Štev. 17. Leto V. Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; jk vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. T večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. septembra 1904. Poštno-hran. št. 864.816 Z AD- R U G A Korist centrifuge in mlekarskih zadrug. Načini, po katerili se je mleko posnemalo skozi stoletja, vedno bolj izginjajo iz naše srede in to po pravici. Vendar pa so v mnogih krajih še v navadi. Prizadevajmo si pa z vsemi sredstvi, da jih izrinemo čim preje iz naših gospodarstev. — Najnavadnejši načini posnemanja doslej so bili: holštajnski način in pa Svarcov način. Holštajnski je oni, po katerem se ravnajo še večinoma naše gospodinje, smetana se napravi v 24—36—48 urah v čisto plitvih latvicah. Za 1 funt putra se potrebuje 15—17 l mleka pri 3'6°/o tolšče v njem. Slabo pri tem posnemanji je to, da sta mleko in smetana kisla, da vsled tega ne moremo dobiti sladke smetane in da je tudi uporaba posnetega mleka samo omejena. Pri Švarcovem načinu nalivajo mleko v široke kositerne posode, ki jih postavijo v mrzlo vodo. Pez 12, najdalje čez 24 ur se posnema smetana. Tu dobimo vse blago sladko in ne skisano. Smetana in posneto mleko sta popolnoma sladka. Iz take smetane se da napraviti izvrsten puter in posneto mleko se lahko porabi v raznovrstne namene. Težave pri tem načinu so: neenakomerno na-rejanje smetane in pa težka nabava mrzle vode, oziroma ledu. Tudi se zelo slabo posname in navadno se dobi pri holštanjskem načinu več putra iz istega mleka, nego pri hladnem Švarcovem posnemanji. Posnemanje mleka po najnovejšem, pa tudi daleko najboljšem načinu temelji na sredobežni ali centrifugalni sili. Težka telesa imajo večjo sredobežno silo od lahkih. Ako obesimo na vrvice 3 kroglje, eno svinčeno, drugo leseno, tretjo iz zamaškovine ter vse tri ob enem zasučemo na okrog, tedaj bo svinčena kroglja odletela najdalje, plutovinasta pa ostala najbližje, ako vrvice izpustimo iz rok. Ravno tako se zgodi z mlekom; ako mleko v pripravni posodi prav hitro sučemo, tedaj se ločijo lažji deli mleka od težjih na ta način, da tvorijo težji deli vnanji obroč, lažji pa notranji. K lažjim delom spadajo tolščobne krogljice, k težkim ostale obstojine. Mlečni posnemalnik ima to raj nalogo, tolščobne krogljice, ki tvorijo ravno smetano kolikor moč popolno ločiti od ostalih mlečnih delov. Vsi mlečni posnemalniki obstoje iz neke bobnu podobne posode, ki se vrti okolu osi z ve- liko hitrostjo. V bobničasti posodi kroži mleko, pri čemur se ločita smetana in posneto mleko. Ker je v mleku tudi kolikor toliko nesnage, ki je najtežji del mleka, zato tvori nesnaga skrajni vnanji kolobar v bobniču. Število posne-malnikov se je v 20 letih njihovega obstanka zelo pomnožilo. Razlikujemo mehanične centrifuge, ki jih goni para ali elektrika (voda) in ročne posnemovalnike, ki se gonijo z roko. Mej mlečnimi posnemalniki za mehanično silo so najbolj v rabi Lefeldtov posnemalnik, Alfa-Laval separator, Bur-meister in Wainov posnemalnik itd., mej onimi za ročni pogon: Alfa de La val, Melotte, Westfalija, kronski separator itd. Posnemalniki z mrtvo silo posnamejo v eni uri po 2500 l mleka, ročni pa od 70—400 l na uro. Prednosti, ki so združene z vpeljavo mlečnih posnemalnikov, so ravno tako velike kot mnogoštevilne. Pred vsem treba povdarjati, da je vse posnemanje pri tem orodju zelo enostavno. Koliko je treba pri starem načinu mlekarske posode in prostora, pa tudi koliko je zamudnejše! Dočim trpi posnemanje pri starem načinu časih po več dni, moreš s pomočjo posne-malnika posneti 2000 l na uro. Pri posnemalniku prihranimo prostora in časa. Pa tudi dela je menj, ker odpade dolgočasno snaženje mnogobrojnih latvic in pa dolgotrajno posnemanje mleka z žlico. V prvi vrsti pa nam je po-snemalnik zato na srcu, ker ž njim moremo posneti tolščobo veliko popolneje nego preje. Mlekarska poskusna postaja v Kilu je delala poskuse z enakomerno mastnim mlekom in pokazalo se je opetovano, da se dobi iz iste množine mleka poprečno 3-90 lig putra s pomočjo posnemalnika, S'dO kg po holštajnskem načinu, po Svarcovem pa kg. Ni dvojbe, da naše gospodinje dobijo še manj putra, tako, da smemo reči brez skrbi: s pomočjo posne-malnega stroja se dobi od 100 l mleka 1 kg putra več nego pri navadnem posnemanji. Daljna dobrota posnemalnika je ta, da dobimo smetano in posneto mleko popolnoma sladko in tako čisto, kot nikoli popreje. Da se iz čiste sveže in enakomerne smetane, kakršno dobimo s posnemalnikom, dobi tudi dobro in trpežno surovo maslo, to je lahko umljivo. Sladko, čisto posneto mleko je izvrstna hrana za ljudi in za vsakoršne namene v hiši, pa tudi izvrstno krmilo, posebno za teleta in prašiče. Ako zberemo skupaj vse dobre strani, ki jih ima mlečni posnemalnik pred starim načinom posnemanja, tedaj lahko rečemo: 1. ) Opravila z mlekom, ki vzamejo gospodinji mnogo časa, se zelo zmanjšajo in postanejo čisto priprosta. 2. ) Treba je manj prostora in menj mlekarske posode. 3. ) Dobi se veliko več putra iz iste množine mleka. 4. ) Kakovost putra je brez primere boljša. 5. ) Posneto mleko se dobi popolnoma sladko in se lahko rabi v najrazličnejše namene v gospodinjstvu, kakor tudi v kuhinji. 6. ) Mlekarstvo, oziroma živinoreja vsled večje množine doblje- nega putra in boljše prodaje putra in posnetega mleka več nese. 7.) Ker so dohodki večji, zato je tudi gospodarju mogoče priskrbeti si močnih krmil in umetnih gnojil za gospodarstvo. Vsled tega se tudi živinoreja zboljša in povečajo se dohodki iz hleva in polja in slednjič se dobi 9.) Več smisla za zboljšanje gospodarstva itd., ker gospodarju bolje gre. In — nekaj čudnega je to, — da tehnijski napredek v kmetijstvu gre po navadi vštric z napredkom v mlekarstvu. Vendar pa to nikakor ni težko razlagati. Zakaj? Ako kmetovalcu njegovo gospodarstvo kaj prida nese, tedaj mu ni nujno potreba samo razumnosti in pridnosti in močne volje (ener-žije), ampak tudi — denarja. Denar je ona sila v kmetiji, ki vse žene, brez denarja ni kmetovanja, malo denarja, slabo gospodarstvo, obilno denarja, inteligenten (razumen) kmetovalec; toda tega ne smete tako umeti, da denar sam dela ljudi pametne, ampak na ta način, da brez obilnih gospodarskih sredstev, ki se vsa dobijo vendar le za denar, ni misliti na vspešno gospodarjenje. Kmet brez obilne obratne glavnice, brez kapitala — denarja —je dandanes uboga para. Nakup umetnih gnojil, poraba močnih krmil, zboljšanje zemlje, boljši stroji, vse to so stvari, ki jih kmetovalcu danes vsakdo priporoča, naj bo v to poklican ali pa ne. Vse to je prav lepo in dobro, toda kako naj kmet vse to izvrši s svojim majhnim drobižem, kakršnega ima pri roki od starih časov. Preskrbimo kmetovalcu več-*jih dohodkov, potem bo kupoval tudi močna krmila in umetna gnojila, potem dobi tudi smisel za melijoracije (izboljšavanje zemlje) in druge koristne reči. Prva naloga je torej, da svoje pridelke spravimo bolje v denar. Mlekarstvo daje pri umnem gospodarstvu dohodek in sicer, kar je zelo veliko vredno, reden doho- dek, ki se točno povrača vsaki dan, vsaki teden ali vsaki mesec. Z dohodki iz mlekarstva more torej kmet lažje računati, kot z nepri-pravnimi dohodki iz drugih kmetijskih panog. Iz tega dejstva si tudi lahko razlagamo nenavadno hitri razvoj mlekarstva v mnogih deželah. Ravno kmetijski obrti je posebno lastno to, da vse njegove panoge segajo druga v drugo. Ni zlepa lahko zboljšati ene panoge, ne da bi to vplivalo tudi na druge: Ako n. pr. letos pognojim svoje polje bolje kot običajno, tedaj bom dobil več krme in več živalskih produktov ali pa več žita, v obeh slučajih pa je konečna posledica več denarja. Ako mlekarstvo v kaki hiši zboljšamo, tedaj pričnemo navadno pri proizvajanji mleka. V ta namen je treba preskrbeti si dobrih molznih krav. Da na tako drago živino obrača vsak gospodar večjo skrb, nego na malovredno, to je gotovo. Ako hočemo večjo vrednost teh živali izkoristiti, moramo bolje krmiti. Da pride krma ceneje, je kmet prisiljen, kolikor moč veliko in dobre krme sam pridelovati. Treba je zemljo bolje izrabiti in ako hočemo pripraviti zemljo do največje rodovitnosti, so na mestu melijoracije, pridelovanje krmskih rastlin, umetno gnojenje, ki zopet ugodno vplivajo na pridelek žita in okopavin. Tako imamo mej raznimi kmetijskimi panogami neko