendar Pa se moti. kdor misli, da se nova. torji ln racionalizatorji zadovoljijo z dosedanjimi uspehi. Vsak mesec kaj novega predlagajo in večina predlo¬ gov je takih, da Jih železarna lahko koristno izrabi. Strokovna komisija za ocenjevanje predlogov Je na zadnji seji obravna¬ vala 20 novih predlogov. Od teh Jih Je komisija nagradila z denarnimi na¬ gradami enajst. Med vsemi je bil naj. viSe ocenjen predlog tov. Franca Arha iz valjarne na Javorniku. Po omenje¬ nem predlogu Je bila vgrajena v valjč- nj stroj elastična a';lopka posebno do- vrSene konstrukcije, ki preprečuje večje kvare in zastoje proizvodnje. Za to racionalizacijo je dobil tov. Arh najvišjo možno nagrado — 10.000 din. Pa tudi sicer ima Arh precej zaslug za nemoteno obratovanje valjarne na Javorniku, saj je skupaj z delovodjo Karlom Cedejem odstranil številne po. manjkljlvoati v obratu. Drugi med nagrajenimi Je Jože Zbontar, ki Je po lastni zamisli in načrtih izdelal univerzalno obdelovalno glavo in jo pritrdil na rczkalru stroj. Dobil je 5.000 dinarjev nagrade. Na plavžu se odlikuje zlasti Tomaž Ravhekar. To pot je skupaj z obratnim električarjem Karlom Nagodetom Iz¬ boljšal »Demag maček« ter ga nado¬ mestil z drugim ikripčevjem ln dviga¬ lom. S tem Je obratovanje znatno olajšal ln pospešil. Ravhekar ln Nago. de sta dobila za svojo Izboljšavo 10 tisoč dinarjev nagrade. Omeniti moramo tudi mlada stru¬ garja Ivana Bucka in delovodjo Lovra Zemvo, ki izboljšujeta obdelovanje krožnih konveksnih in konkavnih pe- vršln pri stružnicah ln vrtalnih hori¬ zontalnih strojih. S svojimi predlogi sta omogočila precizno obdelovanj« krožnih površin. Njuna racionalizacija je pomembna tudi za optično indu. strijo ter za ohišja pri vgrajevanju krogličnih ležajev. Buček in Zemvo sta dobila 5.000 din nagrade. Priznanje najboljšim kolektivom LRS Na^ predlog Glavnega odbora^ Zveze log v t** polletju last prehodne teknro- Rudnik Ljubljana. din; Tovarna umetnih trljVko podjetje Novo mf' In; Tovarna lesonita. Ilirska » din; Gozdarsko avtopod- • din; Republiška I ttranek, co.ote din; Mubtjana. ae.eeo di IJan; podjetje din Opi .Živila«. Llub- va. Ljubljana. , Ljubljana, 1 s.000 - ._«• »Toplovod«. I.Jub- dln; Gradbeno podjetje ... lin; Trt- .oe* din; . podjetj« UJM. Solnica. Ljubiji! renoano tekmovalno* zastavo, nosilo časten na¬ slov: »VAJIIOLJS! DELOVNI KOLEK- klost — rudnik j« začel obratovati že okrog leda 1492 in je torej eadl! Je vrsto • Goltat.. Na vsaki sadiki Je zrast- Idkg. dkg. Največji plod IZ POLJČAN raja. ttrlgada Je 1 zadnjem zeitan i poljanskega lla pohvaljena, mladinci skle- i«» ^menlj mrli priliko vi¬ le, alpske, fta- e jih Je ' je bila «1 $, d t $n l k' , LUlro' #, * ,rt,Tl ’ varna kos In srpov, Tritč; .Remo Ljubljana: »Etektrokovtna«. Marii Steklarna. Ilegalka Nlatlna; Kemična varna -Acro.. Celje; Kartonažna to' na. LlubUanai Le.no Industrijsko J ietje Slovenj Gradec. Tovarna str Majšperk! Gozdarsko avtopodjetje. r«ka tekstilna t vljev. posestvo. Radgona: Držav ooiesrvo. Pekre; Državno posestvo, si čina: Oosdno gospodarstvo. LJnhlJai Oltarne. Ljubljana: Tovarna kome VIč-MublJana; Gostinsko •'* -tni 'magazin«.* Celje: »sio vo/nlštvo. *Ptuj; 4n rčeirrjd*. ,n0 t.JubVjana Rlasnlkova tiskarna. t.Jubllana: Bolnici TBC. Senožeče: Bolnlra. Trbovlje: Ce mentarna. Trbovlje; Tesarsko pod let Ji •Tesar«. Ljubljana; Gradbeno podletji Slovenije, Ljubljana. * *** podjetl Kaj bomo v letošnji srroni videli v mariborskem gledališču Mnrlborsk« dramsko gledališče pri. pravlja za začetno dranuko predolavo ShakegpearJevo tragedijo »Romeo in Julija«, ki jo bo režiral F. 2itek. stal¬ ni režiser mariborske Drame. Drugi Premiera bo igra »Mnntserrat«, del. francoskega dramatika španskega po¬ rekla E. Roblesa. prikazuje pa osvo¬ bodilno borbo venezuelskega naroda. Dramo režira upravnik gledališča lov. J. Dolar, sceno za obe premieri pa oripravlja L. Rijavec. Prvo domač* delo bo komediia dveh jugoslovanskih avtorjev Stoparja jn Simatoviča sCln. vek brez prtljage«. Komedija zajema snov iz sodobne problematike, režiral Pa jo bo D Gorinšek, ki jo je tudi prevedel. Operni anaambl »e bo letno predsta¬ vil z »Morano«, delom priljubljene*« domačega avtorja J. Gotovca Opero bo dirigiral ravnatelj Opere D. 2. koreografijo p« bo. pripravil baletni mojster M. Klrbne. Ciril Cvetk, dirigiral opero »Snjcgumčko« R.. Kor- sakova. Koreograf in baletni mojstei M. Kirbos pripravlja tudi celovečerni balet J. Bayerja »Trgovino lutk«, d* Falleja »Ljubezen — čarovnik« In T Stravinskega »Apollon Muscaget« Ra¬ zen neštetih premier bodo v operi po. nnvili uspele uprizorite® prejšnje te- Jezerjani bodo pljunili t roke Ce pogledamo d*lo Jezerjanov, vi¬ dimo, da žanjejo uspohe zaradi dobre politične organizacije. Front ovci »r utrdili in razgibali delo v vseh mno¬ žičnih organizacijah, ker žele ohra. niti »love* najboljše frontne organiza¬ cije v kranjskem okoliškem okraju. Fronta na Jezerskem je močna, ka: Potrjuje tudi dejstvo, da v njihovi vasj ni volivca, ki bi :i« bil član OF. Vsi člani se vsak teden seznanijo z vsemi političnimi dogodki ln nalogami, in jeseni so začeli dve veliki delovni akciji, ki hi hočejo v glavnem 1 tos dokončati. Na najlepšem mestu bo stal mogočen zadružni dom, ki bo po¬ nosno zrl v Kokrško dolino. Blizu pa bo gasilski dom Zdaj, ko so s poljski¬ mi delt pri kraju, bodo začeli spe! pospešeno delati. Jezerjani so ljudje dela in kar so sklenili, bodo tudi sto rili. l.ani »o ukrotili Jezernico, tak> da jim več ne poplavlja polj ln trav nikov. Zdaj pa bodo pljunili v roke, da bodo letošnja dela čimprej do¬ končana. (pii>mo ff i&tt&ftega o&to$ja Podobno J® tudi v drugih podjetjih. To pa ni po volji reakciji, od komtn- formovcev pa do CLN v Tritu tn Ita. liji. Po svojih hlapcih v coni B so hoteli prav ob tej priložnosti napra¬ viti v okrožju zmešnjavo. Toda slabo so uspeli. Zavest in budnost ljudstva jih je onemogočila. Zelo značilen je primer v Sečovljah pri solinarjih. Tam zaslužijo delavci, ki prenašajo sol {n so plačani od kilograma, tudi okrog 30 tisoč dinarjev. No, pred dobrimi štiri¬ najstimi dnevi je neki italijanski list pisal, da solinarji v Sečovljah stavka, jo. Pa n| bilo res. Hujskači iz Ita¬ lije srt se le domenili s svojimi v Se¬ čovljah za stavko. Ker so bili prepri¬ čani. da bodo pajdaši obljubo izpolnili, pa »o v listih vest kar priobčili. No. pa Je nekaj teh pajdašev knr nada¬ ljevalo s svojim protiljudsklm delom in so za hip res med delavce vnesli zmedo in jih shujskali za zahtevo po večjih plačah. Toda to je trajalo le nekaj ur. Delavci so namreč uvideli, da res ne morejo zahtevati večjih plač. videli so. da mora za hujskanjem nekaterih biti nekaj dragega. Pa so si ogledali te hujskače. Pet ali šest jih je bilo, bivših fašistov, ki so že za svoje