LIS^EK. Iver ne pade daleč od panja. Hrvaški spisal Dav. Trstenjak. — Poalovenil B. Flegerič. Mobamedanci pripo^edujejo, da imajo 87ojega S7etaika, kateri hodi po 87etu sedaj v tem, sedaj 7 oaem licu, toda aikoli 7 cigaaskem. Zahaja samo 7 poateae bise ia kamor pride, srefiaa je družiaa. jGiej", reče mi Ali-beg-Adži-Arifa, Bodkar se mi je svetnik prikazal 7 stacaai, 7ae mi arečao izpada. Ta je tadi poštenjak! Zaželel je tndi taraki ceaar, da ae mu prikaže svetaik 7 ajeg07i palači ia utrdi srečo. Molil je Boga, 7edel se pošteao, izpraseval svojo daao, ne bi-li mu ostalo skri7B0 kako zlodejat^o, toda ne more ničesar aajti, a 0 svetaika ai daha, ni glasa. V tej želji je cesar tadi oatarel. Poslal je gla8aike po 7aem 87ojeni goapodarstvn. Glasaiki so kričali po trgib: BSlayaj ia poslaBaj, dober <5lo7ek! Edor bi izprosil ab" kako aaredil, da pride 87etaik 7 ceaarjero hiso, cesar bi mu dal silao blaga, a potem ga aaredil fostaega". Glasaik je kričal, kakor je aajbolje mogel, kričal je danes, kričal jatri, a nikdo ai sam aebi zaapal. To je aliaal neki hodža (turski dahovaik), človek dober ia poštea, toda gola sirota, pola dobre dece Oa bi nikoli nikogar tožil ali se kemu zameril. Stiakala ga je briga zaradi toliko otrok, žeae m ostarele matere. Sliaal je oa glasaika, kateri je toliko kričal m rekel: BIdem jaz k ceaarju, pa ako ae naprosiru svetnika, aaj mi cesar vzame glavo, a družiaa mi ostaae 7 dobrem ži^ljeaja." To odloči ia ide takoj 7 cesarje^ d^or. Cesar ga lepo pričaka ia ko je rekel, da ma treba za to 40 dai, raz^eaelil ae je ceaar, kakor da ga je ogrelo solace in je poslal ajegO7i hiai bogatih daro7. Hodža se po7rae 7 87oj dom, a glej, 7 biši ti je bilo blaga ia 7sega 7 obilju. Ib aam reče svoji žeai: BPre7eč je dobrega! Pokliči ia daj sirotam, podeli zdra^ema ia bolaema!" Otroci poskakajcjo od 7eaelja, oži^ela je tadi .starica mati radi tolike sreče, dočim je hodža^skrbelo, postil ae je ia molil Boga, kako bi ugf|8il ,cesarja. Pride štirideseti dan, a s^etaika, ai od aikod 7 cesarski d^or. Dvigae ae hodža, pa pred ceaarja. Cesar sedi 7 sijajai d^oraai, a aa Ie7i ia deaai ajego^i svetovalci. Za bodžo pride kraano dete, eesarski oblečeao ia postoji kraj starca, avetovalca na akrajaera mestu. rSvetIi ccsar!" začenja hodža žalostaoBS7etflika Bi. Pre^arila me je aada. Eri^ec sem. Takaj je moja gla^a. Sodi!" Cesar pogleda 87eto7alce, pa jih 7praša: »Eaj zaalaži, kdor pre^ari cesarja?" Prvi a^etovalec začae: r,Naj se razaeka 7 kosce ia 7rže aa križpotje. Tako bodi 78akema, kdor prevari ceaarja!" BEaj ti 7elis aa to?tt 7prasa cesar hodžo. Hodža aagae gla^o ia po7esi oči kakor da bi hotel reči: res, pra7 je tako! Vpraša ceear drugega sveto^alca, a oa rcče ostro: „ Jaz bi iz živega vzel koati ter jib atrl ia atolkel 7 stopa ifl atreael pred djainijo *) ia aapiaal: Btako bo 7sakeraa, ki pre^ari cesarja!" Vprasa ceaar tretjega. To je bil moder in blag atarec. Nikoli ai aodil preostro ali kri70, da ugodi cesarju, nego kakor je mislil, da je Bajbolje. Oa pogleda blago ia mirao ceaarja 7 oči ter rečetako-le: BCesar! Nifi ni sodaika leplega aa 87eta. nego pra^iea. Gospodar! Hi>dža ae je aadejal, da ti priaese aaJ7ečjo srečo, a ai čudo, kadar 7se Bj'ego7o meato go7ori: mi amo sirote. Nimamo pod Bogoai aičcaar, toda imamo voditelja, imamo ¦) Džamija — turška cerkev. hodžo! Da S7etaik ai prišel, km si ti, cesar. Delaj dobro, kakor da tudi s^etaika m. Gospcdar, oprosti mu! T^oje je oproščati, a ae sekati ia zatirati." Debelo pogledajo ostri svetn^alcj, cesar se zamiali, a med tem začae oao lepo dete z jasaiia ia blagim glasom: BCeaar! to ti je pravi B7etO7alec in tvoj BaJ7e6ji prijatelj. Oa ti je od tiatih ljudi, kakoršaih je malo aa aveta. Eakoraea je oa, takaai so bili tadi 7si BJeg07i predaiki. Oai t7oj prvi 87etO7alec, ki bi aekal ia sekal, je bil 7 mladoati mesar, a tako tadi ajegovi predaiki. V kr7i' mu je ter bi ae samo klal. nego tadi sekal. A dragi, kateri bi vse 7 prah strl, je 7 S7oji mladoati phal ječmea ia drago žito. Tega obrta 80 bili tadi ajegovi predaiki. Iver ne pade daleč od panja." To reče ia izgiae. kakor da se je razpliaalo. Cesar se začadi ter rcče hodži: BEam je izgiailo t7oje lepo dete?" rNi to moje dete", odgo7ori hodža, Baego jaz sem mislil, da je tvoje, ker je tako lepo prislo!" BJaz aem auslil", reče ceaar, nda si je ti dovedel, ne bi-li me gaailo aa milost; a 7eliki Bog, ua vsem ti b7«la, to ie bil svetaik!" Ceaarja se zvedri licet a prepadlo ata giodala ošabfla 87etO7aIca. Srečea je bodža, a tudi doelej posledaji aveto^alec, kakor da solace odae^a. Tedaj cesar bogato aadari hodžo ib reče: BEruta ia sebičaa blapca, odidsta, da 7aja Be 7idijo moje oči, a ti živa istina ia dobrota", reče dobremu sodfliku, B7sedi kraj mojega koleaa." BCeaarje7o je, oproščati", doda sodaik. Od tistega čaaa bi cesar Bikogar pogabil, a aarod ga je ljab?l še bolj. Eo je ceaar hotel koačati 87oje srečao cesarje^aaje, ^praaal je 87ojega dobrega B7etnvalca. BČastiti moj sveto^alec! Jaz hočein oddati cesar8tvo 87ojemu 3iflu, pa po^ej mi, kakšen naak bi ma dal?" BEo oddaa oblast", odgo^arja 87etaik, Breci ma: nSia! Imas blaga, iaiaš topo7, imaš pasek, iaiaa ailao moč 7 vojaki, toda zapomai si, da cesar z aarodom caruje!"