kroženje, ki ga v našem slučaju provzroča in pospešuje povzdiga mlekarstva. ('e tudi mlekarstvo ni edini vzrok kmetijskega napredka, vendar je pa gotovo, da je mlekarstvo v današnji popolnosti nov in neusahljiv vir in tako stalno bodrilo za kmeta. Vže preje naštetih 9 točk nam pač dovolj dokazuje korist, ki jo je zanesla mlečna centrifuga v mlekarstvo. Ali naj pa vsak gospodar napravi svoj mlečni posnemalnik? Mnogo razumnih kmetovalcev, ki so že davno spoznali koristi po- - 259 — snemanja s strojem in si nabavili posnemalnik, je postavilo centrifuge zopet na stran in ustanovilo mlekarske zadruge. Torej nabava mlečnega posnemalnika ni svetovati vsakemu posestniku. Prav nič ne pride posnemalnik v poštev pri malem kmetiču, ki ima le nekaj litrov mleka na dan. Za ročni posnemalnik je treba s pinjo vred vendar le svojih 300 kron, ki jih je treba plačati v gotovini. Dalje daje posnemanje s centrifugo res menj opraviti, nego stari način posnemanja, vendar pa moramo računati tudi s tem delom, ker je vendar še vedno precej znatno. Morebitno segrevanje na 35° C, vrtenje stroja, pinjenje, prodaja putra (morda noša v mesto par ur daleč), umivanje posode, vse to daje precej dela in delo je drago, ker so plače visoke. Putra se dobi pri ročnem posnemalniku odločno več, nego pri starem posnemanji. Parne centrifuge posnemajo pa ojstreje in zanesljiveje. Od začetka, ko je ročni posnemalnik še nov, ko je monter vse natančno pregledal in uravnal, ko se gleda še s precejšno natančnostjo na pravilno toplino, na enakomerni tek i. t. d., posnema centrifuga izvrstno. Vsak opazi, da potrebuje za 1 kg putra precej menj mleka, nego preje in je velik prijatelj nove naprave. Polagoma pa sc človek ohlaja, ker se precej navadi stroja, nič več ne ravna ž njim tako pazljivo. V mnogih slučajih se ne dela z absolutno potrebno, enakomerno in dovolj veliko hitrostjo že za voljo tega ne, ker ima to stvar v roki večkrat nezanesljiv posel. V vseh slučajih je bolje pridružiti se mlekarski zadrugi nego kupiti lastni posnemalnik, kajti mlekarska zadruga daje posestniku vse dobičke posnemanja s strojem v največji meri. Posebno je treba povdarjati, da je kmet po pristopu k mlekarski zadrugi izvzemši molžo in hlajenje mleka prost vseh mle- karskih opravil. Tega pri današnji težavnih razmerah vendar ne smemo prezirati. Prednosti zadružnega mlekarstva hočemo dokazati na zgledu posnetem po lastni izkušnji v številkah. Naš posestnik, ki je zelo natančen in po napredku hrepeneč mož ima poleg druge mlade živine tudi 6 molznih krav. Kakor kažejo zapiski od več let je bil vspeh njegovega mlekarstva naslednji: Povprečno se je namolzlo 18 tisoč litrov (všteto je mleko, ki so ga posesala teleta). Od tega mleka se je porabilo doma na leto . 730 Z Od tega mleka se je porabilo doma za puter . 1710 „ Od tega mleka se je porabilo doma za 3 teleta 1260 „ skupno seje porabilo doma 3706 l Ostane tedaj za pinjenje za prodaj še 14294 Z. Putra je prodal 868 funtov a (po) K P20, kar znaša K 1041 60. Za 1 funt putra je bilo torej potreba okroglo 16'/a Z mleka. Da bi dobil res pravi račun, zato je naš posestnik zaznamoval tudi skozi celo vrsto let vsa dela in stroške, ki jih je imel pri mlekarstvu. V sledečem imamo poprečni rezultat od 5 let: Pomivanje mlečnih posod, prestavljanje mleka, posnemanje smetane vsaki teden 7 ur, na leto 364 ur k 18 h . . 65-52 K medenje, na teden 7 ur, na leto 364 ur k 18 h 65-52 „ noša na trg, enkrat v tednu, 4 ure, na leto 198 ur a 18 h . . 35-64 „ Stroški za delo skupaj 166-68 K Po odbitku stroškov za delo ostane tedaj našemu posestniku pri starem načinu mlekarjenja še K 874,92 ali z drugimi besedami: en liter mleka, ki ga je mož predelal v puter, mu vrže 6T vin. Zraven tega ima seveda tudi še kislo mleko in pinjenec, ki imajo pa za krmo veliko manjšo vrednost nego sveže posneto mleko. Koliko bi pa dobil mož za mleko svojih krav, ako bi prestopil k mlekarski zadrugi? Tudi o tem imamo natančno poročila, ki obsega dobo 3 let. Poprečne številke naj v kratkem navedemo. Pristop k zadružni mlekarni je bil za našega gospodarja zelo ugoden. Mesto poprečno po 18.000 Z mleka se je namolzlo v zadnjih 3 letih 22.400 litov, seveda je bilo treba dokupiti vsako leto za 240 kron močnih krmil. Račun je sedaj ta-le: Poprečno na leto namolzeno mleko 22.400 litrov. Doma porabljeno mleko . 365 Z Za tri teleta je bilo treba 630 „ Skupaj se je porabilo doma 995 Z Ostane torej za mlekarno 21 tisoč 405 Z. Za to je dala mlekarna gospodarju nazaj : Putra 140 funtov tl K V20je K 168, v gotovini K 1.760-28, 88°/o sladkega posnetega mleka in pinjenca 18 836 litrov. Ker je dobil gospodar 1.760-28 kron gotovega denarja v roko in je plačal za močna krmila (lanene preše, sladne kali i. t. d.) 240 K, mu ostane čistega dohodka kron 1.520-28. Dobil je torej v primeri s prejšnjim ravnanjem pri mlekarstvu več K 1.520-28 — 874-92 je 645-36 K. Ta dobiček izvira: 1. ) odtod, da so v gospodinjstvu porabili menj frišnega mleka; namesto tega so jemali polovico posnetega sladkega mleka in vsled tega so mogli poslati 365 Z mleka več v mlekarno; 2. ) tudi pri reji telet so precej prištedili; preje so dobivala teleta skozi 6 tednov samo mleko izpod krave, odkar je pa mlekarna, sesajo teleta samo 3 tedne, od tega časa naprej pa se jim polagoma nadomeščuje frišno mleko s sladkim posnemancem. Na ta način zamorejo poslati okoli 360 Z mleka več v mlekarno; — ‘260 — 3. ) živina se boljše krmi, to je pa še le mogoče, odkar se mleko bolje spravlja v denar in to boljše krmljenje je pomnožilo mleko za 4.400 l na leto; 4. ) mleko se vsled zadružnega razpečavanja sploh bolje unovčuje nego popreje doma; 5. ) precej je prihranjenega tudi s tem, ker je odpalo mnogo del pri hiši kot so posnemanje, pinje-njc, prodaja putra, umivanje, itd. Bistričan. Strupena rastlina in zdravilno zeijce v sedanjem gospodarstvu. ,,Kjer je rana, tam je tudi zdravilo11, pravi pregovor, in drugi prvemu podoben bi se lahko glasil : „Nikjer ne raste strupena rastlina, ne da bi bil Bog zasadil poleg nje zdravilnega zeljca11. Je-li ima ta pregovor za rastlinstvo popolno, veljavo in moč, ne vem, ker nisem rastlinoslovec, toda v naravnem življenju ne najdeš z lepa bolezni, v gospodarskem ne z lepa stiske, ne da bi se kmalu ponujala tudi pomoč in zdravilo zoper njo. V sedanjem času zastruplja sebičnost na zelo nevaren način delovanje in nehanje človeštva. Vsakdo si išče samo svojega lastnega dobička, ne meneč se za blagor svojega bližnjega. Zalibog, ta nekrščanski duh je okužil tudi našo postavodajo in pod hinavskim imenom „svobode11 je izročil slabega na milost in nemilost v kremple močnejšemu. Najpogub-nejše se kažejo posledice ravno pri kmetijstvu. Bili so časi, ko je bil kmet po zakonu zavarovan proti oderuškemu izkoriščanju, po zakonu, ki je terjatev previsokih obrestij smatral za „tatvino11 in jo tudi kaznoval kot tako. In prav je imel, kaj pa je oderuštvo v resnici druzega, nego krivično, neusmiljeno prilaščevanje tujega blaga v posojilnem prometu. V onih časih je postava določevala mejo, preko katere se zemlja ni smela zadolževati in obremenjevati. Marsikje se zemlja sploh ni smela dajati v zastavo, ampak samo premičnine in še te samo do gotove meje. Se zdaj je rokodelec po postavi zavarovan, da se mu ne sme zarubiti ono orodje, katero za izvrševanje svoje obrti neob-hodno potrebuje. No, orodje kmeto-valčevo so plug, njiva in travnik, gozd in krava v hlevu. Tudi kmetu se sme vse to do zadnje motike in cepca spraviti na boden, zadnja senožet se mu lahko proda, dokler mu ne ostane druzega nego klobuk in palica, s katerima zapusti domačijo, da se postavi v vrsto velike svetovne armade proletarcev. To je ona kleta „svoboda11 (! ?), katero je gospogarski liberalizem prinesel našemu kmetu. Se hujše so posledice na polji nravnega reda. Kdor zapade v kremplje oderuhu, je po navadi izgubljen na duši in na telesu. Poznal sem može, ki so bili vrli poštenjaki brez vse graje, dokler so bili v ugodnih časnih razmerah, povsod spoštovani zavoljo svoje poštenosti; a isti ljudje so pozneje, ko so se pogreznili v revščino, zašli tako globoko, da se niso strašili niti krive prisege. Žalostne razmere! Mar ni nobenega sredstva zoper nje, nobene pomoči? O pač, poleg strupenega mišjeka poganja in klije že tudi zdravilna tavžentrožica: kmetijsko zadružništvo, kakor je je ustanovil rajni oče Raiffeisen. Kjer požene to drevce svoje močne korenine, tam ne more več bujno rasti strupeno oderuštvo, ki izrablja zadrego svojega bližnjega, zadušiti se mora in posušiti. Reveži se zopet dvignejo, neko blagostanje stopi namesto bede, zadovoljnost in sreča se nastanita tam, kjer sta malo poprej prebivali nesreča in obupnost. Se brez primere večji je blagoslov, ki se pokaže po plodonosnom delovanji Raiff-eisenskih zadrug na polji verskem in nravnem. Vže s tem, da varujejo te zadruge ljudstvo prevelikega obubo-žanja in da ohranjajo srednje s tem, pospešujejo verski smisel in pobožno nrav. Latinski pregovor pravi: „Mens sana in corpore sano11, po domače „V zdravem telesu biva tudi zdrava duša.11 To velja običajno pri posameznih ljudeh, a ravno to je tudi pravilo za človeško družbo sploh. Vera in čednost vspevati najbolje pri zdravih gospodarskih razmerah. Se bolj pa pospešuje oboje duh prave krščanske ljubezni do bližnjega, ki ga je umel oče Raiffeisen vdihniti svojim društvom v celem njihovem ustroju. Temelj, na kojem so sezidane Raiffeisenove zadruge, je neomejeno poroštvo. Vsak član stoji dober za vsakega druga z vsem svojim premoženjem, z vso svojo gospodarsko osebnostjo; stoji dober z največjo nesebičnostjo, iz gole krščanske ljubezni do bližnjega. Ako kdo pristopi k taki zadrugi, n. pr. k Raiffeisenovi posojilnici, da poveča njen kredit in tako pomore pridobiti potrebnih sredstev, da se more pomoči stiskanim in če ne dobi zato niti beliča kakega dobička, ki nastane iz zadružnega poslovanja, vprašam, ali ni že sama vdeležba pri taki zadrugi izvrševanje kreposti, ki postaja v našem času vedno redkejša, izvrševanje ljubezni do človeka — sotrpina ? V še višji meri morajo izvrševati najplemenitejšo krepost krščanstva oni, ki stoje na čelu zadrug in vodijo njene posle. Imajo pač dosti truda, neprijetnosti, velikokrat skrbi čez glavo, a plačila za to ne dobe ; le pri večjih zavodih dobi tajnik nagrado za težko delo. Močno pospešujejo zadruge ver-sko-nravno življenje tudi s tem, da vzpodbadajo k pridnosti in varčnosti. Raiffeisenove posojilnice niso pribežališče lenuhov, da bi pomagale iz denarnih zadreg takim, ki sami nočejo ničesa delati ali ki zapravljajo svoje imetje. Lenuhi in zapravljivci so od dovolitve posojil načeloma izključeni. Le na take se smejo ozirati Baiff-eisenove posojilnice, ki so ne samo sposobni vrniti posojilo, ampak, ki ga tudi zaslužijo. Ne smejo tedaj podpirati revežev tj e v en dan, brez vsake kritike. Da se lastna pridnost in delavnost v ljudstvu še bolj vspod-budi, se posojila ne smejo dajati na nedoločene obroke, ampak le pod pogojem, da se vsako leto vrne en del. Tako se dolžniki polagoma zopet oproste dolga, ne da bi sami prav vedeli kedaj. Pa ne samo izposojevalce, tudi druge prebivalce v okolišu vzpodbuja zadruga k pridnosti in varčnosti, ker zamorejo najmanjše prihranke v domači hranilnici varno naložiti na obresti in jih tako obvarovati neumnega zapravljanja. Ako slednjič pravila Raiffeise-novih posojilnic zahtevajo, da mora izposojevalec pripeljati tudi poroka, ki je kredita vreden, ima tudi ta določba svoj nravni pomen. Ali mar ne povzdigne zatiranega človeka, ali mu ne vlije novega poguma misel in zavest, da se še nahaja bratska ljubezen, ki se izkazuje tudi v dejanji in ki jamči zanj z vsem svojim premoženjem ? Od katere strani koli razmo-trivamo Raiffeisenove posojilnice, uvidimo, da so v vsakem oziru izvrstna sredstva proti zlom in ranam sedanjega časa. S tem, da omilujejo trdo, bolečo stisko kmetijskega stanu, postavljajo ob enem brezverskemu duhu časa nasproti mogočen nasip in tako v visoki meri pospešujejo vero in čednost. Zlasti pa pomagajo k najbujnej-semu razcvitu one kreposti, ki je kraljica krščanskih čednostij, dejanski ljubezni do bližnjega, katero Božji Učenik stavi precej za ljubezen Božjo: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, čez vse“, to je prva in naj-večja zapoved. Druga pa je tej enaka: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.“ Celi sv. evangelij ne priporoča nobene stvari tako silno, kot izvrševanje ljubezni do bližnjega Dela usmiljenja smatra Izveličar kot taka, kot bi jih bil kdo njemu samemu skazal. Poslednji dan poreče ob sodbi izvoljenim: „Lačen sem bil in ste mi dali jesti11. Raiffeisenove posojilnice storijo, več nego to. S tem, da varujejo uboštva in gladu, izvršujejo dela krščanskega usmiljenja na dvakrat zaslužljiv način po pregovoru : Na pol le pomaga ubožcu dar bogatina; Poinozi, da si pomaga sam, sedaj si pornogel popolno. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Staraloka. h. i. p. (26. 8.) K 3000 — Preska, , „ „ „ 142 — Laško, » » » n 1000- P. Gradec, „ „ „ 500 — St. Janž, ,, ,, ,, ,, 1500 — CilteŽ, » n n » 1000 — Št.Juro.j.ž. „ , „ (27. 8.) n 800’— Jesenice, „ „ „ „ 9 1000'— Selce, n v n » ISOO'— Višnjagora, „ , „ 2400 — Sorica „ „ „ 650'— Draga, „ „ „ (28. 8.) w 1200'— Krka, „ „ „ n 600' — Horjul, „ „ „ 300 — „ , „ „ „ n 300 — Jesenice, h. i. p. „ n 2000’— Frankolovo „ „ „ 1500 — Metlika, „ „ „ (29. 8.) n 3000 — Bled, „ „ . n 3000 — Rečica, n „ „ 3000' - Borovnica, „ „ „ ,. 1000 — Smlednik, „ „ , (30. 8) n 660 — Krka, „ „ „ „ 900 — Borovnica, „ „ „ „ Št.Juro.j.ž. „ „ , ” 1000 — 2700-— Blagovica, „ „ „ (1. 9.) n 2000’— Cmivrh, „ , „ n 1000’ - Idrija, Ij. „ „ „ n 1500 — Beram dr. za št. i z. „ 60 — Vrhnika, hr. in p. ., 9) 22000-— Št. Jernej, slov. p. (2. 9.) n 2500 — Planina, h. i. p. , n 1000 - P. Gradec, „ „ „ „ n 1000 — Št.Juro.j.ž. „ „ „ (3. 9.) D 1000 — Trnovo, „ „ „ 4000-— Gorje, „ „ , 2000-— Krka, » * » 900 - Št. Jur p. K. „ „ „ n 2000 — Preddvor, „ , „ „ 400 — Domžale, „ „ „ n 2000 - Sorica, „ „ » - 000'— B. Bistrica, „ „ „ (4. 9.) n 2211'97 Zagradec, , „ „ „ 1000 — Mošnje, „ „ „ 500 — Rova, „ „ , 1000 — Idrija, » „ „ n 2400- - Senožeče, „ „ „ „ n 1500 — V. Lašče, „ „ „ (5. 9.) n 3200-— Staraloka, „ „ „ „ 7000’— Bloke, „ „ „ n 8000 — Rečica, „ „ „ „ 5000 — toplice, n ti n n n 1000 — Bled, h. i. p. (5. 9.) K 3000 - Dobrepolje, „ „ „ n 10000 — Trebelno, „ ,, „ ,, n 1500-— Rovte, „ „ „ n 1000-- Borovnica , „ „ 0 1500-— B. Bistrica, „ „ „ n 1600'— Cerklje, „ „ „ (6. 9.) n 1000-— Gorica cent. pos. 16000 — Št. Jur j. ž. h. i. p. n n 500’— B. Bistrica, „ „ „ „ 880- Toplice, „ „ „ 400 — Mengeš, „ „ „ n n 2800 — Marenberg, „ B. Bistr. 1/2 » n 3000 — Srednjav. „ „ „ n 8800-— Kanal, okr. pos. (8. 9.) n 5000-— B. Bistrica, „ „ „ 550-— Žiri, „ , „ n 4000 — Senožeče, „ „ „ 500-— St.Jcik. o.S. n n n 900 — Smlednik, „ „ „ v n 681 — Ig 1li Ribn., „ „ „ n 622 — V. Lašče, » » » (9. 9.) n 1000-— P. Gradec, „ „ „ 500 — Horjul, , „ , „ 1800-— Gorica, centr. „ » » 12000 - VABILO na OBČNI ZBOR Konsumncga društva v Dolenji vasi ki bode v nedeljo dne 25. septembra 1904 ob 3. uri popoldne v prostorih občinske pisarne. Dnevni red: Razdružba. Odbor. Vabilo k izrednemu občnemu zboru Prve žrebljarskc in želczo-obrtne zadruge v Kropi in Kanmigorici registr. zadruge z omej. zavezo kateri se bode vršil dne 25. t. m. ob 2. uri popoludne v zadružnih prostorih v Kropi, in sicer s sledečim vspo-redom: 1. ) Volitev načelstva in nadzorstva. 2. ) Izvolitev veščakov za pregledo- vanje poslovanja in pooblaščencev za voditev pravd proti članom načelstva in nadzorstva. 3. ) Določitev obrestne mere in odpo- vednih rokov za posojila udov. 4. ) Določitev reda, po katerem se ureja v poraba zadružnih strojev in drugih pripomočkov. 5. ) Določitev najmanjše množine blaga, katero mora vsaki samostalno delajoči član oddati skladišču za skupno prodajo, (to se odloči vedno za dve leti na podlagi povprečne množine preteklih dveh let). 6. ) Določitev posebnih remuneracij (n. pr. za načelstvo itd.). 7. ) Določitev pristopnine. 8. ) Določitev kavcije, katero morajo uslužbenci vložiti. 9. ) Določitev najvišje svote, do ka- tere se sme zadruga v primeri z lastnim premoženjem zadolžiti. Načelstvo. Denarni prometi in bilance. Okrajna posojilnica v Mokronogu, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za deseto upravno leto 1903. Člani: koncem 1. 1902 256, v 1. 1903 prirastlo 18, odpadel 59, koncem leta 215. Deleži: stanje začetkom leta K 6139, v upravnem letu prirastlo K 432, odpadlo K 1416, koncem leta K 5155; odpovedano: 0-Denarni promet: K 119.399 90. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K rh Deleži 432 Deleži 1 410 Posojila 67.089 16 Deleži 5.155 Hranilne vloge . . 35 674 29 Vzdiguj, hran. vloge 38 210 89 Tekoči račun . . . 543 49 Hranilne vloge s ka- Vrnjena posojila 11.169 26 Dana posojila . . 10 410 — Inv. prem. 10°/o od p 119 85 pitaliz obrestmi . 59.971 68 Tekoči račun . . . 6.956 51 Tekoči račun . . . 7 500 — Zaostale obr. posojil 564 03 Predpl. obr. posojil . 628 01 Plač. obr. od posojil 3.936 70 Naložen denar . . 200 — Vrednost tiskovin 40 — Rezervni zaklad . . 2.419 55 Upr. in uradni pri sp. 26 46 Obr. hr. vlog izplač. 913 70 Zamudne obresti 33 09 Pristopnine . . . 36 — Pristopnine . . . 36 — Obr. pos. povrnjene 45 95 Delež pri „Z. zvezi“ 200 — čisti dobiček . . . 829 02 Gotov, začetkom leta 1097 43 Upr. in uradni stroški 225 20 Got. koncem 1. 1903 419 64 Vrnjeni nal. denar . 539 33 Hen. dav. in nep. pr. 42 69 Zamudne obresti 56 79 Obresti tekoč, računa 31 59 Razni stroški. . . 1 54 Poštnine .... 46 29 Tiskovine .... n 28 Za dobre namene . 90 — Nagrade .... 300 — Got. koncem 1.1903 449 64 59.924 77 59.924 77 || 69.039 26 69.039 26 II Hranilnica in posojilnica na Rovih, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 202, v 1. 1903 pristopilo 17, izstopilo 0; koncem leta 219. Deleži: začetkom leta K 406, v upravnem letu prirastlo K 34, odpadlo KO, koncem leta K 440; odpovedano: 0. Denarni promet: K 153.765'56. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 34 Razno 125 27 Posojila 77.150 29 Deleži 410 Hranilne vloge . . 33.728 23 Vzdiguj, hran. vloge 22 623 63 Naložen denar . . 17 403 75 Hranilne vloge s ka- Vrnjena posojila 15 311 89 Dana posojila . . 37.112 97 Inv. prem. 10°/o odp. 128 31 pitaliz. obrestmi . 103.236 48 Vrnjeni naloženi de- Naložen denar . . 8.688 41 Deleži pri „G. zv.“, Predplač. obr. posojil 442 79 nar 23.282 77 Obr. hr. vlog izplač. 111 36 „Lj. p.“, „Z tisk." 2.073 80 Rezervni zaklad . . 1.030 92 Obresti nal denarja 1.358 21 Obr. hr. vlog kapital 4.015 41 Zaostale obr. posojil 771 34 Čisli dobiček . . . 34 85 Plač. obr. od posojil 2.503 52 Obr. pos. povrnjene 22 07 Vred. tiskov, in kol. 310 — Upr. in uradni prisp. 93 16 Upr. in urad. stroški 486 19 Gotov. 31. dec. 1903 7.273 50 Pristopnine . . . 17 — Rent. dav. in nep. pr. 60 72 Got. začetkom 1. 1903 4.183 65 Gotov. 31. dec. 1903 7.273 50 Razno 7 10 80.519 53 80 519 53 105.185 04 105.185 04 Hranilnica in posojilnica v Sinčivesi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za štirinajsto upravno leto 1903. člani: koncem leta 1902 717, v letu 1903 pristopilo 17, izstopilo 17; koncem leta 717; odpovedano; 0. Denarni promet: K 262.496 11. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrnjena posojila. . 21.602 29 Dana posojila . . 31 530 50 Inventar pisarne 259 81 Deleži 7.628 Prejele hranil, vloge 82 460 92 Izplač. hr. vloge 69.166 28 Posojila 90 Dividende .... 2 168 86 , posojil, obr 15.215 27 „ „ obresti . 1.363 38 Zaostale obr. posojil 7 667 28 Hranilne vloge , . 350 441 60 „ upr. stroški 154 60 Upravni stroški . . 461 — Naložen denar . . 3 533 71 Kapitalizovane obr. 11.690 41 „ zamud. obr. 208 95 Hiša št. 70 in 27 . 21 000 — Nevzd. °/o od tega . 305 02 Predplač obr. posojil 1 302 33 Vplačani deleži . . 34 — Nakupljen inventar . 2 900 — Prehodni .... 450 89 Rezervni zaklad . . 5.087 44 „ vstopnine 17 — Za dobre namene . 597 67 Hiša št. 70 in 27 . 33.000 — čisti dobiček . . . 456 98 „ dones. rez. 154 60 Nagrade .... 526 — Inventar .... 2 900 — Vzdignj. nalož denar 8.100 — Izplačani deleži . . 237 — Gotov. 31. dec. 1903 4.171 01 Knjige . . • . • 19 20 „ dividenda 262 14 Razni prejemki . . 41 62 Davki 231 52 Najemnina.... 65 — Poštnina .... 28 86 Povr. sod. stroški . 35 25 Zavarovalnina . . 8 — Gotov, začetkom leta 4.874 86 Tiskovine .... 153 — Sodnijski stroški 450 — Razni 244 10 Gotov. 31. dec. 1903 4171 01 133.333 56 133.333 56 378.775 62 | 378.775 62 1 1 r™ t Hranilno in posojilno društvo pri Sv. Emi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1903. Člani: koncern 1.1902 79, v upravnem letu pristopilo 11, izstopilo 1, koncem leta 89. Deleži: začetkom 1. 1903 K 158, v upravnem letu prirasti« K 22, odpadlo K 2; koncem 1. K 178; odpovedano: 0. Denarni promet: K 25.248‘10. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) * h Dolgovi (Pasiva) ; k h Deleži Hranilne vloge . . Izposojila .... Vrnjena posojila. . Zamudne obresti Plač. obr. od posojil Upr in uradni prisp. Pristopnine . . . Got. začetkom 1.1903 22 2511 5.408 2.112 20 1.983 42 11 795 34 1)5 81 48 89 30 04 Deleži Vzdignjene hranilne vloge Vrnjena izposojila . Dana posojila . . Prehodni znesek Obr. hranilnih vlog izplačane . . . Upr. in uradni stroški Ren. dav. in nep. pr. Obresti od izposojil Gotov. 31 dec. 1903. 2 1.291 7.400 3 348 8 1 81 2 203 508 37 57 65 17 97 73 53 12 Posojila Naložen denar . . Inven. pr. 10°/o odpis Zaostale obr. posoj Vrednost tiskovin . Prehodni znesek Gotov. 31. dec. 1903 29 641 1 000 152 93 90 8 568 03 24 74 72 65 12 Deleži Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Izposojila .... Predpl. obr. posojil . Zaostale obr. izposoj. Rezervni zaklad, °/o Čisti dobiček . . . 178 7.483 22 508 271 518 421 172 91 05 80 02 32 80 12.908 11 12 908 11 | 31.554 50 31.554 50 ir Tinjansko društvo za štednju i zajmove, registrovana zadruga na neogračeno jamčenje, za petu upravnu godinu 1903. Zadrugara je bilo začeskom godine 233, pristupilo tekom godine 17, odstupilo 18, stanje koncem godine 232 s upla' Cenim dielovima K 928. Novčani promet: K 41.47670. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Gotovina u blagajni Povraćeni dielovi . 72 1. januara 1903 . 3.921 17 Izplačeni uložci . . 3.441 83 Zadružni dielovi 68 — Tekući rač. uložaka 1.000 — Uložci i posude . . 1.849 94 Tek. rač. sump. i gal. 1.684 82 Tekući račun uložaka 1.456 23 Zajmovi zadrugarom 8.454 40 Tek. rač. sump. i gal. 2 557 53 Kamata 2 019 92 Povraćeni zajmovi . 8187 70 Dobava pokretnine. 15 — Kamata 2 562 05 Upravni troškovi . 331 50 Pristupnina . . . 34 — Gotovina u blagajni Razno 101 73 31 decembra 1903 3.118 88 20.738 35 20.738 35 1 Imetje (Aktiva) K 11 Dolgovi (Pasiva) K h Gotovina u blagajni 31. decembra 1903 Zajmovi kod zadrug. Tekući račun. . . Od tek. kamate d jel koji spadanag. 1903 Inventar, 5°/o odpisa Tisk iknj., 20°/o odp 3 118 35 055 1.200 1.045 224 48 88 44 07 00 79 24 Zadružni dielovi Uložci i posode sa sa kap. kamatom Tekući rač. uložaka Reservni fond . . Cisti dobitak . . . 928 33 386 5 022 1 255 106 72 49 77 04 40.699 02 40.699 02 1 Zeljarska zadruga v Šmartnem, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. člani: stanje začetkom leta 26, v upravnem letu prirastlo 13, odpadli 3, koncem leta 36 z vplačanimi deleži v znesku K 617-—; odpovedano: 1. Denarni promet: K 63.12903. • Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Ulag. preost. 1. 1902. 49 77 Izplačani deleži . . 60 Vplačani deleži . 210 — Vrnjena izposojila . 1.596 26 Izposojila .... 11.926 85 Izdatki za blago . 17 045 92 Prejemki za blago . 19.339 95 Inventar nepremični 7 031 92 Za apno .... 65 50 „ premični . 3.233 58 Davki in neposredna pristojbina . . . 12 70 Upravni stroški . . 1.511 52 Obresti izposojil • 245 00 Delež pri „G. zvezi" 200 — Gotov, konec 1.1903 55 11 31592 07 31 592 07 Imetje (Aktiva) K li Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Terjatve na blagu pri nezadružnikih . . Vred. nepremičnega inventarja . . . Vr. prem. inventarja Delež pri „G. zvezi" Gotov. 31. dec. 1903 1 077 1.430 6.827 2.955 200 55 23 10 78 11 Deleži Izposojila .... Dolg na blagu zadr Rezervni zaklad . . čisti dobiček . . . 617 10330 1.122 89 385 1 12.545 22 12545 22 ' Gospodarsko in konsumnc društvo pri Sv. Mihelu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za drugo upravno leto 1903. Člani: koncem 1. 1902 271, v upravnem letu pristopilo 31, K 645'—; odpovedano: 0. Denarni promet: 149.861 37. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. I. 1902 Vplačeni deleži . . Pristopnina . . . Izposojila . . . . Prejemki za blago . Prodan inventar. . Vrnjen predujem 41 31 37 21.500 53.609 8 140 20 77 Izdatki za blago. . Voznina Užitnina .... Inventar premični . Upravni stroški . . Obresti izposojil. . Predujem .... Gotov. 