fašistične greh« po vojni presta- •ah kazen, p» so hoteli s svojim zlo¬ činstvom še kar nadaljevati ln hujskati ljudi. Delavci sami so Jih vrgli iz pod¬ jetja in zahtevajo, da se Jih kaznuje. Pripomnil bi i« to. da s« mnogi de¬ lavci, ki so delali v Trstu, vračajo, ker Je doma, v jugoslovanski coni dovolj dela. Pa še to, da bodo delavski svet; sedaj začeli reševati pritožbe zaradi razporeditve v plačilne razrede In za¬ radi plač. Kako pa so kmetje sprejeli novi fi¬ nančni sistem? Navdušeni »o nad pro. stim trgovanjem, vsak pridelek prav lahko po zelo ugodnih cenah prodajo trgu. Za njih pa je gotovo to. da bodo morali povečati svoje pridelke |r. nu jih bo pripravil prav novi li- nančni sistem. Več bodo morali dati trg. kar pa bo po vsej verjetnosti povzročilo, da se bodo kmetijski pred- pocenili. V primeri z Jugoslovan, skimi trgi so namreč nekoliko dražji, a ta način jim bo mogoče tudi več važati Uko v Jugoslavijo kot tudi tujino. Oblast bo kmetijstvu pomagala med drugim tudj z rigolanjem večjih po¬ vršin za obnovo vinogradov. Prav tako dobe delovne zadruge za prehrambene predmete, prodane pooblaščenim od¬ kupnim podjetjem bone za 30% pro. dajne vrednosti, ■ katerimi imajo pri nakupu 65% popusta. Obdelovalne za¬ druge. ki Imajo tržne viške kmetijskih pridelkov, pa bodo uživale pomoč s tem. da bodo imele pri nakupu pre¬ hrambenih predmetov 65% popusta. V zadrugah Je zelo živo zanimanje za novi finančni sistem, zadružniki že razpravljajo, kaj bodo še sejali in sa. dili, da bodo čim več pridelkov poslali na trg. in kaj bi se dalo Izvoziti, da bi si dobili deviz Z njimi bi si kupili strojev, umetnega gnojila, žvepla Itd. Snuje se tudj zadružna trgovska agen¬ cija, po kateri bodo izvažali In uva¬ žali. Kako pa Je po trgovinah, kakšne so cene? Sedaj ni več vrst, kar lepo v miru lahko kupiš. V začetku Je bil precejšen naval. Ko pa so ljudje vi¬ deli. da blaga ni zmanjkalo, da ga vsak dan lahko dobiš, pa so sc unesli. Sovražniki onstran meje so tudi v tr¬ govini hoteli napraviti zdraho. Med ljudmi so razširili na primer, da bo zmanjkalo olja. Pa so se nagnetli pred trgovinami ljudje v dolgih repih. Toda olja ni zmanjkalo in sedaj že teže na¬ sedejo takim lažem. Sicer so v teh lneh v dveh krajih zopet sovražniki vrgli parolo, da zmanjkuje moke. toda ni bilo kakega posebnega uspeha. Tudi tu bodo morali odnehati. Ce primerjamo s prejšnjim stanjem, moramo reči, da pojedo v Istrskem okrožju sedaj več pekovskega kruha kot so ga pred temi ukrepi. Nakup moke pa je manjši, in to za toliko, da se na splošno porabi sedaj precej manj moke kot pa se je je poprej, ko je bila na karte. O kmetijskih pridelkih smo že go¬ vorili. So nekoliko dražji kot po ostali naši domovini, cene industrijskih iz¬ delkov pa so približno enake. Najvaž¬ nejši prehrambeni predmeti so poceni. Mast je po 230 din, olje prav tako. isto ceno ima sladkor, meso je po 180. beli kruh po 34, ril po 200 ln kava po 1.400 din. Posebno pa »o ljudje za. dovoljnl, ker m več kart, s katerimi ie povezanih toliko sitnosti, s tem pa se je zmanjšal »parait, ki se Je ukvar- al s kartami. Da sem popolnoma odkrit, moram priznati, da s takšno prosto trgovino niso vsi zadovoljni. Mislim na razne poslovodje po trgovinah kmetijskih za¬ drug. Kar ne morejo se navaditi, da bi sami skrbeli za trgovino, še vedno čakajo, kaj bodo dobili iz Kopra ozi. roma iz Buj. Kar ne gre jim, da bi sami šli v veleblagovnico, izbrali bla¬ go. g u člmprej spravili v svojo trgo¬ vino. Tu bo res še treba nekoliko vaje. roda’v novem sistemu Jih bo tivlje. nje kmalu izučilo. So pa tudi mali nekateri špeku¬ lanti trgovino Izkoristiti. Tako se je sladkor na prostem trgu pocenil, slado¬ led p« je pri te«n poskočil kar ni 30 din. Pa še tudi drugjo so takšni špe. kulanti, ki so tale čas hoteli izkoristiti v svojo korist Toda tudi te bomo iz¬ učili. Najemnina za stanovanja Je dolo¬ čena. Stanovanja so razdeljena skupine, najemnin« p« so od 400 do nad 2.000 din na mesec. Ker pa s< mnoge hiše v zelo slabem stanju, ml. slimo, da bi bilo prav, če bi se de najemnine stekal v poseben fond, iz katerega bi se potem krila večja po¬ pravila. ostali del pa bi hišni lastniki porabili za manjša popravila. Naj pred zaključkom omenim Se kaj drobnih stvari. Letos Je bilo leto¬ viščarjev precej več v istrskem okroL ju ko lani. Prišlo je tudi precej več tujcev. Vsi hoteli so polni, treba bo misliti na nov«, ki bodo lahko sprejeli še več gostov. Gotovo je ena zelo važnih novic ta. da je danea začel i poskusnimi odda¬ jami nov koprski radijski oddajnik. Doslej je imel 0.700 kilovatov, sedanji pa ima 0 kilovatov. Petnajstega sep. tembra bo začel i rednimi oddajami, Dan za dnem odvažajo s kamioni, pa tudi več ladij j« ie odpeljalo leiezo velike laje Rex. Kar je bilo ladje nad gladino. Je v glavnom že odpeljano ali pa j« na obali, ena tretjina pa j« )• t« v morju. Toda neprestano vlačijo na obalo veHke kose železa iz tega na šega velikega »železnega rudnika«, V Istrskem okrožju sc sedaj pri¬ pravljamo tudi na praznovanja 8. sept.. dneva vstaje Istrskega ljudstva. Odkrl. tih bo več spominskih plošč padlim borcem ln žrtvam fašinna, svojej pa¬ dlih pa bodo prejeli spominske listine. V Kopru pa s« tudi pripravljajo na proslavo 400-letnlce slovenske knjige, Tako Je v teh dneh v rašem istr¬ skem okrožju, C, N, srbskih mestih š« 13 novih poslo¬ valnic. Vsaka poslovalnica bo imela turistični svet, sestavljen iz članov Ljudska fronte. Planinske¬ ga društva in organizacije Ljudske tehnike. »Putnikova« poslovalnice ne bodo skrbele samo za prodajo voznih listkov in za sobe v leto¬ viščih. marveč še prav posebno za organizacijo izletov, ki se jih bodo udeleževali člani kmečkih delov, nlh zadrug. Takoj, ko bodo kmetje končali dela na polju, bodo začel« »Putnikova« poslovalnice organizi- rali izlet« za člane kmečkih de. lovnih zadrug. Zagrebški velesejem si bodo ogledale irl skupine srb. skih zadružnikov. Potem pa pojde v Opatijo ln Split na izlet okrog 3000 zadružnikov lz Srbije. Negotln )e dobil vodovod. NefoUna j® že odnekdaj primanjkovala pitna voda. 2e leta 1887 so prebivalci sklenili napeljati vodo s hriba bli¬ zu mesta, pa niso imeli denarja. Pomagali so sl z loterijo in čez dobro leto Je bil vodovod zgrajen. Imeli so ga do prve svetovne voj¬ ne. potlej pa s« popokala eevi. Bil je privatna lastnina in Nego- tin Je ostal brez vode. Sele po osvoboditvi so prebivalci znova sprožili vprašanje vodovoda. Pri¬ jeli »o za delo tn do konca leta bo Negotin zopet preskrbljen z dobro pitno vodo. Za Njegošev spomenik bo natečaj zno¬ va razpisan. Žirija odbora za pro. slavo stoletnice Njegoševe smrti I« pregledala tri idejne skic« za Nje. gošev spomenik na Cetinju in skle. nila, da prva in tretja nagrada ne bosta p>>d«ljeni, drugo pa je