31. dec. 1903 62 567 3.170 938 486 3341 3 859 140 872 26 37 13 90 67 07 57 75.366 97 | 75.366 97 II II izstopilo 0, koncem 1. 1903 302 z vplačanimi deleži v znesku Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 39.785 04 Deleži 645 Terjatev na blagu pri Neizpl. obr. deležev 33 53 zadružnikih . . 61 121 73 Izposojila . . . . 80,565 19 Terjatve na blagu pri Dolg na blagu za dr. 72 80 nezadružnikih . . 734 72 Dolg na blagu nezad. 19.549 15 Vred. premič. inven. 2.817 11 Dolg na obrestih od Naložen denar . . 208 — izposojil .... 3 034 45 Gotov. 31. dec. 1903 872 57 Dolg na inventarju . 426 36 Rezervni zaklad- °/o 547 64 Čisti dobiček . . . 659 05 t 1 U 105.533 17 105.533 17 1 Kmetijsko društvo v Tomišlju, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1903. Člani: začetkom leta 151, v upravnem letu prirastel 1, odpadlo 0; koncem leta 152 z vplačanimi deleži v znesku K 4.560-—; odpovedano: 0. Denarni promet: K 35.955 82. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) | K h Dolgovi (Pasiva) |j K h Blag. preost 1. 1902 Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . 2.694 2 100 15.568 32 62 Izdatki za blago . . Voznina .... Užitnina .... Inventar premični . Upravni stroški . . Gotov. 31. dec 1903 16.870 107 24 3 585 774 82 14 92 06 Vrednost blaga . . 3 332 Terjatve na blagu pri zadružnikih . . 5.614 Vrednost premičneg. inventarja . . . 1250 Delež pri „Zadružni zvezi* .... 200 Delež pri hr. pos. v Tomišlju ... 4 Izguba 189 Golov. 31. dec. 1903 774 89 65 07 38 06 Deleži Izposojila . . . . Dolg na blagu nezd. Dolg na obr od izpos. Rez. zaklad . . . 356 9 053 334 1.026 594 58 44 69 34 18 364 94 18 364 94 | 11.365 05 11.365 05 II Konsumnega društva na Toplicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za prvo upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 —, v upravnem letu pristopilo 360, izstopil 1, koncem leta 359 z vplačanimi deleži v znesku K 2.935'—; odpovedano: 0. Denarni promet: K 205.814'97. Prejemki (Debet) j K h Izdatki (Kredit) K h Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila . . . . Prejemki za blago . [ 2.937 510 8.380 92 447 18 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Inventar premični . Davki Upravni stroški . . Obresti od izposojil Delež pri „G. zvezi* Gotov. 31. dec. 1903 2 5 234 89.201 2.163 575 391 3.673 277 20 2.733 68 74 90 64 91 92 39 104 274 18 104.274 18 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) | K h Vrednost blaga . . Terjatve na blagu pri zadružnikih . . Vrednost premičneg. inventarja . . . Delež pri „Gosp. zv.“ Gotovina 31. decem 1903 14.170 1.311 518 20 2.733 40 05 31 39 Deleži .... Neizpl. obr. deležev Izposojila . . . . Dolgna blagu nezadr Dolg na najemnini . čisti dobiček . . . 2.935 279 3 146 11 851 50 490 92 39 84 18.753 15 18753 15 II 1 !E? Uš lE] Gr X-i ZO ID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec julij 1904. I m © Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K v K V K V K v K V K V K V Badema 4251 79 4061 06 8312 85 1210 710 2472 29 2070 76 Beram 2559 58 3083 76 5643 34 245 — 50 — 2684 29 1971 16 108 Blagovica 186G 07 2146 93 4013 — 640 — 1403 59 740 — — — 144 Bled za blejski kot . . . 10484 38 7860 07 18344 45 7335 — 4577 06 3245 20 2395 20 111 Bloke 9969 77 11175 18 21144 95 3242 — 3413 82 7660 — 5019 25 299 Boh. Bistrica .... 32669 81 45320 08 77989 89 26116 83 4958 25 7598 25 2204 25 36 Borovnica 14202 73 9721 34 23924 07 7694 40 2204 50 3480 — 1952 — 233 Buzet 8145 84 12944 64 21090 48 4564 — 866 — 7651 — 1540 90 ~t~7 Cerklje 6867 85 4730 07 11597 92 5100 1377 94 2678 1230 — 204 Cerknica ? Cerkno 17236 16 19160 34 36396 50 10387 83 14826 89 3090 1260 ? Col 2104 43 3755 58 5860 01 1318 534 — 3219 17 719 17 +19 Češnjica 15186 51 14969 54 29456 05 7310 3005 86 2660 — 6300 — 149 Čatež 3729 77 3655 39 7385 16 2344 1400 780 — 536 54 49 Crnivrh 12773 20 11471 34 22942 68 4481 19 2200 58 5710 1430 70 171 D. M. v Polju .... 872 33 845 90 1718 23 857 400 — — 18 Dobrepolje 21620 45 23305 66 44926 11 8549 11400 64 4690 — 4507 50 +6 Dubrovnik 16766 73 16718 49 33485 22 2340 110 14025 935 — 333 Dobrunje ? Domžale 7691 72 13426 77 21118 49 6252 90 9451 37 1865 1000 178 Draga 3223 39 3221 91 6445 30 2344 200 — 1020 — — — 14 Frankolovo 1975 82 1681 93 3657 75 870 604 — 1040 40 335 91 152 Fara pri Kostelu . . ? Gojzd ? Gore ? Gorica cent. pos. . . ? Gorje 17935 36 16656 82 34592 18 11885 86 6300 692 45 2032 297 Horjul 4718 03 4056 08 8774 11 1600 20 1137 94 2221 84 1544 93 298 Hrenovice . . . . ? Idrija 11241 60 13640 23 24881 83 3668 18 4368 74 7580 226 80 85 Ig 4464 99 3987 64 8454 63 1926 — 617 86 1960 — 1335 74 181 Izlake 9658 10 8245 60 17903 70 5139 — 1388 19 6840 09 1429 — 189 Jesenice 15244 33 15155 44 30399 77 6196 — 3389 98 2200 — 3440 63 103 Kamnik 22681 98 27638 63 50320 61 6699 54 6893 97 12050 — 12420 32 744 Kanal 11565 57 8684 91 20250 48 8131 — 3084 — 1580 — 1918 — +2 Kandija 58676 39 52491 36 111167 75 29717 16535 63 34974 — 4692 50 1017 Kazaze ? Knežak 17294 38 17205 79 34430 17 16830 2480 2420 100 85 Košana 5190 97 4250 20 9441 17 3005 12 1828 20 2345 — 1719 — 374 Kranjska gora .... 5548 29 4642 49 10190 78 2566 — 2419 19 2160 — 1776 — 267 Križevci 62521 96 60338 98 122860 94 43114 58 27718 11 28260 — 4879 22 218 Krka 24555 81 20138 99 44694 80 20556 98 100 7280 — — 23 Laško 28267 70 28629 63 56897 33 2068 1793 77 23940 25332 08 355 Leskovec 2543 52 3453 52 5997 04 1290 456 80 2981 1094 — 228 Leskovica 4249 50 4060 — 8309 50 1060 — 1860 1600 — 380 — 79 Ljubljana — ljud. posoj. 2373128 07 2351209 44 4724337 51 352006 68 431487 29 15598 97 27809 47 1682 „ —Vzaj.podp.dr. . 374682 82 243361 35 618044 17 72305 71 82087 01 58800 — 20258 — — Ljubno ? Loškipolok na Taboru . 5332 09 5788 50 1120 59 3740 1310 2560 900 65 Marenberg 5509 12 6402 35 11911 47 310 — 2172 68 360 — 2580 42 330 Medulin 641 78 225 45 867 23 250 — 39 — 140 — 260 72 298 Mengeš 9445 20 9729 68 19174 88 5490 — 7087 28 2610 — 840 — 402 Metlika 23730 70 22361 72 46092 42 11708 58 7188 10 14770 — 7653 07 11 Mokronog 2164 54 2413 82 4578 36 1560 — 250 — 160 — 324 — 218 Mošnje 4803 64 4307 39 9111 03 372 — 1175 64 3100 — 1010 — 123 Naklo . .- 358 51 1282 — 1640 51 134 482 — 800 — — 47 Oprtalj ? Pišece ? Planina 3882 40 3767 33 7649 73 710 1905 39 450 1720 105 Polhov-Gradec .... 8033 37 8394 37 16427 74 6615 96 1881 63 — — 1120 — 144 Poljane 29425 19 33464 26 62889 45 9937 96 19169 74 12010 1636 406 Preddvor 1699 — 1503 — 3202 774 — — 1000 33 Pulj ? Preska 1677 758 2435 1635 200 +4 Radeče 9101 19 9366 70 18467 89 3497 89 5575 40 3681 09 1982 41 455 I m o Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila 10 Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjei K V K V K V K 1 v K V K V K V Rab 57571 38 50713 81 108285 19 47827 63 1822 32 48148 08 8212 33 274 Rečica 24717 10 26623 37 51340 47 23248 03 6946 21 460 850 — 413 Renče . ? Ribnica .... 14076 73 17863 10 31939 83 12240 6991 90 — 115 35 291 Ricmanje .... . ? Rob 9955 44 13187 92 23143 36 1320 - 3567 98 7100 — 1520 — 179 Rogoznica . . . . ? Rova . 8559 85 8729 32 17289 17 1374 70 4969 65 2685 — 1760 — 227 Rovte 8282 24 6984 65 15216 89 2593 25 1585 94 3830 — 1600 — ? Selce . 16429 31 18670 03 35099 34 9730 — 7496 58 1040 — 5154 — 301 Semič 10956 87 8857 45 20921 73 7159 60 6023 30 1660 — 20 — 251 Senožeče .... 4466 97 3531 69 7998 66 500 — — — 2500 — 1050 — 292 Sevnica .... 35278 53 17154 41 52432 94 9460 3529 55 6790 — 6569 — 1776 Sinčavas .... . ? Smlednik .... 1422 88 1284 — 2706 88 1228 50 455 — 300 — 160 — 32 Sorica 8631 40 8830 56 17461 96 6076 — 75 — 100 — 2460 — 30 Srednjavas . . . 15607 11 16219 86 31826 97 8297 55 11016 52 2694 — 1011 — 373 Staraloka.... 14345 29 13184 77 27530 06 11242 — 3714 88 400 — 1200 — 219 Stari grad . . . 12410 86 10148 53 22559 39 7377 95 5654 34 4305 98 — — -j-1 Stari trg . . . . 25759 98 23840 77 49600 75 19539 — 7411 85 3740 — 4395 — 568 Struge .... 2762 03 3904 50 6666 53 2400 — 804 50 200 — 300 — 42 Sv. Ema .... 421 06 254 22 675 28 104 — 250 — — — — — 99 Sv. Jakob ob Savi 3578 16 3453 03 7031 19 1126 — 1427 34 1500 — 1300 — 137 Sv. Križ p. Kostanjevici . 9708 46 14981 64 24690 10 5850 — 3673 — 10890 — 2354 12 16 Sv. Križ pri Litiji. 10630 44 10541 34 21171 78 6850 — 872 — 2310 — 2360 — 343 Sv. Jurij ob j. ž. . 