dobil kipar Vanja Radauš. Idejni skici Lojzeta Dolinarja ln Vojina Ba- kiča boji« odkupljeni za Njegošev muiej. Za Njegošev spomenik pa bo znova razpisan natečaj, ker nobena idejna skica ne pride v poštev, da bi po njej umetnik iz¬ klesal spomenik. Novosadski trg bogato založen s sa¬ djem In sočivjem. Zadnje dni je novosadski trg bogato zalezen s sadjem in sočivjem. Paprike bi zadostovalo dva in pol vagona, na trg pa so jo pripeljali 11 vagonov. Krompirja bi bilo dovolj 6 vago¬ nov, na trgu pa ga je bilo 13 va¬ gonov. Tudi sadja je na trgu mno¬ go preveč. Vglic temu pa cene še niso dovolj padle. Zanimivo je. d* prodajajo grozdje po 50 din, ka. dar ni na trgu konkurence, sicer pa takoj znižajo Ceno na 45 in celo na 35 din. Struga !k> Imela umetniško galerijo. Strugu, lep turistični kraj ob Ohridskem jezeru, bo kmalu dobi. la stalno galerijo slik. Nameščena bo v hiši makedonskega likovnega umetnika Vangela Kocomana. ki je podaril za ureditev galerije 30 svojih In del najbolj znanih jugo¬ slovanskih slikarjev. Struga bo do¬ bila tudi etnografski muzej, bio. loškega pa je imela že prej. C« sl ravnatelji sami določajo plače. Glavna uprava ta trgovino Sr- bije te zvedela, da v mestnem podjetju za odkup v Zaječaru ni vse v redu. Ker so imeli ravna¬ telj tn njegovi pomočniki slabo vest, so s) razdelili spremenitivi del plač za julij ponoči, za zakle¬ njenimi vrati ravnateljeve pisarne. Sebi so seveda odmerili največ. Ravnatelj, predstojnik trgovskega sektorja, šef računovodstva in kreditni komercialist »o si razde, lili 75.478 din, za 16 delavcev p* so pustili nekaj nad 42.000 din. Prvi štirje so dobili vsak nad 16 tisoč dinarjev, esiali uslužbenci pa povprečno po 2.642 din. Kako bodo delili spremenljivi del plače prihodnjič, bo pa odločila oblast, ki Jim je takoj stopila na prste, V tndlšču Banije grade velik dom kulture. Blizu Kulp« ob potoku Petrlnjčicš je kraj. ki gr. Je kot trdnjavo zgradil Hasan paša leta 1592. Od ondod so Turki zaman skušali prodreti proti Sisku ln Za¬ grebu. Petrinja, kakor se ta kraj Imenuj«, j« bila v središču Bani¬ je pogosto cilj mnogih osvajanj. Njeni gospodarji so bili tudi Fran. eozi. Za mesto J« bila razglašena leta 1871. Zdaj ima Petrinja uči¬ teljišče. V njej Je tudi znana t«v varna mesnih izdelkov Gavrtlovtč. Zr kulturnoprosvetno del® pa je bila na rarpolago samo barak« in delno kinematografska dvorana. Zdaj pa so prebivalci sklenili zgraditi velik dom kulture. Fron- tcvc| ln mladinci so zavihali ro¬ kave in delali prostovoljno že 8000 ur. Precej denarja je dala ljudska oblast, dva milijona p* so prispevale množične organizacije. Do Jeseni bo dom dograj-n. V njem bo dvorana za kino ln gle¬ dališke predstave ter prostori za čitalnico in knjižnico. Zakaj v Zagrebu primanjkuje mesa? Preskrba Zagreba z mesom Je zad. nje tedne znatno slabša kakor j« bila prej. Dne 17, Julija so pro¬ dali v mestu nad 25 vagonov mesa, 17 avgusta pa samo 17 va¬ gonov. Zato stoje pred mesnicami v zgodnjih urah dolge vrst* gospo- dinj. Krivo Je odkupno omrežje, ki se izgovarja, da kmetje ne pri. ženo dovolj živine na sejme in da J« na podeželju preveč raznih odkupnvalcev. ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo kupil več ži¬ vin« in kdo bo najbolje plačal. V Svetu za preskrbo so prepri¬ čani, da bi se stanj« znatno zbolj. lilo, če bi določili najvUje cene, po katerih bi smeli prodajati meso v nadrobni prodaji. Podjetja bi začela obratovati z zgubo, toda to bi neogibno povzročilo pocenitev živine na sejmu. Podjetja namreč ne bi mogla, niti smela, ie naprej delati z zgubo, kmetje pa bi pro. dajali živino ceneje, ker ne bi bilo kupcev. LETO I. — 4. SEPTEMBRA 1951 tJPBEJANSgt DNEVNIK Strin 3 MLADINSKO PLAVALNO TEKMOVANJE ITALIJA : JUGOSLAVIJA ZMAGAM JE JUGOSLAVIJA z 62:58 » — mladinci; 'VIČ (J) 5:12.C i točke. tretji 1 (Italija) IM,li. da trti Dobrin (Jugoalavl- Ja) 1)6.17. v »vaterpolu so Jugoslovanski mladinci Nata mladinska plavalna reprezentanca Je pi tapeta v Sestri Levante 1. septembra siatl del vožnje med ^Benetkami In Ml- Sestrl Levante, 4. septembra: Včeraj sc J- nadaljeva: dvoboj v plavanju, wa- terpolu In skokih med mladinskima re- urezentaneaina Jusoatavlje ln Italije. boljši Kondno •v (3 m) Je zanealjlvn i skokih so blil Italijan !ad'nec Lamberto. fc; I segli razmerja todk . Drugi Je bil Jugo- I rezulutl to: Indlm .vanju mo Jugoslavijo dobili ko Šahovski dvoboj Jugoslavija : Zah. Nemčifa lahovr.ko vodi Jug osla- Ttngol Juhov : Matanovlč t IvoboJ na* di c dosegel boljil po- Ko Je pozneje sprc- . Je prednost Izgubil. Molki !• 137.04. J. F' 127.87. 4 Sin Munvs (J) ata, lanske: 1. Mardešlč (J) rmannati (I) 6:04.1, I. Farodi . Btlid (J) 6:12.6. Izven kon- plavala Glavamd (J) 6:06.3. »tno mladinci: l. Amini (I) ovld Vlado (J) 1:17,0, 3. Kostld ■to mladinci: 1. Buonocorl (I) Id (J). 3. Mlhajlov (J) ln 4. (I). Caa nt omenjen xato. ker mladinee: Lavrenčič (J) ' J:10J, 3. Castagne- kurence Je plavala mladinci: Jugosla- Mlhajlov, Si¬ ti) 113.41, 2* LavaU*" mV rla 3. Majer Cirila (J) 96.87 , 4- . (J) 92.40. netilki stolp: Dobrin (J) ti (I) 130.94, J. Mario (I) (J) 118.41. stolp: Levo tl (I) 63.20. 2- 195. 3. Keber (J) M.4T, 6. Rezultat vderajinjo tekme - -ilavljo. Si Je alabo surovo I tudi občin- i itoparice ujemali prsno mladinte: I. Jeridevld (J) J:l« 1:19.2. Izven konkui (J) > časom I: frank ovld, r °Mai l'12.5. 2. Italijo Jugoslavijo. Sodil osici soonut, ki se Je slabo 1*- er Je dovolil zolo surovo igro v. tako da so mu tudi občtn- funkdonarjl zamerili njegovo Končno bo zdravstreni dom ▼ Škofji Loki dograjen Pred tremi leti oo se ljudje v Škofji Loki in okolici modno razveselili, ko so zvedeli ln videli, da so zadeli gra¬ diti zdravstveni dom. V Škofji Loki Je glede zdravstvene pomodl zelo klabo. Petdeset do šestdeset ljudi vsak dan daka v ordinaciji zdravnice dr. Brajnikov«, da pridejo na vrsto. veli. ko pa jih odide, ne da bi kaj opra¬ vili. Ker je Škofja Loka že kar pre¬ cejanje industrijsko mesto in je vsak dan vedje, so razmere glede zdrav¬ stva nemogoče, Pa tudi zidava zdrav, stvenega doma se je zavlekla, tako da Lodan| ne verjamejo, da bo kdaj dograjen. Dom stoji že skoraj drugo leto pod streho ln n! dudno, da ljudje tako mislijo. V dom je Svet za zdrav¬ stvo LRS vložil iu okrog 8 milijonov ln so doslej bile precejšnje težave za¬ radi pomanjkanja delovne sile. Zdaj dom dokondujejo delavci Megrada, Kaže, da bo dom prihodnji mesec gotov' In se bosta vanj vselili splošna ambulanta bi zobna klinika. V domu bo tudi H do 14 pose tl j za lažje bol¬ nike. Z dograditvijo zdravstvenega doma bo Škofja Loka dobila moderno ln po¬ trebno zdravstveno ustanovo. NI Sodna obravnava proti Škodlarjevima se bo ponovno naoa-jevala v sredo dopoldne Ljubljana, 3. septembra. Davi s« Je pred okrožnim sodiščem nadaljevala obravnava proti obtoženima Fraucu-Coru Skodlarju In njegovi leni IJanJa. Sodna dvorana Je bila polna po- sluAalcev, med katerimi so prevladova¬ le lenske. Obravnava Je trajala od pol osmih zjutraj do dvsh popoldne, potem pa se je nadaljevala ob 17. url In kon¬ čala ob 26. url. Na vrsti Je bil dokazni postopek. Po prečltanju zapisnika o Bkodlarjtvi ■zbirki« Je obtolenec Izjavil, da se nt strinja t ocenitvijo potamesnlh predme¬ tov, posebno la saraal tega ne, ker eden Članov komisije — ocenjevalec drugim* lije go v, t.