10466 98 9827 97 20294 95 4717 — 7160 64 170 — 3872 — 199 Sv. Jurij pod Kumom . 1111 83 1075 82 2187 65 765 — — — 760 — — — 23 Sv. Jurij pri Kranju 12691 32 10417 32 23108 64 5668 — 2369 08 835 — 3800 — 250 Sv. Kunigunda . . 7415 01 7458 07 14873 08 2324 66 2216 79 4180 — 520 — 81 „ Lenart . . . . ? Šebrelje .... 2032 66 1698 85 3731 51 1243 16 974 13 430 — 417 20 102 Škocijan .... 7022 26 7407 97 14430 23 4332 — 1918 07 2940 — 1404 — 492 Škofjaloka . . . 13314 39 7103 79 20418 18 9356 18 4487 56 — — 200 — 40 Šmarije .... 4189 02 3081 81 7270 83 1862 2160 — 780 — — — 191 Šmartno pri Litiji. 3945 37 4945 37 8890 64 1180 — 1264 15 1660 — 830 — 187 Šturije .... 5253 68 8944 37 14198 05 2870 16 2731 14 4400 — 1517 — 200 Št. Ilj pod Tur. . 5832 82 5588 79 11421 61 2399 — 2776 03 2809 — 1521 11 149 Št. Janž .... 1864 40 1676 87 3541 27 88 75 560 — 1106 — 310 — 153 Št. Jernej. . . . 12281 04 9547 36 21828 40 6525 — 5090 74 3900 — 768 26 536 Št. Peter .... 12849 80 16204 91 29054 71 10020 — 6181 70 4320 — 1440 — 398 Št. Rupert . . . 4978 66 5929 01 10907 67 2231 — 280 — 3140 — 1958 16 199 Št. Vid pri Zatičini • . 28350 68 28453 24 56803 92 5840 22 21184 60 2040 — 1320 — 395 Tinjan 904 — 910 — 1814 — 150 — — — 360 — 496 — 241 Tomaj 1933 63 2310 05 4243 68 292 — 300 — 460 — 1140 — 384 Tomišelj .... 4816 45 3623 37 8439 82 2480 — 750 11 2870 — 1000 — 315 Toplice .... . v4546 76 4321 — 8867 76 4502 — 1260 — 660 — — — Trebelno .... 7918 19 6072 76 13990 95 5231 50 1336 58 500 — 1716 19 173 Trnovo .... 36057 06 37504 75 73561 81 29131 69 9087 51 6958 09 2489 — 685 Tržič 9362 67 4987 41 14350 08 5458 — 2348 18 800 — 1526 56 139 Tržišče .... . . 4522 35 4608 98 9131 33 3290 — 1021 95 1570 — 440 — 106 Tunice .... 2448 74 1765 92 4214 66 420 — 664 44 400 — 600 — 43 Velike Lašče . . 1046 56 5946 — 6992 56 130 — 433 — 3710 — 200 — 101 Vipava .... 48001 42 48101 97 96103 39 23504 53 7841 46 14828 — 15948 — 1129 Višnjagora . . . 7935 70 8799 22 16730 92 3748 — 3228 63 2012 — 1983 68 364 Vojsko 555 05 328 16 883 21 170 35 224 08 100 — 200 28 Vrhnika .... 17390 87 18327 01 35717 88 15249 62 11493 10 220 — 1393 88 281 Zagradec .... 12567 66 12038 81 24606 47 3305 — 10855 52 1000 — 901 50 110 Zatičina .... . ? Zg. Besnica . . . 859 40 589 38 1448 78 632 — 578 26 — — 28 15 49 Zg. Tuhinj . . . 14311 71 14354 09 28665 80 3250 — 220 39 5596 — 10332 — 163 Žiri 17846 34 21592 97 39439 31 12974 — 3999 60 5495 20 3940 02 253 Župa Raščane . . 537 29 329 62 866 91 ? — — ? — — 82 Žužemberk . . . 27076 40 24999 57 52075 97 13748 2178 47 12290 1897 56 269 -----o£o8 ®8*o3<-~- KMETIJSKO BERILO. Mlekarstvo in sirarstvo. Kam s posnetim mlekom? Še ni minulo 30 let, odkar je stopil prvi posnemalni stroj za mleko na trg in danes je po celi sirni zemlji v rabi na sto tisoče teli sredobežnic, ki so spravile zastarani, četudi po stoletjih posvečeni način predelavanja mleka v maslo in sir v popolnoma nov tir. Tako korenitega in hitrega preobrata, kot gaje provzročilo strojno posnemanje v mlekarstvu, ne najdemo zlepa v drugih strokah. Skoro bi primerjali zmagoslavno pot centrifuge po zemeljski obli in po nji provzročene tehnične izpremembe v izdelavi mlekarskih izdelkov z razširjenjem železnice in z vplivom, ki ga je imela njena vpeljava na kulturni razvoj narodov. Dočim je bilo do dobe umetnega posnemanja mleka omejeno izdelavanje putra na zelo majhne obsege posameznih gospodarstev, se je v zadnjem času to proizvajanje silno razširilo in napravilo iz putra tržno blago, ki je na svetovnem trgu le malo odvisno od časa in kraja. Promet s putrom je bil v nekaterih evropejskih deželah zadnja leta naslednji: Avslro-Ogrska je 1. 1901 uvozila mq 667 izvozila mq 74 740 Italija 3.326 60.512 Nemčija „ 180.079 24 664 Dansko 240 000 850.000 Anglija in Irsko „ 1,821 405 — Francija „ 1899 62 645 222 835 Švica 1901 23 231 429 Norveško n # 2933 13.958 Belgija 35 531 26 894 Švedsko „ „ 4.975 13.958 Ako se ozremo samo na UVOZ teh dežela, je znašal ta skupaj 2,404.792 mq putra, za kateri se je porabilo mleka svežega okroglo 15.000,000.000 kg in pri katerem je ostalo okoli 12.450,000.000 kg posnetega mleka, ki ga smemo pač smatrati za izključno centrifugirano mleko. Ako smo prisiljeni pri tako orjaških številkah izjavljati, da mlekarne te mnoge milijone hektolitrov posnetega mleka le slabo spravljajo v denar, tedaj nastane nehote vprašaneje, kako je neki mogoče, da je moglo v primeri s putrom ostati izkoriščanje posnetega mleka tako zelo zadaj ? V prejšuih časih so delali iz posnetega mleka okusen sir, so posneto mleko v domačem gospodarstvu porabili in nihče se ni brigal zato, da bi računal po koliko da mu zadene doma liter posnetega mleka. A sedaj se stekajo v mlekarnah velike reke posnetega mleka skupaj in že marsikak odbor je s skrbipolnim očesom gledal, in tuhtal, kaj početi s tolikšno množino odpadkov; večina naših mle-karen je vesela, da jemljo udje posneto mleko enostavno nazaj. Toda priznati moramo, da mleko, zlasti po leti, iz mlekarne ni tako dobro, kot doma posneto in da s tem tudi niso posebno razbremenjeni, ako morajo posneto mleko sami unovčiti. Zato po drugih deželah težijo gospodarji po tem, da ustanavljajo le mlekarne s popolnim delovanjem, kjer se izdeluje puter in sir, ne pa z omejenim delovanjem (izdelovanje putra, vračanje posnetega mleka). S tem so bile seveda mlekarne prisiljene, da samostojno spravijo v denar posneto mleko in resno se mnoge lotile s prva načina, ki je bil dotlej v navadi na posameznih kmetijah: izdelovale so pusti sir ali pa pričele rediti prešiče v velikem slogu (tako pita prasce na debelo mlekarska zadruga v Štercingu na Tirolskem). To se je marsikje dobro sponašalo, in bi pri nas še sedaj tu in tam ne bilo napačno, ako bi se poskusilo. Kjer imajo le količkaj izvežbane mlekarje v sirararstvu, naj bi pustili udje nekaj časa posneto mleko mlekarni, ki bi jim zato oskrbela pustega sira, vsakemu sorazmerno z množino puščenega mleka, tudi ščetinarji so sedaj tako dragi, da bi se pri skrbnem gleštanji dal dobiti lep denar iz pitanja za mlekarno. Razmere so pač pri nas precej drugačne, nego drugodi; mi smo sedaj na stopniji, na kateri so bili drugi narodi pred 20 leti in zato se pri nas še ne sliši klica na pomoč proti „povodnji posnetega mleka“ kakor npr. na Nemškem. Tam je želja po boljšem unovčenji posnetega mleka splošna in v mlekarskih knjigah in v slovstvu sorodnih obrtij najdemo raztresenih vse polno tozadevnih nasvetov, predlogov in metod. Nekateri so predlagali smetan-ske postaje, ki naj bi mleko samo posnele, smetano oddale v centralo, posneto mleko pa udom nazaj, da ga porabijo doma. Ta predlog so marsikje izvedli in je tudi zelo prikupljiv na prvi pogled. A vendar ima veliko napako, kajti s tem se odpove mlekarna glavnemu nagibu za pristop mnogih udov, ki je: imeti, izvzemši molžo, kolikor moč malo opraviti z mlekom, in udje takih mlekaren z nekako zavistjo gledajo na sosede, ki nimajo z mlekom druge sitnosti, nego da ga spravijo vsaki dan v mlekarno in ob mesecu potegnejo zanj lepe denarce. Sicer pa taka decentralizacija tudi ne nosi značaja našega časa; naš čas teži po delitvi dela z ozirom na kakovost, ne pa na množino, t. j. gleda se na to, da je delo na enem mestu kolikor moč enakovrstno. Domača obrt se vedno bolj umika tovarnam, in delavec, ki je poprej e izdeloval v veliki lagodnosti en del svojega izdelka za drugim, dokler ni bil gotov, ta delavec se vstopi sedaj k stroju, ki naredi desetkrat več in izdeluje leto za letom samo en majhen drobec končnega izdelka. Ravno to teženje se usiljuje z veliko silo tudi v mlekarstvo in izpreminjava domačo mlekarsko obrt v mlekarsko industrijo. Zato bodočnost ne bo našla več posnetega mleka v domači hiši, ampak se bo predelalo v mlekarni. Delo na roko se bo moralo umakniti strojem in tudi pri nas bo obveljalo ameriško načelo: najumnije se unovčuje tam, kjer najduhovitejši stroji predela-vajo naj večje množine. V tej smeri se mora gibati in izpopolnjevati tudi mlekarstvo. In res, v mnogih deželah so že eno desetletje na tem potu. Čim bolj dobivajo mlekarne značaj tovarne in čim bolj postajajo neodvisne od človeške roke, ki naj streže samo še strojem, toliko popolnejše je njihovo delo, toliko bolje se izplačajo. Kot vzgled take tvorniške mlekarne lahko navedemo novo „Dunajsko mlekarno", ki je najlepše uravnana mlekarna na svetu. Dasi tudi ta zadruga odda največ svežega mleka naprej (vsaki dan čez 25.000 steklenic), vendar potrebuje gonilne stroje: 1 parni stroj za 140 konj in enega za rezervo, ki ima 8 HP (konj), ima dva velika stroja za narejanje ledu, 2 dinamo-stroja (po 290 amperjev) za električno razsvetljavo, dve sesalki, ki potegneta na uro 100.000 l vode. Prvo leto je predelala ta mlekarna samo po 5000 litrov na dan in danes dobiva čez 50.000 litrov mleka na dan. Dunajska mlekarna je pač dobro zapopala svojo nalogo kot tvornica in si je z varno roko osvojila precej od začetka vse najboljše iznajdbe moderne tehnike. Po potu izpopolnjevanja moramo iti tudi mi. Nekatere smeri, katerih so se držali iznajditelji doslej, hočem opisati v par člankih in videli bomo, da so te smeri različne. Nekateri hočejo izdelovati iz mleka blago za človeški užitek, drugi zopet ga hočejo izrabiti v razne obrtne namene; vsi pa gredo za tem, da mleko bolje unovčijo. Na potu za tem ciljem so v prvi vrsti razne v stoletjih preizkušene metode spremeniti, zbolj- šati, razširiti: v sirarstvu se mleko preizkuša, je-li za napravo sira dobro ali ne, s tem se dobiva veliko bolj enakomerno blago; uvajajo se stroji, ki delajo hitreje, enakomerneje, varneje in ceneje. Izmislili so si pa tudi dosti popolnoma novih metod, izdelujejo se produkti, ki jih preje nismo poznali in ne znali izdelovati in število teh iznajdb ni ravno majhno. Jeli se bo iz njih izcimila kedaj kaka splošna metoda, ki bo v obče priznana in enako pomenljiva za posneto mleko, kot je sedaj izdelovanje surovega masla za sveže, ali pa bodo podajale mlekarne najprej e pisano sliko vsled raznovrstne porabe posnetega mleka, kakor razne panoge kemijske obrti, o tem se za enkrat še ne da veliko govoriti Na vsak način pa so dolžni naši mlekarnični voditelji in tudi drudi sodelavci na polji mlekarstva zasledovati vse pojave v tem oziru in razne metode uvajati tudi praktično v mlekarnah. — o — Živinoreja. Nekoliko pravil o reji domačih zajcev. (Glej tudi odgovor na vprašanje v našem listu ) (Franjo Rovski.) Domači kunec je sicer zelo skromna žival, a vendar imaš večjo korist od njega, ako mu bolj postrežeš, to pač velja o vsaki domači živali. K tej postrežbi spada zavarovan kotiček v hlevu ali zunaj njega sam zase, ki pa mora biti varen pred zmrzlino in prepihom, zelo važno je suho ležišče (gnoj in urin kunčev sta silno ojstra in škodljiva) in čist zrak in klajo mu je treba pokla-dati v rednih presledkih. Kunec zelo zgodaj spolno dozori, namreč s četrtim mesecem, toda svetujem ne pripuščati parjenja pred izpolnjenim osmim mesecem, kajti šele v tem času do-raste, za pleme naj se ne rabi preko 3 let. Samica nosi 30—31 dni in čez 1 teden je lahko že zopet breja, tako da bi mogli imeti vsaki mesec mladiče; toda če hočemo, da ostane samica pri moči in da se zamorejo tudi mladički razviti, naj se pripusti samica še-le, ko so zajčki po 6 tednov stari. Vsaka samica naj ima svoj poseben prostor (da bi morali biti zajci na prstenih tleh, če hočemo mlade, je bajka), ravno tako vsak samec, in oplemeni se starka na ta način, da jo postavimo in zapremo za nekaj časa k samcu, ne pa narobe. Zadnje tri mesece v letu (okt. — decembra) prenehamo z ubrejevanjem, da si živali nekoliko odpočijejo. Mladiče ločimo v 6 tednih od matere in jih pustimo v prostornem hlevu, da skačejo poljubno; v 7. mesecu pa ločimo mlade samce od samic ali pa skopimo samce. Zadnjih 14 dni pred storitvijo in 4—6 tednov potem pokladamo samici bolj suho, nego svežo krmo, dobro seno, oves itd., če mogoče tudi posnetega mleka, v katerem je namočen kruh. Kdor samico mej sesanjem bolje redi nego sicer, dobi tudi krepkejši zarod. Kar zadeva krmljenje v obče, lakho krmimo suho ali zeleno ali pa oboje; saj kunec ni prav nič izbirčen in se lahko privadi na vsako rejo. K suhi krmi spada kot podlaga seno, zraven se prideva po nekoliko zrnja, najbolje ovsa ali koruze, a poslednje le malo, ker dela preveč masti. Pri sami suhi krmi je treba dajati tudi nekoliko vode, ker pa more vsakdo poleg suhega pokladati trdi nekoliko kuhinjskih odpadkov, kakor krompirjevih olupkov, zeljnatega perja in štorov in drugačnih zeljenadnih drobcev, zato lahko večji del odpade vsako napajanje, ker kunec potrebuje silno malo vlage. Pripravni odpadki iz gospodinjstva bi bili: olupki od krompirja, korenja, repe, pese, kolerabe, dalje luščine grahove, zelena, listi od pese, kolerabe, zelja in kapusa, korenja, kuhan krompir in razni zelenjadni in krušni ostanki. Priporočam včasili prinesti kuncem tudi kako brezovo , smrekovo, borovo, jelkovo ali lipovo vejico, ki jim je za iz-premembo dobro došla in s katero tudi zadoščajo svojemu nagnjenju po glodanju. Se enkrat opomnim: piča bodi dobra in snažna, vse onesnaženo, mokro, zgreto, nagnjito, plesnjivo škoduje. Zmrznjena repa n. pr. provzroČi naravnost smrt. Krmi se dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, po leti Škrat, od enega pokladanja do druzega naj nič ne preostane; zvečer naj se da malo več, ker kunčev gobček in želodec tudi po noči ne mirujeta. Kdor nima primernejšega prostora za rejo kuncev, ta lahko porabi kak zaboj (kišto) pripližno 1 meter dolgo in pol metra visoko in široko, tudi sodovi od petroleja se dado dobro porabiti v ta namen. Ker se da kunec lepo spitati, zato morem iz lastne izkušnje to rejo le priporočati. Seveda ne bomo redili nikoli majhnih domačih zajcev, ampak velike beljgij-ske, oz. ovnaste kunce in ž njimi parili domače. V kuncu si lahko naše srednje in manj premožne hiše prirede mesa za nedeljsko pečenko ali obaro (ajmoht) mesto drage teletine in goveje juhe. Marsikaka revnejša družinica pa si poleg tega tudi lahko prisluži po strani marsikako kronico, ker je ni z lepa hvaležnejše živali od kunca. Splošno. Mišljenje Srako vij anov o umetnih gnojilih. V Srakovljah sede možje pri vrčku hmeljeve grenčice in pričakujejo društvenega zborovanja, pri katerem se ima razpravljati tudi o skupnem naročilu umetnih gnojil za jesenski čas. Kakor je to že navada, razvil se je tudi danes mej kmeti veliko živahnejši razgovor, nego pozneje pri zborovanju samem. Marsikak razumen kmet bi bil popolnoma sposoben v lepo vezanem govoru povedati svojo večkrat dobro misel. Toda mnogi se sramujejo pri očitnem zborovanju poprositi za besedo. Zdi se možem mnogo pripravneje govoriti, dokler so sami mej seboj in če tudi govore 3 ali 4 ob enem, to nič ne de. Ker gda. župnika, gda. učitelja in gda. Srebrnjaka, ki je velik posestnik in ob enem tudi načelnik kmet. društva, še ni, zato zasuče stari Kumer pogovor na umetna gnojila takole: „Umetni gnoj je za nas kmetovalce dandanes v resnici potrebno zlo. Če bi imel jaz dovolj hlevskega gnoja, tedaj umetnega gnojila niti ne pogledam ne. Toda časi so se zadnjega pol stoletja sem neznano spremenili. Naši očetje in dedje so še pridno puščali njive v prahi, pri čemur si je zemlja lepo odpočila. Tega mi dandanes ne smemo več delati. Mi potrebujemo mnogo več krme, zrnja in korenjstva, nego naši predniki, ker je hlev glavni vir naših dohodkov. Kdor le more, poveča dandanes svoj hlev in pomnoži število svoje živine; kajti kdor iz hleva ničesar ne dobi, ta je kakor bi bil ustreljen. Naše polje se zato mnogo bolj izsesava in zato s samim hlevskim gnojem ne moremo več shajati11. „Da“, se oglasi Zabukovec, „res je to! Tvornice za umetna gnojila potegnejo od nas veliko denarja, toda umetni gnoj, to ti je trd orešek. Zato ne pustim veliko zabavljati nad svojim gnojnim kupom ! Hvalopevci umetnega gnoja naj reko, kar hočejo. Kar premore hlevski gnoj sam zase, tega umetni gnoj sam ne premore! Hlevski gnoj rahla in greje zemljo. Moj sin Joža, ki je bil na kmetijski šoli celo pravi, da hlevski gnoj zemljo oživlja! Delajo se namreč v njem majhne rastlinice, zvane „bakterije11, ki imenitno vplivajo na rastlinsko rast, a umetni gnoj leži mrtev v zemlji. On pač zamore rastline rediti, a zemlje zboljšati, tega ne zmore.11 „Prav imate možje11, se vmeša zdaj Potočnik v pogovor. „Da hlevski gnoj tako pohvalite, to kaže, da ste še pravi pravcati možje kmečke korenine, ki jim gnoj ni pregrd in ne preveč smrdljiv. Kmet, ki ne gleda prav skrbno na svoje gnojišče, mora pošiljati od leta do leta več denarja v tovarno za umetna gnojila. Kajti naš hlevski gnoj ima skoro vse redilne snovi v sebi, ki jih rastline potrebujejo, namreč: dušik, kalij, apno in fosforno kislino. Le žal, da je fosforne kisline v gnoju zelo malo. Toda saj si tu lahko pomagamo! Treba je le hlevskemu gnoju pridejati kakega umetnega gnojila, ki ima veliko fosforne kisline v sebi, kot n. pr. superfosfat in dobro je! Gotovo se še spominjate, da je tudi g. potovalni učitelj pri zadnjem zborovanju to omenil in jaz sam se že skozi več let sem prepričavam, da je ta najbolj prava. Zato gnojim svoje polje s hlevskim gnojem, zraven pa pomagam še nekoliko s super-fosfatom. Na njivah, kamor pridejo žita, detelja ali okopavine, tam s superfosfatom ne smemo biti nič varčni. Kajti, kjer je veliko fosforne kisline, tam je tudi obilno zrnja. Za travnike pa v obče ne jemljem hlevskega gnoja, ampak samo koščeno moko, ker ta ohrani svojo moč skozi več let.