° J* Und I a' rje < nik li leta 1946, ker Je sur trgoi starinskimi predmeti Itd. Ko m: prediednik senata dejal, da Je bi ko-nlslj! ve« Članov. Je obtolenec ko In malo tsnlkal, »da bi kdo Izmed njiv mogel pravilno ocenje- Po Skodlarje vem mnenju naj bi bili vsi ocenjevalci diletanti in bi bil torej le on sposoben opraviti uk posel. Da Ir" obtoženec umetniški okus ln ras estetski čut, bo držalo, saj Je dobro 1 sc o zagovarjala, da so bile stvari, aa- radi katerih Je obtožena, aa muzeje in galerij« nepomembne In morda uporab¬ ne ta gledalilke obleke In rekvlaite ali pa kakšno malkerado. Izmet, prt« je bil prvi tailllan Bogo Pregelj — eden limed ocenjevalcev. PrlCa Je ocenjeval knjige. Tako Je med mnogimi prisvojenimi knjigami ocenil 22 zvezkov .Propyl»um Kunstgeschlch- u«, redke izvode slovenskih klasikov Ud. Po tem zaslllanju Je sodnik pre¬ bral Izjave nekaterih uslutbeni islje. zbit m ko- Je pregledovala Skodlarjev* anje, la katerih Je razvidno, da la obtožena v službi pri Federal- lavca, delala sta videi popolne polte¬ nosti. Nemajhno Je bilo presenečenje (eh prič. ko so prilit kot Člani komisi¬ je ocenjevalcev e njegovo stanovanje, natrpano r redkimi stvarmi, ki bi mo¬ rale bl>; v muzejih In podobnih usta¬ novah. nikakor pa ne v .Skodlarjevrra muzeju«. Razen Izjav teh prlC Je sodnik dalje Je zasitili le prof. akad. slikarko - - cillsUio Jano herja ln prlpot obravnave bo ' drugih prlC. i .ssrs i španska partija. Spet množično nagradno tekmovanje v streljanju KOŠARKA JEDINSTVO : E G Y S MLADINSKA TEKMA B8K : »Hajdukoi za BS K : > Indijski napada, /endor Je slabi iklnjcno.' — Nedeljkovi« ima 1« ln precej ununjn n Ivkov : Ntphau« rltvl pobudo, ven: lisko obrambo. Prlllo Je iškem. Cml pa na kralje- il Je prej prišel v napad, otnlkov tabor, osvojil da¬ mo« prične v LJutolJat Preberite tudi tole: OBISCITB OKRAJNO GOSPODARSKO Poslutlto se skupinske vožnje, zn km sprejemata prijave Putnlk Celje In 1 rlbor. Vožnjo v obe ameri a vraCun razstavne, vstopnico Iz Maribor« 70 i U Colj« p« 78 din n« osebo. « Čebelarji ljubljanske družin« naj 8. septembra (med 8—10) prijavijo v belarni potrebo aladkorja za zimsko krmljenj« Čebel. Olasbeno Matic« prične v Lajovl ademlj« za gl« pevke, ki 1 maJveselje rajaml koncertno septembra orani v po Gosposki [Jo za resno zborovsko .'a razstavišču okrajni •da Požar-Koreno- SK Branik). Erna Korban (SK Tri- (LUSK). ZaCete s na Miklošiče' Najboljši rejuftat v kopju KRATKE VESTI vCeraJ pomotoma M°J! r S?S irlju (95 km) Je j • najboljši rezultati: 100 m Im: Mlinun 4:01.6. 1101 4 16.6, krogla: Nlison (Svi doseženi S tekme Jugoslavija i i vmfefca Švedski vratar Rezultati žrebanja srečk srečolova podjetja NA-M ' V srečolovu «NAJIA« Je bilo izžrebanih 288 dobitkov v vrednosti 250.000 din P djrtjr pri red prltei • gnilo Cim več kupr« ;clja Je uspela, saj Je islrl Jak Ih bonih, kar r II kupci v glavnem C I njih Jlh P J« V b/lo ' Izžrebanih : . kuhinjsko oprem 41. »212. ser. i*j' 10.006 din. Iržre- rekrljl »NAMA«. Eneje rto 30. *rp- bl bili prevzeti idil v korist skla- itslednje I kuponi «3 846 . V}?.. • 1115 I 6467 6436 «27 6672 6607 " 1497 »545 8913 9153 I 10551 10614 10676 6990 7329 7942 7944 9731 9913 10057 10." 11601 11746 11753 11147 11937 12314 12315 16079 17685 19419 18516 19464. Serija tci: srečke Itev. 153. 987 1406 1709 2306 2571 3.617 7870 8200 8552 8726 9*13 1 9105 1 9304 19383 194182 Serija 114: srečke Štev. 139 1001 3843 4819 4833 7l»9 7339 7480 7690 7934 8223 8526 9010 9087 10346 10418 11217 11606 12419 13121 13*21 13961 14703 160*0 16310 1*366 1*738 18010 17004! 17578 190*5 19111 19783 20106 _ 134*7 244178 24779 24197 25242 2530« 23348 27183 379418 29087. 2218 2705 3378 3383 • i 6*33 **31 7287 7T »717 9727 10047 7 8317 8897 12164 12436 12635 12887 137*8 14047 14801 1*409 1879« 17734 18J7* 16735 18930 13311 19787 200 07 21$7l 231U 22035 24092 24094 74168 24911 28131 20326 341330 26421 96506 16430 27867 38189 26471 20962 2902« 29*90 29546 29*46 3*096 3021« 31231 »073 37267 39447 32796 329:1 33063 13532 17734 2“ 24911 _ 00 t ___ 29546 29*4« 5*096 30114 3193« 3---- - 33543 34340 3! 'inT 2*71 11241 13279 17060 28613 29636 2991), 6771 9975 H246 septer ključi tvi In 9. ob •Srečka Kosovi Spored I prostor. — 5. septembra ob Poljčane: »S čredami čez kon¬ to Poljčane: »s čredami čei 9 SKUD Celje’. E/rama: »Ro- Dom kulture. 402-n i lola Slika • Bežigrad, Ganil- •prejema prednje za eprejem- I Izpiti i učen’ partizanski ikega Primorji i« v Stanjalu le bila bi " obsegal: i. nastopi "pevskih zbo- • borce ln oficirje In sodci • velike proslave i obletnic. Ugod - Prulpravljalnl od- obletnice ustanovitve XIX. SNOUB »sovela. v Stanjalu r kjer Je bila brigada _ed bo obsegal: 16. « velik vojalkl manever, govo ram. nastopi pevskih_ borce ln oflelrj ktlvlste ivnih — Pr prt OOZB NOV — Boža: OKRAJNI ODTtOR ZVEZE BOKC1V NOV SLOVENIJE V GORICI poslva vse borce ln obvcfCevalc« VOS, VDV ln II. brigade KNOJ Iz Primorske ln Gorenjake, da polijejo najkasnele do 6. septembra letos svoje naslov« na: Glavni odbor Zveze borcev NOV Slove¬ nije. »Zbor II. brigade«. Ljubljana, poltnl predal 11». Hkrati vabimo vae borce In funkežonarje omenjenih enot. da se ude¬ leže abora teh enot. ki bo ca Primorako In Gorenjak O d«e 16. septembra 1951 Novi Gorici, skupno s proslavo četrl obletnice priključitve Primorske k Jt goalavlH. 489- ■Nogomet«, nov IpoTtnl tedniki Obve¬ ščamo vse nogometne klube, sekcije, čla¬ ne upravnih odborov, sodnik«, nogome¬ taše m prijatelje nogometa, da začne 5. septembra Izhajati nov športni čl pia »Nogomet*, ki bo na štirih stra velikega formata v dvobarvnem tlaku ravnaval vse zanimivosti tn dogodke slo venskega ln Jugoslovinskega noi nega življenja. Nogomet bo Izhajal sto Nogometnega vestnika enkrat ako kot glasilo NZS. s svojo peetr blno, zanimivimi slikami In reportažami o naših klubih ln Igralcih bo Nogomet zajel najširše množice Iportnlkov. Nogo¬ met bo v prodaji v Ljubljani vsako dopoldne. Izven Ljubija dopoldanskih urah. Z In 6 za ItevlTko. Mesečna din 30. četrtletna din 130 Starim naročnikom Nogometnega ves i bomo Nogomet redno pošiljali kot •J Nogometni vestnik. Nove narečni) rejpma Uprava Nogometa. Ljubljani uikozarjeva ulica. Nogomet bo Imel vpIIk krog dopisnikov. Vol dopisi, objavi leni v časopisu, bodo honorirani. 2920-n Uradi ln ostanove razglašajo Ijo upodabljajočih .ni v Šolskem let 1941/52. Obveščamo, da bo prijavljanje kandl- LJu hi ln >rlpravljalnl lo vključno ris Izpit odnosno i. ictniK od 24. d< 28. septembra 1951. Kandlda vložiti prošnjo na posebni tl Jo dobe v tajništvu. Prošnja kolkovana z 10 din. Obenem a prošnjo Je treba predložiti: Izčrpen življenje- pi«. ki naj vsebuje tudi podrobni na¬ vedbe o socialnem poreklu. Izpričevalo o opravljenem višjem tečajnem izpitu ln nekaj lastnin del v dokaz osnovne stro¬ kovne usposobljenosti In nadarjenosti na podlagi katerih bodo pripnščent k Iz¬ pitu V poštev prihajajo predvsem rl ‘" človeške glave In telesa po naravi slikarje, za kiparje lato modelirano Ritni al 1 drugem materialu. •J odgovarjajočo ršeno srednjo iolo •» strokovno šolo Ime- idldatov prlpuičenlh k aprejem- epltu oodo objavljena na razglas- deski v veli akademiji od 14. ure dalje, trajal od 1 oktobt bra vsak dan od ure. Opozarjam) prtpuCCenl k Izp’ seboj vse potrebno or karjl rilajo prt Izpitu . oblečene figure ln predmete v perspek¬ tivi ter proato kompozicijo; kiparji pa modelirajo glave po naravi. Izvedelo relief po mavčnem odlitku ln rišejo edmet* v perspektivi. Rezultat Izpit« Men na deski 6. oktobra t. 1 >*.sevanje za vse letnike bo od Jučno 13. oktobra t. I. Novinci ibra od : bo traj« oktobra ’ prlpušč r« 5 *do^ vključi dan od 8. do il In : x>zarJamo kandidate, k Izpitu, da prlne*o bo objavljen Redno vpisovanje za vse letnike bo od . do vključno 13. oktobra t. I. r norajo predložiti za vpis potrdilo _ u v volilni Imenik, potrdilo o Imstrl- lulacijl. 4 fotografije. 3 kolke pa 10 din. - ostali slušatelji pa indekse In legiti¬ macije. Vsi skupaj pa izpolnjeno 3 Ita¬ ki Jih dobe . __ bodo odprte tudi naslednje >le: 1. Specialna ..ola za al>- kompozlcljo prof. Gojmlra , Rpctlklna šola za #11- . Speci a 1 . — Pra¬ če Jih sprej- 1atl naj do svoja najboljša dela 4. Specii of. Stavi la za klparstr jja. - 6. Si Ostra Kalina apjoSalh odde idemskl svet Kandidati dokumente Redni pouk . e se prične 6. oktobra, ljalnl letnik 13. oktobra 19 t Akademije upodabljajo! Ljubljani. Jprava Repub. kobilarne TurnIŠCe pri uju sporoča, da bo II. septembra fh prodala na javni licitaciji vtč starejših toplokrvnih konj. zglasijo tega dne nr 491-1 Speclali kipariti upodabljajočih ntke se prično nlšču. Našim čitalcem na Goren jskem Mnogo naših naročnikov r Gorenjske se pritožuje. In tudi v anketi »o navedli, da dobivajo sDnevntke šele naslednji dan ali'pa celo z večdnevno zamudo. Vsem tem naročnikom sporočamo, da pošiljamo list na Gorenjsko z opoldanskim vlakom, ki odhaja Iz Ljubljane ob 12,05 ler bi zato časopis morali prejeti pravočasno. Vse naročnike, ki neredno prejemajo časopis, prosimo da zahtevajo redno doatavo pri področni poiti ali pa od podruž- nlce naše uprave. V kolikor ne bi uspeli, pa Jih prosimo, da nerednostl takoj sporoče naši upravi na naslov: Uprava aDnevnlkag — Ljubljana, Knafljeva ul. S. Pogol i« nif’ l»p!tnm opravljena nitja glm Šolanje Je štiri matu. Uprai ESTILO ina, 3. septe podjrtjr SNAGA n Ljubljani ulic« Cojz. l»t '.C -wr ' Masaryk Zgoraj i Scutjukobski tno: ‘ >pa. ao uoh ' odum. na Doniob! Škofji Smari Tj-rie' po Poljani ga. Cvz m«; io Jegličeve, ve in nazaj mačene uit« Smartlnski Gradišče. da postavijo ovoje zaboje s smet 20. url zvečer pred hišo. Smeti s« goblrale v ponedeljkih, sredah li l. V hišah ln ulicah, katerim ao Gorupova. Aškerčev«. Tobačna ge In nazaj do Tyrleve. 3. Miklošičeva cesta. Sv. do Jegličeve, po Smartlnski rykove naval na Miklošičevi 3. Ob torkih, četrtkih ln železniškega prelaza.^ leva stran T vrše¬ če ve, Cojzov graben do Sentjakobskegi mostu, po Bregu do Miklošičeve ceste vsa Miklošičeva In del Čopove do Masa 4. Od Dolenjskega mostu. Za gradom. Ambrožev trg. po Poljanskem n olct iveščeni rjlh. da •ror.mo t Jih dosedanjih smetarjih. potrebn‘h nned. Pror.mo da z disciplino omogočijo boljše vzdr¬ ževanje čistoče v mestu. Uprava M. p. SNAGA POZIV VSEM OKRAJNIM. MESTNIM. RAJON¬ SKIM IN KRAJEVNIM LJUDSKIM ODBOROM Vse KLO pozivamo, da pričnejo takoj Izstavljati za vsake g . ali rodbinske Invall vojaških voj. Invalidi nodobsklh vojaških ! garantirano preskrbo po svojstvu vojnrgi mirnodobskega Invalida, vojni, vdovi sirote, roditelja, padlega borca ali vdov. sirote, roditelja po umrlem vojaškem In valldu, mirnodobskem invalidu, potrdil napisana na drugi strani *v levem ( »pod- njc^rn kotu Izplačilno knjižice ln Jo Je napisana pod številko) In številka Izpla¬ čilne knjižice (ta Je udarjena a nume ratorjem). I 2. Priimek In Ima ter bivališč* uživalca 3. Kakšno živilsko karto J* Imel v sej istrijsko karto aa Izredne pot ako potrdilo naj bo podpisan, adnlm* žigom. Za vsa Izstavlje™ sestavijo toč iama (samo priimek ln Ime) po i osebne in posebej za rodblnsk« i (vdove, sirote, roditelje) In It odgovornega funkcionarji dpotljejo »Sl pristojnemu on ljudskemu odboru. oziroma rajonikt ljudski od- mjo po tukajšnji okrožnici Ite- odrejenega roka. ni ali pa so uživalci pokojnin pri »•m ne pridejo v razen č* ro po prejemali živilsko karto po višji katego- •IJI. kot pa hi Jo prejemali po posln, il ga opravljajo. — svet ia IJt alldsl skrbstvo LRS iradl i osnovanje jtov podatke v postopki ..> knjlft “ _L st bodo poizvedb popravljeni posestni list, ae- mljiike knjige . septembra 1951" do 1. oktobra v Pincah ML 16 razgrnjeni vs pogled po posledklh (Posedanjih »ml parcel In lastnikov, zemljliko- Jlžne mape, primerjalna tabela parcel zapisniki o dosedanjih poizvedbah radi osnovanja nove zemljiško knjige ivedenem času ln poleg tega še 2. okto^ avllnost ali popolnost posestnih > ali ustno na zapisnik pri sodni Ce bodo tam 2. podani taki ugovori, se bodo I zvedbe. h katerim naj tudi brez poseb¬ nega povabila pridejo tega dne ob 1 iodlSi'e v Dolnji Lendavi, dne 30. avau- Gledališča nam pripravljajo redprodaji. Koncertni abot Visoška kro- septembrs ob 20: Tavčar — rera, Folenec: Visoška kro- Zadnjlč. Zve- nlce v 479-n e n Jako. sprejema Ki Novi grobovi iclzmernl bo estl Javljam pokopališče. Za- lrgubl našega dri i 'n prijateljem pokopališče. 2 muzlkallj na Kongresnem trgu. 491 prvaka Hrvatskc. bo v sredo ob 20.30 Unionu. Na sporedu mešani zbori C skupina. Vstopn.ce v knjigarni muzik lij. 495 Kaj bomo slišali v radio DNEVNI SPORED ZA SREDO, fizika Ignacija 1 ' biti kritik . Zaključek oddaje. Na filmskem platno nrlkazujelo LJUBLJANA prodaja vstopnic lalje. — TIVOLI: Predstava ob 20. Predprodaja vato eno uro pred pričetkom predstave LETNI DOM LJUDSKE MILICE: — TRIGLAV: •Norčije v operi ' Soči.. Predst lertškl barvni fllt 8RIBOR - PARTIZAN: ameriški rvnl film »Dama v hermelinu* atkl film Titove operacije. — UDAR- novoetl 35. — LETNI: ameriški I 34. — POBREŽJE: ameriški •Hrepeneča vdova« Kratki film • na vodi«. CELJE - METROPOL: avztrijakl film •Prijatelja« Kratki film »V gozdo' Srbije. - DOM: angleški film »El ny«. Kratki film .Iz tehnike fflm — LETNI: angleški film »rann Kratki film »Iz tehnike filma«. ameriški film »Hrepeneče vdova. Rdeč* čarovnic*.. Plimske novoetl 34. BLED: cmerlšk! film »Moja draga Cle- nilna«. Plimske novoetl 33. [NICE: ameriški film .Sedmi križ«, nske novoetl 37. DVIJE: angleški film »Srebrno levje*. Kratki film »Razstava OP« MURSKA SOBOTA: francoekl film »LJu. bavnl een«. Plimske novosti ». PTUJ' ameriški film »Kako zelena Je moja dolina«. Plimske novosti 36. NOVO MESTO: smertlkl film »Držav¬ ljan Kane*. Pllmake novoetl 20. r.OVENSKA BTSTniCA: francoekl film •NeerečnUd«, n. d*!. Plimske novosti OPREMLJENO SOBO VEČJI R03KER posa podje AVTOMEHANIKA spre takoj P:ača po uredb: se zglasijo v sekretsi Ljubljana. Pred škofij- ŽENSKO KOI.O prodam I nadsir., levo POZIVAM OSEBO, da &OP KLJUČEV sem izgubil v soboto Najditelj r.aj vrne v oglasnem oddel¬ ku »Slov poroč • orni! nagradi. 1*14-11 DVOSOENO STA NOVA N IE Z vsemi prt ko." Grem tud! za hUmka. Naslovit VEČJI ROBKfR ni motorn*. p-igon. »i razcepljanje grozdla. kupimo, ponudbi r.bor. Part‘rar.«k* cesta 3 1159- 2ELEZEN ŠTEDILNIK zidan. k da i ničevi viti f > zlasti sodnih obravnavah. Ameriška zdravni¬ ka sta vzela za podlago svoje metode zanimive lastnosti neke že zdavnaj znane kemične spojine, strokovno na- zvane phenyl thicarbomlde. Ce človek zaužije nekaj te spojine, mu postane slabo. To pa ne veljn za vse ljudi. Ne. katerim se zdi. da ta kemična spojina pa okreg 40 ljudi. Pripadnost k prvi p Mendelovih zak- prevladujoča li lje poka; (i o dednosti kot Praksa Je nada. je samo človek prve oče otroka iste skupine. Tako se lahko reši okrog 20'> sporov o oče¬ tovstvu. To velja za tiste primere, k! se nanašajo na otroke prve skupine. Očetje otrok druge skupine pa lahko imajo to lastnost ali tudi ne. Nova metoda vsekakor ni manj za¬ nesljiva od dosedanje metode primerja, nja očetove in otrokove krvne skupine Obe metodi sta Izločilni, to se pravi, da po njih samo ugotavljajo kateri moški ne pride v poštev kot otrokov Zanimiv poskus z noji Na neki farmi nojev v Capetownu v Južnoafriški uniji skušajo vzrediti W letali njihovi predniki. V ta na¬ men izbirajo noje. katerih mišice so najprikiadnejše za letanje. Vsak dan Jth prisilijo skakati čez zapreke, tako da morajo razprostirati krila. Ljudje, ki so se lotili tega dokaj zamudnega in dolgočasnega posla, računajo, da bodo č*z kakih deset let noji letali in da se bo ta lastnost potem prena¬ šala na njihov zarod ;tika je v Vojvodini splošno Ijud- zlo še It starih časov. Po vsaki ii pa se *e bolj razpase. Po prvi lovni vojni se je število jetičnih potrojilo in celo poči leta 1913 'do 1936 Jugoslaviji 428.000 ljudi. Gled>- Ijivosti je bila Vojvodina takrt prvem mestu. Pred prv«, sve vojno »« je borilo proti Jetiki protituberkuloznih dispanzerjev. ka ' se je ieli š»l niko- allstov in i splošno medicino. Raz« sebnega sanatorija na Vencu z dvema oddelkoma za tuberkulozne takrat dru. gih zdravstvenih ustanov za tuberku¬ lozne ni bilo. Druga svetovna vojna je zapustila v Vojvodini g!ob«>ke sledove. Na vsem njenem ozemliu so se bili srditi boji. sovražne vojske so pomandrale njeno zemljo ter porušile in razdejale vse adn tli i vojvodinske n-mlje, vode in i skih razmer. Zato ni čudno, d; zdravstveno stanje v primeri ; vojnim poslubšalo. Toda v novi Jugoslaviji je orga¬ niziran boj proti jetiki na široki pod¬ lagi. Razen 20 protituberkuloznih di¬ spanzerjev ima Vojvodina še dvoje okreval .:č zu pljučne bolezni. 4 po¬ sebne bolnišnice, eno z 2.000 postelja¬ mi izključno za otroke v Novem Kuja- ževcu. dva oddelka ta pljučne bolezni in tri protituherkulozne postaje. Šte¬ vilo bolniških postelj z« jetične jc po vojni zelo naraslo. Manjka samo še 120 postelj, po bo Vojvodina dosegla evropski standard, kj določa tolikšno Heviln posteli. kotikršna ;e umrljivost za tuberkulozo. Vojvodina pa hoče storiti Se več. V načrtu ima še 2.000 postelj za jetične, V kratkem bodo za¬ čeli graditi bolnišnico v Borkasnvu s :tno posteljami. Težave imajo z zdrav¬ niškimi kadri. Vse jetične ljudi zdra¬ vijo brezplačno ne glede na njihov poklic. Ljudska oblast skrbi tudi za preprečevanje jetike. Otroci Ir mladi¬ na m bili cepljenj proti jetiki. Stanje »e je znatno zboljšalo tudi glede zdra¬ vil. le streptomicina še vedno pri¬ manjkuje. Nova družba je dala pravo vsebino tudi poklicu gledališkega igralca ‘"nje i dih ljudi namreč sili zanje čase čedalje antov In deklet h gledališču, na gledališka igralka. 68 letna Thnrndike, je v svojem govoru a. da je postal poklic gledališke- ralca zelo upoštevnn in da bi mnogi radi prišli na »deske, ki pome- življenje«. »Ko sem bila mladnc. kla Thorndike. »je bilo drugače Takrat je gledala družba na gledall- ike igralke s predsodki. O kakem igledu v družbi gledališki igralci In cralke niti sanjati niso nv.gii. Moji uarši so s« kar za glavo prijeli, ko i rekla gle- ca igralka. Ta stara in zaslužna ra jc odločno nastopila proti znh- nekaterih govornikov, naj bi a omejitve za igralski poklic: »7.a gledališče potrebujemo slehernega, ki ta mika ta umetnost«, je rekla. »O :nčetniku pa ne moremo reči ničesar, dokler ga ne vidimo, kakšen j« na gle¬ dališkem odru pred gledalci«. Tudi druga ugledna umetnica Edlth Evans se je pridružila mnenju Thorn- e češ. če že imamo tak naval na poklic gledaliških igralcev, ne smemo tega gibanja zavirati z nobenimi ovi- iml. Po njenem mnenju bi bilo naj¬ dlje za igralski poklic navdušeni mla- Izkoriščanje lakote in žeje Lakoto in žejo kot gonilni lili na¬ ravnih funkcij vsega življenja ljudje Cesto izkoriščajo, da izsilijo kako pri¬ znanje. V Angliji proučujejo možnosti svojevrstne uporabe teh osnovnih po¬ javov. Lakoto nameravajo izkoristiti za zatiranje dolgoveznih govoranc. Gre seveda za bankete, in oglasili so se ljudje s predlogom, naj bi vil govor¬ niki govorili, preden gostom postrežejo. Tako nameravajo z lakoto prisiliti go¬ vornike, da bi govorili čim manj. Bralci angleških listov so z velikim zanimanjem spremljali javno diskusijo o tem vprašanju. Tudi žejo nameravajo Izkoristiti proti govornikom, le s to razliko, da bi se to zgogilo v angleškem parlamentu. Večina parlamenta je nedavno odobri, la določene spremembe v občinskih predpisih, na temelju katerih morajo biti vsi javni lokali ob desetih zvečer zaprti. Tako se morajo člani parlamen¬ ta, ki bi si še radi privoščili skodelico čaja ali Šilce žganja, omejiti na po¬ poldanske govore, svoje večerne govo. ranče pa skrajšati. din| raztolmačiti, da postati igralec ne pomeni hkrati z obema nogama skočiti v »slavno in lagodno življenje«. Mladini je treba prikazati in jo pre¬ pričati. da zahteva igralska umetnost, in dela. »Povejte mladini odkrito, da Pomeni biti igralec nastopiti trnovo življenjsko pot«, je rekla Evansova. Vzlic treznim, tehtnim besedam teh d\eh najuglednejših angleških igralk je sprejel kongres resolucijo, ki v njej zahteva omejitve pri sprejemanju mladine v šole za gledališko umet- Občntljiva barva meri visoko temperaturo kovine Petrolejska družb* S 0 cony Wa- cuum je izdelala novo vrsto barve, ki se z naraščanjem temperature avtoma¬ tično spreminja. To barvilo je nareje¬ no tako. da kaže petnajst različnih pač temperatura. Ne : je hla< Ena izmed njih je svetlozelen« pri temperaturi okrog 200« C. temnozelena pri 300* C tem- nosiva pri 3B0*C. To barvilo je' zlasti priporočljivo za motorje z notranjim perature, ki jo doseže segreti mrvor. Ura, ki je sla nepretrgoma 580 let Zgodovinska ura v zvoniku »Palače pravice« v Parizu, narejena okrog leta 1370. je šla nepretrgoma celih 580 let. O njej bi torej malone lahko rekli, da je nekakšen perpetuum mobile. Nedav¬ no pa se je vendarle ustavila in pri trm se je zgodila nesreča. Mimo je šel nekdo ki mu je padel na rame svinčen okrasni cvet z urnika te zgodovinske ure in mu zlomil ključnico. Strokovnja¬ ki so pregledali uro in ugotovili, da je ustavila zato. ker se je obrabil n hnnizem. Vso uro bi bilo treba ten Ijito popraviti. Stroški bi znašali okrog Športno stavo jr dobil, pa ni nikoli vidri nobene telemo nedavno doslej rekordni dobitek 70 h krojač MUnzenmayer iz Stuttgarta — ObertUrkhcima. Samo on je pogodil vseh 12 izidov tekem ln dobil 288.551 zahodnur.emških mark ali blizu 3 mili¬ jone deviznih dinarjev. Srečnemu do¬ bitniku so že pred več leti odpovedale noge. tako da ne more zapustiti poste, lje. Vse svoje življenje ni videl nobe¬ ne nogometne tekme in je torej najbrž edini, ki je Imel tako presenetljivo srečo s športno stavo, čeprav se za šport sploh ne zanima. Svetovni prvak v gladovanjn Svetovni prvak v gladovanju Je in¬ dijski fakir Nibran druh Burmah. Za. preti se je dal v steklen zaboj in 30 dni je ležal v njem na žebljih, družbo pa so mu delale strupene kače. Sve- tovn* rekord v gladovanju je prekosil za celih 57 ur. Vseh 30 dni ni ničesar zavžil. le kozarec vode je kdaj pa kdaj popil. Ko Je dosegel svetovni re¬ kord in nehal gladovatl, je ves srečen vstal iz steklenegn zaboja in najprej poljubil svojo ženo. Delfina so zdresiraii, da nbotia na povelje zavodu so sc posrečili po¬ skusi z drcslranjem delfina, morskega sesalca, ki tolikokrat s svojimi akro¬ bacijami zabava potnike nn parnikih. Marsikdo je že videl te ljubke, raz¬ igrane morske živali, kako spretno plavajo zdaj na tej. zdaj nn oni strani ladje, kako se poženo pod ladjo in že so na drugi strani, vmes pa preže, če jim kdo vrže v vodo kak grižljaj. Delfinu, ki so z njim delali poskuse v Ameriki, je ime Flippy. Dokazal je. da so delfini mnogo bolj inteligentni kakor so ljudje doslej mislili. V istavljci naučili, da skače na dreserja skozi obroč, vodo, da prinese drese leč proč vrženo palico ali žogo. da obme na hrbet In tako plava itd. : vsako akrobacijo dobi nagrado v ob ki posebne poslastice. Delfin se je r, učil tudi sam prositi za hrano, kad je lačen. Nad bazenom visi zvonec delfin potegne z* vrvico, da zazvoi S tem opozori čuvaja, da je lačen. V začetku letošnjega leta ganizacija združenih narodo' v svoj stalni sedež teklei 1CD.K sredi Manhatu f New Vorku. Ta krasna palač-« I 19 nadstropij Med prvimi oddelki « ušiva OZN, ki so se preselili v m jrostore. je bil Oddelek za informac n publikacij«*. Da bi Združeni nar imogiičili okrog 500 pri OZN sta •kreditiranim novinarjem iz nad •adijem. televizijo itd., kar najhur :ančn< ; obvt redno dve periodični letni publikaciji ■Letnik Združenih narodov« in popu¬ larno skrajšano izdajo letnika z na¬ slovom »Združeni narodi za vsakogar«. Radijska sekcija Oddelka za infop* marije oddaja vesti v treh živih je* /ikih petkrat na ted«n. Razen tega «krb| za razvoj televizijske službe. Sekcija z» film in vizuelne informa¬ cij,. je izdelala do konca 1949. leta razen dokumentarnih filmov in film¬ skih tednikov 22 filmov o posameznih Nprauinjih, ki se z. njimi ukvarja OZN. Te filme je videlo že nad 100 mili¬ jonov ljudi v 46 državah, članicah OZN. Sekcija za film in vizuelne in¬ formacije razpošilja tudi fotografije, vesti v slikah. Te vesti so sestavljene iz serije fotografij, k| prikazujejo to nli ono vprašanje, na primer delo ustanov OZN v Indiji. Sekc.ja za posebno službo. Id »e ukvarja * vzgojnimi vprašanji, skrol, c ah cija. francoščini, med zasedanjem Ge- alne skupščine pa tudi v španščini, (tjem nadstropju je dokunienta- uradl večine časopisnih agencij i za dopisnike, ki nimajo stalnih vinarji imajo na razpolago razen red¬ ne galerije z. a tisk v konferenčnih dvoranah steklene kabine v posamez¬ nih salonih, zaščitene pred zunanjim truščem. Novinarji «e lahko sam! ključijo v telefonsko omrežje In s ilušalk. , knr gaja v dvoranah. Fotoreporterji Imajo svoj oddelek in na razpolago so Jim vsi pripomočki. V 15 minutah je foto¬ grafija po televizijskem omrežju že palače so tudi naprave za signalizlra- r.je. Tiskovni urad lahko vsak hip po¬ kliče vse dopisnike v konferenčno dvorano, da jih obvesti o kakem važ- To Je seveda samo bežna slika mo¬ dernih naprav v Oddelku za Informa¬ cije OZN. Centrov za Informacije OZN je na svetu 19 In Im* ga tudi Beograd. Naloga Oddelka za informa¬ cije OZN je širiti mrd narodi Infor¬ macije o delu, namenih ln načelih OZN, Oddelek s« ne ukvarja s pro¬ pagando. pač p* pripravlja In Izdaja druge publikacije o OZN. Njegova poglavitna naloga pa je se- eda, doseči podporo kar največjega Števila narodov, skupin in posamezni- za Ustanovno listino OZN, za nje. načel* in za njihovo uresničenje, se doseže kar največja podpora za mednarodno razumevanje in sodelo- anje. Oddelek za informacije je raz¬ deljen v pet sekcij. Koliko dela Ima. vedo samo v njem zaposleni novinarji. inki posameznih organov OZN čez glavo. Od predlanskega tolovice lanskega, torej v pol¬ drugem letu. Je bilo 2.500 sestankov organov OZN, Generalne skupščine raznih svrtov, komisij, odborov in pododborov. Poročil je bilo oddanih 5.000 !n vsako je oblegalo 2 do 20 Tiskovni urad razpošlje vsak teden okrog 2.000 listov in revij približno 40 držav. Skupna naklada teh li. slov je nad 100 milijonov. Pri OZN akreditirani novinarji zalagajo s po¬ ročili in informacijami nad 10.000 H- stov, brzojavno pa sporoče na dan nad’100.000 besed. Tiskovni oddelek izdaja tudi Bilten združenih narodov v treh jezikih, 48 : •aneh. Razen tega izdaja rnenom te temeljne mednarodne orgs* nizacije. V ta namen Izdaja brošur* in knjige. Ena njenih najvažnejših na¬ log je vzdrževati z množičnimi organi arijami v raznih državah stik. Mili¬ joni članov teh organizacij so ena naj¬ važnejših poti k obveščanju svetovne javnosti o delu OZN. Z oddelkom za informacije sodeluje okrog 350 med¬ narodnih In 1.800 narionalnih množič¬ nih organizacij, 60 mednarodnih in 140 nacionalnih množičnih organizacij ima na sedežu OZN stalne opazovalce. S ojimi i ntrl l-lek i Od 19 centrov jih po¬ sluje osem v Evropi, trije v Južni Ameriki, 6 v Aziji, dva pa v Afriki, Vidimo torej, dr. je obveščevalna sluJ. ba OZN zelo dobro organizirana. Njen namen Je, mobilizirati svetovno javna mnenj.* za temeljno nalogo Združenih narodov, poudarjeno v prvem stavku Ustanovne listine OZN »Mi. narodi Združenih narodov, smo odločeni ob¬ varovati bodoče rodove vojnih grozot.* Tndi vino v prahu Francoski vojaki že zdavnaj dobi¬ vajo dnevne obroke vina. Vsakemu vojaku gre na dan liter vina. Vino je namreč sestavni del vsakega obrok* povprečnega Francoza. Za vojsko gre. do torej v Franclji veiikanske količine žlahtne kapljice. Prevoz in razdelje¬ vanje tolikšnih količin vina sta delala razdeljevalcem velike preglavice. Lju¬ dje pa so Iznajdljivi in francoska vo¬ jaška uprav* H jr znala pomagati I* te stiske. Odslej bodo dobivali fran¬ coski vojaki vino v prahu Nedavno so namreč v Franciji odkrili način predelovani* vina v prah V zav:*ku velikosti cigaretne škatlic«.' bo praš-k. ki bodo iz njega napravili voiaki 6 litrov vina normalnega okusa in ma- Pajek je zelo požrešen 5 poskusi so naravoslovr. doka je pajek najbrž najbolj požrt velkri ». Zato 1*1 rolikor tehta, opoldne r pa trinajstkrat toli. sprede v r.ekaj dneh kilometer dolgo nit. Ce bj pojedel 80 kg težak človek razmeroma toliko ko¬ likor poje pajek, bi bila stvar približ¬ no takale: za zajtrk bi pojedel 3 , vi kg govedine, opoldne in zvečer pa 8 ovac in 4 prašičke. Takšnega požeruha bi pač nihče ne hotel imeti na hrani. ■ Ic*< — Naslov uredništva . Osvooodiln* I TAJNOSTI I DRUGE SVETOVNE VOJNE I 17 II —— m* Dramatično vprašanje je kruh. »Nemško zemljo«, — je razlagal Hitler — »izkoriščamo do »skrajnosti. Ker jo preveč hra¬ nimo z umetnimi gnojili, kaže znake izčrpano¬ sti. Zemlja presiha. Vsako leto pa je pri nas 5S6.000 več ljudi, ki že s tem, ker so se pač ro¬ dili, imajo pravico do kruha.« Potem se je Hitler vprašal, ali Nemčija lahko nabavi ta tako potrebni del hrane s povečanjem zunanje trgovine, in takoj odgovoril nikalno: »Valovanje na svetovnih trgih« — je rekel — to ovira Nemčijo, da si ne zgradi bodočnosti na trdnih temeljih. Razen tega se je v državah, ki so bile prej izvoznice živeža, po prvi svetovni vojni začela razvijati industrializacija. Svet se razvija v gospodarske celote, ki hočejo živeti same zase.« Firer je naglasil, da preti državi, odvisni od uvoza, zmeraj vojna nevarnost od zunaj. Zlasti bi Nemčija lahko kmalu prišla pod angleško kontrolo, ker največ trguje po morskih poteh. Razvoj zunanje trgovine torej ne more dati kruha nemškemu narodu, niti si ga Nemci žele v tej obliki.« »Ali naj torej«, — je zn-ohnel — »dopustim, da ho življenjski standard nemškega naroda še padal, ali naj izgubim položaj, ki sem ga s to¬ likšnim trudom pridobil leta 1953? Nel V to ne morem privoliti!« Edini izhod iz te zagate je torej osvajanje večjega življenjskega prostora. »Ljudje so že davno stremeli za razširitvijo svojega življenjskega prostora« — je nadalje¬ val — »in zato so nastajale države in zato je prišlo do preseljevanja narodov. Seveda imajo v Ženevi za vse to gluha ušesa, kar velja tudi za nekatere bogate države.*2ivljcnjski prostor, ki nam je potreben, moramo iskati samo v Ev¬ ropi in ne v kolonijah kakor liberalno -kapita¬ listične države. Mi nimamo namena osvajati na¬ rodov. mi želimo samo zemljo, da bi jo obdelo¬ vali. Naravno je. da bomo iskali tako zemljo v Evropi, v naši soseščini in ne nekje onstran morja. To zadevo bo moralo urediti že sedanje ali vsaj prihodnje pokolonje. A za naprej bodo skrbeli bodoči rodovi.« Hitler se ni bal tveganja. »Zgodovina vseh časov, od rimskega cesar¬ stva do britanskega imperija, dokazuje, da je vsako razširitev prostoru mogoče doseči saino s silo in tveganjem. Začasni neuspehi so neogibni. Se nikoli ni bilo ozemlje brez gospodarja, a ta pride slej ko prej navzkriž z lastnikom. Vprašanje je v tem, kje lahko osvajaš z naj¬ manjšimi izgubami.« Firer je nato obširno govoril o stanju »dveh smrtnih sovražnikov«, Francije in Anglije, gle¬ de katerih Nemčija pričakuje, da ju bo srečala na tej svoji poti. Izvleček iz te Hitlerjeve anali¬ ze sem omenil v začetku, ko sein skušal orisati njegove politične nazore o svetu: Francija pro¬ pada, nad njo visi meč revolucije. Velika Bri¬ tanija razorožena, zmedena zaradi dogodkov v svojem imperiju io odločena, da se ne bo več borila. O Ameriki in Rusij* Hitler ni govoril. »Nemško vprašonje« — je spet poudaril — »je mogoče rešiti samo s silo in seveda s tvega¬ njem. Boj Friderika II. za Slezijo in Bismarcko¬ ve vojne proti Avstriji in Franciji so polne ne¬ verjetnega tveganja. Ce se odločimo za silo in sprejmemo tveganje, tedaj nam ne preostane drugo, ko da odgovorimo na dve vprašanji: »Kdaj?« in »Kako?« Prvi cilj bi vsekakor moral biti: istočasna zasedba Avstrije in Češkoslovaške. Ta operacija bi Nemčiji zavarovala bok, če bi prišlo do voj¬ ne z Zahodom. Tako bi tudi laže dosegli nevtral¬ nost Poljske, ki bi lahko v primeru nemškega neuspeha vsak trenutek napadla .Vzhodno Pru¬ sijo in Slezijo. »Čeprav je Češkoslovaška gosto naseljena.« — je rekel — »bomo dobili iz nje in A\strtje živeža za pet do šest milijonov Nemcev, tako da bomo nasilno izselili dva milijona Cehov iu milijon Avstrijcev. Politična in vojuška priklju¬ čitev teh dveh držav bo za Nemčijo veliko olaj¬ šanje. Imeli bomo boljše io krajše meje, tako bomo vojaško silo lahko uporabili drugje, io mogli bomo postaviti na noge še dvanajst divi¬ zij, da bo prišla na vsak milijon prebivalcev po ena divizija.« Ostane še vprašanje: »Kdaj?« Firer je mi¬ slil na tri možnosti. Prva bi bila, da bi načrt o ekspanziji uresni¬ čil v letih 1943—1945. Nemčija bi se v tem času spet lahko oborožila, na drugi strani bi utegnili protiukrepi njenih sovražnikov to sorazmerno moč zopet omejiti. Treba je bilo računati tudi s tem. da sta se stranka in njen voditelj starala. Vsekakor bi bila leta 1943—1945 skrajni čas. »Trdno sein sklenil rešiti vprašanje nemške¬ ga prostora pred leti 1943—1945.« »Osebno sem prepričan«, — je nadaljeval Hilter — »da sta Anglija, a morda tudi Francija — na tihein še izbrisali Češkoslovaško s spiska držav in da sta spoznali, da je to zadeva, ki se je bo m.-kega dne lotila Nemčija. Anglija ima preveč opraviti sama s seboj in preveč so boji dolgotrajne vojne v Evropi, da bi se v to vmešala.