“ Tudi starega Dvorjaka je nekaj ščipalo, da bi povedal svojo misel; zato se oglasi in pripoveduje: „Vse gnojenje s hlevskim in tudi umetnim gnojem nič ne pomaga, ako ne da Oni gori blagoslova. O pravem času dež in solnce, no potem je lahko gospodariti. Dež mora raztopiti redilne snovi, ki se nahajajo v hlevskem in umetnem gnoju, sicer ni govora o kaki rasti. Saj veste, da se po toplem dežju kar vidi, kako gredo rastline kvišku. Rastline v takem času v 2—3 dneh več prebite, kot so preje storile v celili tednih. Kajti zdaj lahko pogasijo svojo žejo in nsrkavajo raztopljene redilne sokove podobno žejnemu človeku.“ G. učitelj, ki je bil trenutek preje pristopil k naši družbi, prekine tu našega govornika in pravi: „Res je, da gre po toplem dežju vse z orjaškimi koraki naprej. A treba je tudi za to skrbeti, da so ob tako ugodnem času tudi rastline dobro preskrbljene z vsemi redilnimi snovmi! Ako pridenemo k domačemu gnojenju na ha še 400 do 500 kg 17 do 18 °/o su-perfosfata, tedaj so rastline prav dobro preskrbljene in lahko prav dobro izkoristijo ugodni čas.“ Seveda se tudi mali Cikovec ni mogel zdržati, da ne bi pride-jal svoje štupe h kosilu. „Ljudje božji“, ščebeče z visokim glasom, „superfosfat je drag „špas“ in jaz sem dobil od neke tovarne pismo, da se z nekim veliko cenejšim alžirskim fosfatom tudi shaja!“ „Ali nisi precej tiho!“ zakriči pri tej priči Medvedek. „Ali nisi bral, kaj pravijo o tem gnojilu kmetijska poskuševališča na Dunaju, v Gradcu in drugje? Kdor tako šaro kupuje, meče denar skozi okno, ker te fosforne kisline dež niti ne raztopi! Četudi je superfosfat dražji, pa saj dobro vem, da nisem denarja zastonj proč vrgel“! Med tem se odpro vrata mej katerimi se prikaže predsednik kmet. društva g. Srebrnjak in doslej tako živahni razgovor je zamiral bolj in bolj. Zborovanje pred glavno sejo je morda spravilo več misli na dan, nego glavno zborovanje samo. Mladik. Sadna razstava v lladoljici. Kakor čitamo v različnih listih, priredi se letos od 17. septembra do 16. oktobra v Radoljici na Gorenjskem sadna razstava. Taka razstava je za vsakega sadjerejca važna in je posebno letos umestna, ker imamo sadno leto. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 35.: (L. B. v Šč. na Gor.) V eni letošnih številk sem bral na ravno tem mestu priporočilo velikega domačega zajca, ki ga imenujete „belgiski orjaški kunec", tudi lotarinški kunec in ovnasti kunec. Rad bi si nabavil par takih lepih eksemplarov s poprečno 5 leg žive teže. Prosim ali ne veste na Kranjskem nobenega vira in če ja, kje in po kaki ceni? Odgovor 35.: Vsled opetovanih vprašanj v tem zmislu smo se potrudili in poizvedeli, da lahko dobite velike belgijce pri g-du J. Konjediču, Bahnmeister, v Šmartnu pri Kranju po ca. K 5 za kake 4 mesece staro že precej težko žival. Blagovolite se obrniti sami na dotičnega gospoda. Ako ima kdo naših cenj. bralcev še kaj tozadevnega blaga, naj nam to vljudno naznani. Priporoča se: H“'“u “SX škodiim In poškodbi zvonov. Edini domači zavod Le stroke: IJiibljniin, Medjatova hiša. 'nlicl/o miči ugonobijo se popolnoma s uijaivG imai preparalom f ki stane na Dunaju z zavitkom vred 1 % 2 50 K, 5 kg 10 K, 25 kg 40 K, 100 kg 140 K, proti poštnemu povzetju. Mnogo zahval. Licenca za strup nepotrebna Dobi se samo pri W. Pariš, VVien VII/1. Poslfach. 206 20—16 'r ——— ■ 1' - ^ Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v ravojih z varstveno znamko župnika Kueippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. V- ......... 1 —v PF" požete dolgo živeti in se veseliti dobrega zdravja? Da dosežete to, skrbite zato, da ohranite zdrav želodec in redno prebavljanje, Vsakomur, kdor je želodec s težkimi, prevročimi ali premrzlimi jedili pokvaril ali prehladil, gotovo pomaga GERMANOV ŽIVLJENJSKI CVET (ESENCA), katerega z najvećim uspehom rabi pri pomanjknnju teka, slabosti želodca, iiaplhnenju, gorečici (zgagi), slabosti, glavobolu, omotici, krču, zaprtem telesu, zlati žili. Po preobilih pojedinah, posebno pri mastnih in težko prebavljivih jedilih, ta cvet odstrani tiskanje in bolečine in zbuja tek, s čemur v visoki meri pomaga k ohranjenju telesa. Ker odstranjuje vse sprijene šoke iz telesa, očiščuje kri, in ima tudi pred vsemi podobnimi pripomočki to prednost, daje čisto neškodljiv, če sc tudi rabi dolga leta, ker je napravljen iz najflnejiih, skrbno izbranih zelišč, ter ima prijeten, grenko-aromatičen okus, da ga morejo rabiti tudi občutljive osebe, otroci in žene. Germanov življcnski cvet kot pravo ljudsko in domače sredstvo, naj ne manjka v nobeni hiši, ker dostikrat obvaruje pred hudo boleznijo, ko ni zdravniške pomoči blizu Pri nakupu naj se vedno zahteva Germanov življenski cvet iz lekarne „črni orel“ v Belovaru, ker so še sredstva z enakim imenom, a ne tako dobra. Za znamenje pristnosti mora svaka steklenica, ki je v zelenem zavitku nositi polno ime tvrdke: Lekarna „pri črnem orlu“ K. Germana v Belovaru (Hrvatsko), kamor je tudi pošiljati vsa poštna naročila. Cena steklenice K V40. po pošti vsaj dve steklenici. Za zavoj 40 vin. več, kot poštno povzetje, ali se pošlje znesek prej. Naslovi morajo biti pisani razločno in natanko. Pojasnila, prospekti, navod o porabi zastonj. Germanov življenski cvet moram trpečemu človeštvu najtopleje priporočiti, ker sem se osebno, kakor pri mnogih občani v katerim sem ga priporočal, mogel prepričati, o izvrstnih uspehih Edmund Medeotti, župnik v Trojstvu, Hrvatsko. Dve steklenici, kateri ste mi poslali, sta mi zelo dobro storili. Prosim pošljite še 6 steklenic. Peter Gradinac, vp. sup. Gradec. Naznanjam Vam, da sem od raznih stranij poskusil že mnogo sredstev, ali nobeno ni imelo zaželjeni uspeh, kakor Germanov življenski cvet Andrej Žižek, Sv. Ana na Krembergu. Pošljite mi zopet osem steklenic Germanovega življenskega cveta, ki ga bom vsem bolehajočim na želodcu najtopleje priporočala Jaz že okrevam. 225 26—2 Apolonija Haberl v Sernrijah, Štajersko. ^3333333333J033333J3CCCCCCCCCCCCCCCCCCCT C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne wr blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerstliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Josepiis-Huai št. 13. 210 24-16 Oj OJ I p us jgCtCCCC03333333033333333333333333333333 Amerikanski motor na bencin najsposobnejši motor za kmetijo in rokodelce, ker je jed-nostaven in zanesljiv ter malo stane, kar se pri nobenem drugem motorju ne doseže. Več motorjev od nas že teko pri poljedelcih, koji so nam za iste prav hvaležni, ker z njim mlati, rezanco reže, drva žaga in sploh opravi vsako delo za majhen denar. Najboljše poljedelske stroje, j kakor: mlatilnice, slamoreznice, gepeljne, čistilnice, mline in preše za sadje in grozdje Železo, traverze, železniške šine, cement, Štorje za strop in vso potrebščino za stavbe, okov in orodje ter pozlačene nagrobne križe se dobe najceneje pri 224 x—3 Karol Kavšeka nasled. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljedelj. strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. |pgp Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! "1$ o A4 o f-a 6 a Delniška družba klfa-Scparator iCOLIBRIj E ti ti Pl Zaloga za južne dežele: zn O ti v Aiintmsl.ra.ssH 2f>. o Pa r$ o ■g 1! premim berite! pro5im berite! 2!8 12-8 5*> ►s c$ EM Zadovoljno $am potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke c-»- O za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh O