Poštnina plačana v gotovim. Leto IX. št. 24. (»JUTRO« XVII., št. 156 a) Ljubljana, ponedeljek 15. junija 1936 Cena 2 Din ->£>j.aViiXsi.VO. 1_J||[HJ>| nx r*. nm ijevo Ulica « Telefon flt. 8122, 3123, 8124, 3125, 8126. taseratni oddelek: LJubljana, Šelenburgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 9t- 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru at. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja življenje in svet" Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Teletoa 6t_ 8122, 8123, 3124, 3125 tn 3120 vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po pošt; prejemana Din 4.-, po raznašai-dh dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi BL 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. Oglasi pt tarifo. Ponedeljska l-dai*. »Jutra« Izhaja PRED REFORMO DRUŠTVA NARODOV Prizadevanja za ohranitev prestiža ženevske ustanove, ne da bi bil ogrožen evropski mir Ženeva, 14. unija d. Madariaga je izdelal spomenico o reformi Društva narodov, na podlagi katere naj bi se odpravile največje pomanjkljivosti negovega statuta, ne da bi se statut sam izpremonil. Spomenica je bila predložena več članicam Društva narodov v proučitev Predvsem predlaga Madariaga omejitev uporabe čl. 16. Oiani Društva narodov naj bi imeli pravico toliko časa odrekati polno uporabo čl. 16. dokler ne bodo v DruStvu narodov včlanjene vse države in dokler ne bo izvedena razorožitev vseh članic. Njen predlog določa nadalje sprejetje novega vzpodednega statuta, v katerem bi ue bilo čl-10 in IG ter nekaterih drugih določb sedanjega statuta, ki so dajale povod za nesoglasja. Ta omiljeni statut bi bil namenjen za države, kakor so severno-ameriške Zedinjene države, ki nočejo prevzeti vseh obveznosti sedanjega statuta Društva uaro-dov. Madariaga ie mnenja da se more sedanji statut v celoti uporabljati le tedaj, če postane Društvo narodov univerzalno in če bo gospodarski po loža 1 dopuščal popoino izvajanje sankcij. Italijanska akcija za zbližanje z Anglijo Rim, 14. junija, o. Rimska diplomatska akcija za zbližanje z Anglijo se z vso vnemo nadaljuje. Politični krogi še vedno komentirajo Chamberlainov govor, o katerem pa sodijo, da predstavlja mnenje le enega dela britanske vlade. Tudi listi iz- | ražajo dvom. ali ne predstavlja Chamber. lainov nastop le nov manever Baldwinove vladne večine, ki mu še ni mogoče dognati njegovega namena. Ce bi bili Angleži odkriti, bi moral Eden sedaj podati ostavko, dejansko pa bo, kakor vse kaže. še nadalje ohranil resor za zunanje zadeve in bo nastopil tudi kot glavni faktor za za_ ključitev cele serije regijonalnih pogodb v smislu projektirane reforme Društva narodov. V to svrho b° imel že v Montreuxu celo vrsto konferenc z zunanjimi ministri in drugimi zastopniki evropskih držav. V Parizu se bo sestal z Blumom in Delbosom. še pred prihodnjm sestankom lokarnskih sil pa bo njegov najožji sotrudnik lord Halifax odpotoval v Berlin k Hitlerju. V svojih poročilih iz Pariza ugotavljajo listi, da francoski diplomatski krogi niso nič kaj navdušeni za Chamberlainove načrte, ker smatrajo, da je angleška vlada pričela izvajati akcijo, da prisili Francijo k novi angleški orientaciji. Prav zaradi tega je Chamberlain nastopil s predlogom za ukinitev sankcij še preden je Deibos govoril z Edenom. Morebitna izprememba angleške zunanje po':tike bi po francoskem mnenju mogla dovesti do preure_ ditve Društva narodov v tem smislu, da bi se zmanjšale obveznosti njegovih članov, predvsem pa Anglije, ki bi se rada čim bolj razbremenila za primer kakega konflikta na kontinentu. Francoski sistem ohranitve mirovnih pogodb je bil silno prizadet že z nemških izvršenim dejst-vem od 7. marca Angleži bodo skušali sedaj izrabiti morebitno notranjepolitično slabost Francije, da mu zadajo smrtni udarec. »Tribuxia« naglaša, da je franco. ska vlada postavljena pred dilemo in da ni izključeno, da bo pod pritiskom večine angleške vlade, ki ni istega mnenja kakor Chamberlain, nastopila v ženevi za ohranitev sankcij. Anglija namreč v nobenem primeru ne bo dopustila, da bi Društvo narodov postalo koalicija držav, ki so proti Nemčiji. Anekslja Abesinije ne bo priznana London, 14. junija, d. Reuterjev urad. Francoski poslanik Corbin in belgijski po, slanik Cartier de Marchienne sta se včeraj sestala z državnim podtajnikom Vansit-tartom, s katerim sta razpravljala o položaju, ki je nastal po govoru finančnega ministra Neuvilla Chamberlaina. Ne glede na to, da ni bila francoski vladi poslana nobena zaupna angleška nota. obstoja vzrok za domnevo. da predstavljajo Charmberlainove izjave za francosko in belgijsko vlado presenečenje. Obe vladi sta bili sicer sproti obveščeni o pogaja, njih med italijanskim poslanikom Grandi-jem in angleškim zunanjim ministrstvom, vendar pa nista pričakovali, da bodo do-vedla do tega koraka Biilo bi namreč nezdružlijvo s častjo velesile, če bi se hotela skriti za kako južno.ameriško državo v primeru, da se ukinejo sankcije. Pričakujejo ,da bo poka. zala Velika Britanija sama tozadevno pot, bilo bi pa prezgodaj misliti, da bi opustitev sankcij pomenila otvoritev kredita ali dovolitev posojila Italiji s strani Velike Britanije. Za sedaj je gotovo, da ne bo prišlo do priznanja aneksije Abesinije po Veliki Britaniji ali pa celo po Društvu na_ rodov. Turški načrt o ukinitvi demilitarizacije Dardanel Plovba trgovinskih ladij skozi Dardanele bo svobodna, tujih vojnih ladij pa omejena Ankara, 14. junija. AA. Danes je turška brzojavna agencija objavila nekatere podrobne podatke turškega načrta, po katerem naj bi se izpr -menile vojaške določbe lausannske konvencije o morskih ožinah. Načrt turške vlade obsega štiri poglavja, izmed katerih je zadeve le bolj formalnega značaja. Prvo poglavje obsega določbe o splošni varnosti Turčije, med njimi o ukimtvj vojaških klavzul lausannske pogodbe in predpisi, s katerimi se zagotovlja svobodna plovba trgovskih ladij skozi Dardanele, poleg drugih pa tudi odredba, po katerih vojaška in civilna letala ter zrakoplovi ne smejo leteti preko teh morskih ožin. Drugo poglavje obsega določbe o varnosti morskih ožin samih. Skozi morske ožine ne smejo brez prejšnjega dovoljenja turške vLade pluti tuje vojne ladje, ki imajo nad 14.000 ton in tuje podmornice Tretje poglavje se tiče varnosti Črnega morja in vsebuje načrt posebne konvencije, po katerih bodo smele pluti po Črnem morju le vojne ladje držav, ki leže ob njem. Vojne ladje drugih držav smejo pri-pluti v Črno morje le v primeru prijateljskih obiskov in sicer le v tolikem številu, da njihova skupna tonaža ne presega 28.000 ton. Za vsak prehod vojnih ladij skozi Dardanele mora turška vlada izdati posebno dovoljenje. Kakor domnevajo, bo konferenca v Mon-treuxu razdeljena v dva dela. Prvo zasedanje, na katerem bodo obravnavali predvsem formalna vprašanja, se bo vršilo pred sestankom sveta in skupščine DN. Ko bosta obe ženevski zasedanji zaključeni, se bo pričelo drugo zasedanje konference v Mon-treuxu, na katerem bodo delegacije posameznih držav pričele reševati tudi stvarna vprašanja- Šele na tem drugem zasedanju bo turška delegacija predložila konferenci svoje načrte- List »Kurun« poudaria. da vprašanje turških morskih ožin ne bo odvisno od rezultatov ženevskih konferenc in da med konferenco v Montreuxu in ženevskim zasedanjem sveta in skupščine DN sploh ne bo ničesar skupnega. Turška delegacija za konferenco v Montreuxu Carigrad, 14. junija. A A. Turška delegacija za konferenco v Montreuxa je Sestavljena tako_le: Vodja delegacije dr. Tevfik Ruždi Araa. zunanji minister; člani Numan Rifat, glavni tajnik zunanjega ministrstva; general Asmim, pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba; Mehmed Edin Sadik, stalni zastopnik Turčije pri Društvu narodov; strokovnjaki Sadi Elak, državni podtajnik za trgovsko mornarico; Asim Smail, glavni ravnatelj trgovske mornarice; Ine Nezida, pravni referent zunanjega ministrstva; admiral Fahri, vo. jaški ataše v Parizu in Rimu. in letalski polkovnik čakrnak. Delegaciji bo dodelje. no tudi primerno število tajnikov. Z delegati bo odpotovalo v Montreux tudi več novinarjev. Kolonizacija Abesinije Pred razlastitvijo posestev rasov, ki so pobegnili z negušem v inozemstvo Adis Abeba, 14. junija, o. Maršal Grazia-ni, čegar imenovanje za podkralja je bilo sprejeto s precejšnjimi simpatijami, ker je znan italijanski kolonizator in se je izkazal zlasti v nastopu proti svobodnim libijskim plemenom pri oazi Kufri. je izdal proglas. v katerem poziva vse, ki ae še niso vrnili v svoje domače kraje, naj to store v roku 15 dni, ker bodo drugače njihove premičnine in nepremičnine zaplenjene. Kdor se vrne domov, se mora takoj prijaviti italijanskim oblastem in v 24 urah sporočiti, kje namerava bivati in s čim se namerava pečati. Splošno smatrajo, da je s tem proglasom Že napovedana zaplemba imetja vseh rasov in dostojanstvenikov, ki so s cesarjem pobegnili iz domovino. Italijani bodo s (em dosegli dvojno korist. Rasi so imeli najboljšo in najbolj plodno zemljo in na njihovih zemljiščih bodo sedaj naselili italijanske koloniste, obenem pa bodo definitivno odpravili rase v Abesiniji. V bivšem ministrstvu za rudnike so na šli blagajno, ki je ostala nepoškodovana. V njej je bilo mnogo zlata v palicah, mnogo vzorcev abesinskih naravnih zakladov in cela vrsta dokumentov in pogodb, iz katerih je razvidno, da so skušali evropski in ameriški kapitalisti v zadnjem času pred polomom Abesinije doseči koncesije za izkoriščanje bogastva dežele. V Negeliju so začeli graditi ogromen vodovod, ki bo dajal vodo vsej pokrajini. Domačini pomagajo Italijanom, ker se zavedajo koristi, ki jih bodo imeli od vodovoda. Bolgari v slovanski ligi železničarjev Beograd, 14. junija, p. V prisotnosti odposlanca Nj. Vel. kralja, ki ga je zastopal major Pokorny, zastopnikov ministrov za vojsko, gradbe, promet in drugega odličnega občinstva je bil danes slovesno otvorjen kongres vseslovanske lige železničarjev in brodarjev. Na kongresu so bili slovesno sprejeti v to ligo tudi bolgarski železničarji in brodarji, ki so poslali večje število svojih zastopnikov v Beograd. Važna napoved Beograd, 14. junija, p. Po vesteh iz Niša se je tam vršilo zborovanje JRZ. na katerem je minister za socialno politiko Dragi-ša Cvetkovič v svojem govoru napovedal, da bosta do 1. oktobra rešeni dve važni zadevi, in sicer, da bodo kmetje popolnoma razdolženi in da bo definitivno urejeno vprašanje našega izvoza. Konferenca JNS v Novem Sadu Novi Sad, 14. junija, p. Dopoldne je bila banovinska konferenca JNS za dunav-sko banovino. Konference so se udeležili senatorji Jovan Banjanin, Kosta Timotijevič in Milan Popovič, narodni poslanec dr. Sve-tislav Popovič in mnoge druge ugledne osebnosti. Konferenco je otvoril in ji predsedoval senator Daka Popovič. Poročilo o političnem položaju je podal senator Jovan Banjanin, nakar je bil po daljši debati konstituiran novi banovinskj odbor JNS. Protižidovske demon* stracije na Dunaju Dunaj, 14. junija. AA. Snoči so narodni socialisti na Dunaju povzročili več demonstrativnih incidentov. V državni operi, kjer je dirigiral znani Žid Bruno \Valter, so narodni socialisti v znak protesta vrgli proti odru več bemb s smrdljivim plinom. S takimi bombami so nastopili tudi v mestnem gledališču, v nekaterih večjih kavarnah in kinematografih. V Leopoldstadtu, kjer stanuje mnogo Židov, je policija aretirala večje število ljudi, ki so osumljeni, da so sodelovali pri omenjenih demonstracijah. V ostalem je avstrijska vlada včeraj za tr>i mesece podailjšala prepoved uvoza in razpečavanja vseh nemških dnevnikov in nekaterih nemških revij in ilustracij na ozemlju avstrijske republike. Iz sodne službe Beograd, 14. junija. AA. Upokojen je sodnik Stola sedmorice v Zagrebu Zvonimir Marabič. * Nova odkritja v Bodijevi aferi Beograd, 14. junija, p- V preiskavi zaradi velike tihotapske afere dr. Bodija in tovarišev prihaja policija na vedno bolj zanimiva odkritja. Prvotno so domnevali, da se je bivši šef protokola Hija Novakovič zapletel v afero samo zaradi svoje malomarnosti, med tem pa so se pojavili indi-ciji, da je bil že prej poučen o malverza-cijah dr. Bodija. Govori se tudi. da je bil eden izmed solastnikov znane tvrdke »Antika«, katere lastnik Gliick je bil prav tako nedavno aretiran. Brata Gliick iz Zagreba in njuna sestra ga. Klein so nedavno sku- šali vtihotapiti preko meje zlato v Avstrijo. Kleinovo so na mariborski železniški postaj opazili, da ima na nogah velike obveze- Oblastem je izjavila, da ima noge bolne in da potuje na Dunaj na operacijo. Ker se je zdela sumljiva, so ji odstranili zavoje. pod katerimi pa so našli skrito zlato. Zaradi te Škandalozne afere je izvršil samomor njen mož. znani osješki zdravnik dr. Klein. Kakor kažejo vsi znaki, je policija na dobrem potu, da vso to tihotapsko zadevo popolnoma razčisti. Sokolsko slavje v Ljubljani Ljubljanska župa je svečano razvila svoj prapor — dar našega mladega kralja Ljubljana, 14. junija. Okrašena z državnima trobojnicaini je danes naša sokolska Ljubljana pozdravila v svoji sredini sokolske vrste, ki so prihitele iz sokolske župe Ljubljana na svoj zlet in k razvitju župnega prapora, ki ga je daroval in mu kumoval mladi sokolski kralj Peter II. Slavje ■ sokolske župe se je začelo že v soboto popoldne na zletišču, kjer so bile izbirne teme članov in članic za savezne na pokrajinskem zletu v Subotici- Tekme so pokazale prav zadovoljive uspehe- Davi 6o začele z jutrnimi vlaki prihajati sokolske čete na zlet in so krenile taikoj na zletiišče, kjer so bile skušnje za popoldanski nastop. Prihod kraljevega zastopnika Ob 11. se je pripeljal zastopnik visokega kuma Nj. Vel. kralja Petra 11. komandant ljubljanskega vojnega okrožja polkovnik g. Ljubomir Živanovič, spremljan od sokolske konjenice, na slavnostni prostor. Do njegovega prihoda so se zbrali na slavnostni tribuni zastopniki g. bana prof. Ferjan, mestni župan dr. Adlešič s soprogo, zastopnik divizionarja general Jovanovič, podžupan dr. Ravnihar, senator dr. Marušič, zastopnika SSKJ prvi podstarosta Gangl in podnačelnik Jeras, član nadzornega odbora SSiKJ Sterlekar, zastopniki sokolskih žup Celja podstarosta dr. Milko Hrašovec, načelnik župe Kranja Beznik, podstarosta župe iz Karlovca Zemljak, podstarosta župe Maribora Krsnjc in zastopniki raznih društev. Pri vhodu na zletišče je pričakovala kraljevega zastopnika župna uprava s pod.starostoma inž- Bevcem in Krapežem, tajnikom Flegarjem in načelnikom Smoletom, vsem na čelu prvi podstarosta SSKJ Gangl-Ko je prispel kraljevi zastopnik, je godba Sokola I. zaigrala Paščanov »Sokolski pozdrav« dn iz neštevila grl je zadonel »Zdravo«. Krasen je bil pogled na zbrane sokolske vrste na telovadišču, ki so vzorno postro-jene z 27 društvenimi, sedmimi naraščaj-skimi im enim dečjim praporom stale pred odrom, kjer se je izvršil obred razvitja prapora. Pred mikrofon je stopil podstarosta inž. Lado Bevc in pozdravil kraljevega zastopnika. Dejal je med drugim, da hitimo v tem svečanem trenutku v mislih pred kraljev prestol z izrazi neomajne zvestobe. Naš kraljevski sokolski prapor bo simbol naše nerazdružne sokolske celote, ki hoče Nj. Vel. kralju z iskreno ljubeznijo slediti na vseh potih njegovega vladarskega življenja za napredek Jugoslavije in za srečo naroda. Prosil je nato zastopnika visokega kuma, naj v tem smislu tolmači Nj. VeL kralju našo globoko hvaležnost, ljubezen in neomajno vdanost. Vse sokolske vrline, ki si jih bomo pod novim praporom priborili s sokolsko vztrajnostjo in delom, se hočemo stavljati v trajno službo sokolskemu kralju in sokolski Jugoslaviji. Nj- Vel kraju Petru II. in kraljevskemu domu »Zdravo!« Vsa sokolska družina je za njim trikrat ponovila »Zdravo«, godba pa je zaigrala državno himno. Razvitje župnega prapora Polkovnik Živanovič je nato vzel v roke dragocen sokolski prapor, ga razvil in izrekel med drugim: Bratje in sestre! Naš ljubljeni kralj Nj. Vel kralj Peter n. je blagovolil podariti v znak svoje velike pozornosti in ljubezni do sokolstva sokolski župi v Ljubljani ta prapor, pod katerim se naj zbira Sokolstvo po geslu »Ne časti, ne slave« v službi naroda za svojega kralja in cjomovino. V imenu Ni. Vel. kralja Petra II. vam kličem: Živeli Sokoli! G. zastopnik je nato privezal na prapor dragocen svilen moder trak z napisom Peter II., nato pa je sokolska družina med viharnimi ovacijami zaklicala novemu praporu trikrat »Zdravo!«. Prapor je zatem sprejel podstarosta inž. Lado Bevc in v daljšem govoru orisal pomen sokolskega prapora. Med dmgim je omenili, da se mora sokolstvo boriti z ovirami. ki se postavljajo v bran vsakemu napredku- V plemeniti borbi in nesebičnem zatajevanju je etična veličina Tyrševe sokolske misli, ki zasleduje le blagor celote in se bori s svetlim orožjem resnice in pravice. Pod tem praporom izjavimo zdaj. da smo neomajno prepričani o pomembnem poslanstvu Sokolstva. Ne sprejmemo nobenih očitkov, ki bi nam odrekali ne le dobro voljo in prepričanje, temveč bi celo zanikali etično vrednost in veličino Tyr-ševe sokolske mfcli, kateri «e predajetno z globoko vero. ki bo v lepši bodočnosti objela ves naš narod, kateremu hočemo s svftim navdušenjem služiti s sokolskim delom. Brat pod starosta ie nato izučil novi prapor praporščaku Radovanu Staretu in ga pozval, da ga nosi neomadeževaneia ;n ga brani neustrašno na čelu prerojenih sokolskih lertii. Pranorščak Stare ie odločno izjavil »Obljubi »am« ter poljubil in sprejel novi prapor. K praporščaku sfa pri«*vrvla kot častna straža s sablama Štefan Žigo« in Alfonz Lorger Po telovadišču so zado-nelii navdušeni pozdravi, godba pa je zaigrala »Hei. Slovani, ki jo je pela vsa so-kokka družina. K besedi se je burno pozdravi ien oglasil prvi podstirosta SSKJ Enfelbert Gangl in izročil pozdrave SSKJ in SSS. Čestital je župi k visokemu odlikovanju zaključil govor: »Prapori župnih edinic, z ničemer oskrunjeni, pobratite se z novim kraljevskim praporom'". K novemu sokolskemu praporu so pristopali praporščaki župnih edinic in se z njim pobratili ,godba Sokola I pa je ves čas neumorno igrala >P©9em sokolskih legij«. Naposled so sokolske čete šle k mimohodu pred zastopnikom visokega kuma. Mimohod in veličasten sprevod Prva je strumno defilirala sokolska de. ca, potem naraščaj in .članstvo in ob zaključku sokolska konjenica. Strumen de-file je napravil na vse prisotne zelo ugo. den vtisk. Iz Lattermanovega drevoreda se je razvil po mimohodu veličasten sokolski sprevod. Na čelu je korakala sokolska deca z dečjim praporom Sokola I., sledila je godba Sokola I. Tabor, nato načelnik župe Smole, člani župnega tehničnega odbora, novi sokolski prapor s spremstvom, člani uprave SSKJ, delegati bratskih žup in polnoštevilno župna uprava, za njo pa skupina Bolgark in Bolgarov v pestrih na. rodnih nošah, burno pozdravljana od ljubljanskega občinstva. Nato so se vrstile kolone članstva in naraščaja z 27 članski, mi in sedmimi naraščajskimj prapori. Sprevod, ki ga je zaključevala močna četa sokolske konjenice z dvema praporoma, je šel med gostim špaliriem občinstva po ljubljanskih ulicah burno pozdravljan med dežjem cvetja. Ljubljana je pokazala, da je sokolska in bo sokolska ostala. Pred Narodnim domom je bil spet strumen mi. mohod pred zastopniki, nato pa razhod. Vseh udeležencev v sprevodu je bilo okrog 1600. K slavju sokolske župe so brzojavno če. stitali župni starosta dr. Pipenbacher ,ki se mudi kot predsednik maturitetne ko. misije na otoku Braftu, sokolske župe Su-gak_Reka, Niš in Novo mesto in pa Ja. dranska straža. S slavja pa so bile odposlane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravni SSKJ in starosti dr. Pipenibacfaerju. Sijajno uspeti telovadni nastopi Kmalu po 14. se je zgrnilo na telovadišču, ki je bilo okrašeno s trobojnicami, glavna tribuna pa s solskimi prapori, okrog 5000 sokolstvu naklonjenega občinstva. V ložah so zavzeli svoja mesta polkovnik Živanovič zastopnik bana prof. Ferjan., podžupan dr. Ravnihar, zastopnik predsednika apelacijskega sodišča s. o. s. Strasser, podstarosta SSKJ Gangl, podnačelnik SSKJ Jeras, francoski konzul Remerand, senatorja dr. Gregorin in Pucelj, narodni poslanici dr. Fux, Turk in Lenarčič in predstavniki sokolskih žup. V častnem številu je bil navzočen tudi oficirski zbor in vojaštvo tukajšnje garnizije. Ob 15. je dal načelnik Albin Smole znamenje za pričetek telovadbe. Ob zvokih sokolske godbe je prikorokal na telovadi-šče ženski naraščaj (192), ki je savezne proste vaje opravil zelo skladno. Nato je nastopila moška in ženska deca (720) z župnimi prostimi vajami. Rajalrri nastop in izvedba sta bili prav dobri. Po deci je nastopilo 20 članov, ki so hkratne vaje na štirih bradljah izvedli zadovoljivo. Zelo dobro se je postavil s saveznimi prostimi vajami moški naraščaj (248). Sledila je kazala lep napredek. Po orodni telovadni orodna telovadba vseh oddelkov, ki je poje nastopilo 37 »starih Slovanov«, ki so proste vaje izvedli prav dobro. Pohvalno moramo omeniti, da je nastopil med starejšo generacijo tudi bivši načelnik ribniškega Sokola 651etni Juvanec. Odlična je bila nato izvedba šestorice naraščajnikov Sokola I nato pa je 262 članic izredno dobro izvedlo savezne proste vaje, za njimi pa 298 članov. Lep razstop in prav dobra izvedba sta vzbudili pri občinstvu navdušene ovacije. Potem je 16 članov jezdnega odseka Sokola III izvrstno izvedlo vaje s sablami. Sledila je izmenični tek 400 m x 300 m x 200 m x 100 m, pri katerem so nastopile vrste Sokola I, Sokola II in Sokola iz Moravč. Zmagala je vrsta Sokola I. Za zaključek je nastopila sokolska konjenica, ki je pokazala, da se tudi ta panoga sokolske telesne vzgoje uspešno goji v naših vrstah. Nastopili so člani in članice Ljubljanskega Sokola s četvorko, nato s preskoki čez zapreke, potem Sokol ITI z jahalnimi vajami in za zaključek preskoki članov in članic čez zapreke. Občinstvo je z največjim zanimanjem sledilo lepemu nastopu in nagradilo nastopajoče z dolgotrajnim odobravanjem. Sokolski župi v Ljubljani k uspehu zleta iskreno čestitamo in želimo, da bi se pod novim kraljevim sokolskim praporom sokolske vrste prerodila za boljšo bodočnost jugoslovenskega naroda. ★ Lep sokolski praznik Celje, 14. junija. Danes se je odelo Celje v državne zastave, da počasti udeležence XVII. zleta celjske sokolske župe. Zlet je bi'i veličastna manifestacija sokolske misli, že v soboto so se začele na Glaziii župne tekme, ki so se nadaljevade davi. Potem so bile skušn;e do 11-. nato pa se je zbraila na Glaziji ve-lifcjT sokolska armada. Ob pol 12. je krenil dol<* sprevod, v katerem rje bik* rad 1500 sokolskih pripadnikov iz celjske župe. z G lazi je po Krekov? cesti. Dečkovem trgu. Prešernovi ulici. Glav nem trgu. Kralja Petra in Cankarjevi cesti. Trgu kralja Aleksandra, Zerjavovi in Prešernovi ulici pred mestno poglavarstvo, kjer je bil stik. Povsod, koder je korakal sprevod, so sestavljale goste množice špalir in živahno pozdravljale sokolsko armado. Na čelu sprevoda je bila sokolska konjenica iz Trbovelj in Celja Za sokolsko godbo iz Trbovelj je stopale župna uprava z župnim praporom. Sledili so člani strelskih družrin z novim praporom celjskega strelskega okrožja, člani v krojih s šestimi prapori, moška deca s tremi prapori, številne lepe narodne noše, članice s štirimi prapori, ženska deca z enim praporom, moški naraščaj s pet:mi praoori, ženski^ naraščaj * štirimi prapori, sokolska godba iz Šmarja pri Jelšah, ženska deca z enim praporom in člani v telovadnih oblekah z dvema praporoma. Z balkona mestnega poglavarstva, kjer so se zbrali predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol in nacionalnih društev in sokolskih funkcionarjev z župno zastavo, je nagovoril zbrane sokolske množice celjski podžupan g. Stermecki in Vih v imenu mestne občine iskreno pozdravil N®to se ie župni starešina br. Smertnik v imenu Sokolstva zahvalil podžupanu in mestu Celju za prisrčen sprejem. NaAo je omenil, da je celjska sokolska župa prejela na zadnjem zletu v Celju pred tremi leti svoj prapor od blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinltelja, ki ga danes ni več, čigar veliki duh pa biva med nami. Iz množice so z a doneli vzklili »Slava!«. Ko je br. župni starešina pozval Sokolstvo. naj sfeojii zvesto ob prestolu sokolskega starešine Nj. Vel. kralja Petra liso pretresli ozračje trikratni navdušeni klici »Zdravo!«. Naito je br. župni starešina pozdravil vse zbrano Sokolstvo in strelce ter pozival Sokolstvo, naj se ne straši sovražnikov in naj stoji ponosno v službi velike, plemenite, čisrte sokolske ideje, kri spa-v*e Jugo«1ovene in ves slovanski svet. Godba je zaigrala državno himno, nato pa 'e množica zape'a himno »Hej, Slovani!« Nato je krenil sprevod do Glazsije. kjer je b:il razid Popoldne ie bil na GlazHi velik telovadni nastop ob zelo veliki udeležbi občinstva Na fiooredu so b'le prestre vaj? moške in ženske dece in moškega in ženskega naraščaja. članov in članic, splošna orodna telovadba, vaje s puškami, ki jiih je izvajali oddelek 39. pehotnega polka, vaje članic s kiji in proste vaje članov. Enoten nastop slovenskega trgovstva Občm zbor Zveze trgovskih združenj je postavil bivšega predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina za nosilca tiste pri bodočih zborničnih volitvah Brežice. 14. junija ' v dvorani Narodnega doma so se danes zbrali delegati trgovskih udruženj iz vseh krajev Slovenije k 16- redni letni skupščini Zveize trgovskih združenj. Navzočih je bilo 92 delegatov (od skupnega števila 107), ki so zastopali okrog 8000 članov Skupščino je otvoril predsednik g. Josip Kavčič. Z odobravanjem je bil sprejet predlog, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj-Vel. kralju Petru H. pozdravne brzojavke pa so bile poslane trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču notranjemu ministru dr. Korošcu in ministru dr. Kreku. Predsednik je nato pozdravil zastopnika bana 6reskega podnačelnika g. Lazarja, brežiškega podžupana g. Poljanska, podpredsednika Trgovskega društva »Merkur« g. Smerkolja in bivšega predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina. Pred prehodom na dnevni red se je predsednik spomnil pomembnega jubileja Združenja trgovcev v Laikem, ki je letos 19 aprila praznovalo polstoletntco^ obstoja. Združenje je 24 let vzorno in požrtvovalno vodi kot predsednik gosp. Konrad Elsba-eher. Predsedniško poročilo V svojem obsežnem poročilu je predsednik g. Kavčič orisal težavno stanje našega trgovstva zlasti podeželskega, ki je v hudi borbi za' golo življenje. V teku lanskega leta se je število članov pri posameznih združenjih zmanjšalo za 1240. Zlasti hud udarec je zadel letos lesno trgovino zaradi sankcij- Posledica popolnega zastoja lesnega izvoza v Italijo so zlasti hude in obupne v logaškem in škofjeloškem okraju. Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri zvezi se mnogo trudi, da bi se olajšal sedanji položaj lesne trgovine. Zaradi sankcij se je še povečala brezposelnost med prebivalstvom, - '• ,, Glede javnin oei je oiovenija hudo prikrajšana in je nujno potrebno, da se določi pravičen ključ za razdelitev sredstev za javna dela, ki bo ustrezal našim potrebam in našim dajatvam- Dotaknil se je tudi razpusta Zbornice za T01. Obširno je nato poročal o drugem vsedr-žavnem kongresu jugoslovenskega trgovstva, ki je bil pretekli mesec v Beog adu in je pokazal popolno enotnost Ln soglasje v vseh stanovskih zadevah. Razpravljal je še o pretirani davčni obremenitvi trgovcev in o samoupravnih davščinah, o težavah denarništva, o potrebi decentralizacije uprave in dirigiranega gospodarstva, o potrebi svobode tiska v gospodarskih vprašanjih, o industrijskih prodajalnicah in veleblagovnicah in o socialnem zavarovanju trgovstva. 0 priliki lOletnice. odkar g. Kavčič predseduje Zvezi trgovskih združenj sta govorila podpredsednik g. Ferdo Pintar in g. Aibin Smerkoij. ki sta poudarila njegove zasluge in, izrazila željo, da bi gosp. Kavčič še nadalje ostal predsednik zveze, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Gosp. Kavčiču je bila izročena ob tej priliki diploma, delo akademskega slikarja Gasparija. Razpust zbornice K besedi se je oglasil g Anton Verbič, ki je grajal razpust zbornice za TOI. • * • i1 Ker bodo sedaj razpisane zbornične volitve, zato je g. Verbič stavil predlog, da postavijo vsa združenja obvezno in enotno listo z nosilcem gosp. Ivanom Jeiačinom. Lista naj se sestavi v sporazumu z vsemi združenji in naj bo obvezna za vsa združenja. Predlog gosp. Verhiča je bil sprejet z dolgotranim in burnim odobravanjem. Govor g. Ivana Jelačina Gosp. Ivan Jelačin se je nato v toplih besedah zahvalil za izkazano zaupanje. Spontani izraz odobravanja kaže. da hoče slovensko trgovslvo nastopiti enotno in složno. ' - - Kot predsednik zbornice se je vedno držal načela, da brani skupne interese vsega slovenskega gospodarstva. Sloveniia je zaključena gospodarska enota, ki mora imeti skupno in močno gospodarsko predstavnico. Napori centralis-tov, da bi razbili to ustanovo niso uspeli. Mnogo je bilo podpihovanja, da bi razdelili naso zbornico. Gospodje v Beogradu ki so vodili to propagando, so na tihem računali, da bodo potem ustanovili 3 centralne zbornice, ki bi imele odločilno besedo. Nekateri eo nasedli demagošklm geslom, ki so našla tudi odmev pri posameznikih, ki so videli predsedniška in tajniška m-^sta-Danes je jasno da bodo Daleteii na enotno fronto vs> oni, ki bi še enkrat poskušali razbijati našo skupno gospodarsko predstavništvo. ki je v teku let doseglo velike uspehe. V svojih nadaljnjih izvajanjih je gosp Jelačin postavil nujno in neodložlivo zahtevo, da 6e decentralizira naša državna in finančna uprava Če bomo povsod uveljavili načelo enakosti in bratstva, potem bomo tudi svobodni in močni, drugače pa bomo slabotni in nas bodo nadalje izkoriščali inozemci. Jugoslavija bo postala močna država, če bomo poskrbeli, da se iztrebi ves plevel. V sedanjih hudih časih je zlasti potrebno, da vlada popolni solidarizem v gospodarskih organizacijah, ki morajo skupaj in enotno nastopiti za interese slovenskega gospodarstva. To je tembolj potrebno glede na naše politične razmere, ki onemogočajo reševanje velikih gospodarskih vprašanj. Politične stranke se izigravao za osebne persekucije, za gospodarstvo pa se nič ne stori. Svoja izvajanja je zaklučil z željo, da bi bilo slovensko trgovstvo v novi zbornici tako složno in enotno, kakor je na tej skup- ščini. Izvajanja gosp. JelaSina so zboroval-ci sprejeli z dolgotrajnim aplavzom. ee je udeležil lemvrt Predsednik gosp. Kavčič se je prav tako zahvalil za čestitke k lOletnici predsedovanja in za izkazano zaupanje. Zborova'ce je še pozdravil predsednik brežiškega zdr j-ženja trgovcev gosp. Vidmar. Računski za ključek je podal gosp Fabiani. nakar je bila soglasno sprejeta razrešnica odbora Proračun za leto 19.46. v višini 164-00O Din je bil po kratki debati soglasno sprejet Zaradi poteka funkcijske dobe so bilj v nadzorstvo izvoljeni gg. Logar (Ljubljana okolica), Volk (Ljubljana) in Oset (Maribor). Gosp. Verbič je še v kartkih izvajanjih pozval trgovce, naj n-? kupujejo od židovskih potnikov, ki nas preplavljajo, in naj v konkurenčni borbi ne zbijajo cen. Po kratkem pojasnilu, ki ga je podal glede Feniksa gosp Kari Soss je skupščina na predlog predsednika g. Kavčiča izrazila *vo je popolno soglasje i resolucijami II. trgovskega kongresa v Beogradu. Pri tem je bilo ugotovljeno da merndajni krogi še niso nič ukrenili glede zahtev postavljenih v teh resolucijah. Na predlog gosp Jelačina je bil oh zaključku kooptiran v predsedstvo kot tretji podpredsednik zveze gosp. Fran Skrbeč, predsednik osrednje sekcije lesnih trgov cev. Gosp. Skrbeč je podal nato še zanimivo poročilo o stanju lesne trgovine, ki se bori z največjimi težkočami, in o težkočah pri iskanju novih tržišč za naš les. Sklenjeno je še bilo. da se bo prihodnja skupščina vršila v Sloven.jgradcu i* Ustanovitev osrednje sekcije sadnih trgovcev Na predvečer zvezne skupščine je bila prav tako v Brežicah konferenca trgovcev s sadjem, ki jo je vodil oredsednik g. Kavčič Glede na likvidacijo Združenja sadn h trgovcev v Mariboru je bilo na tej konfe-fenci sklenjeno, da se osnuje osrednja sekcija trgovcev s sadjem. Sprejet je bil pravilnik za poslovanje te sekcije, in sicer po vzorcu osrednje lesne sekcije. Izvoljen je bil tudi začasni odbor s predsednikom g Birgmayerjem ki se bo že 25. t.m. eesta!, da ukrene vse potrebno za bližajočo «e izvozno sezono. ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE TER ZARADI TEGA NAJCE6CE TRPE NA TRDI STOLICI, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne FRANZ - JOSEFOVE grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena FRANZ - JOSEFOVA grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Ogl. reg. S. Dr. 16488/90 Ljubljanska nedelja Ljubljana, 14. junija. Današnja nedelja je bila prav solnčna in topla. Kaže, da se je vreme po dolgem času menda le ustalilo. Lepo nedeljo so seveda izkoristili izletniki in kopalci. Telovske procesije Dopoldne so se vršile telovske procesije. Ob 8. je po maši krenila iz cerkve Marijinega oznanjenja frančiškanska procesija, ki je bila ena izmed največjih, kar jih je v zadnjih letih videla Ljubljana. Najsvetejše je nosil pater Gvido Rant. Pri procesiji sta sodelovali godba dravske divizije in godba »Sloga«. Vojaška četa je pa pri vsakem blagoslovu oddala častno salvo. Pn blagoslovih je pel Sattnerjev zbor cerkvene pesmi pod vodstvom dirigenta g. Nefa-ta in patra Ačka. Skoro istočasno je krenila iz cerkve pri Sv. Jakobu tudi šentjakobska procesija. Najprej je župnik g. Barle daroval službo božjo ob asistenci salezijancev, nato se je pa razvila lepa procesija, pri kateri sta sodelovala salezijanska godba in pevski zbor. Prvič je bila letos telovska procesija tudi v Mostah, kjer je najprej daroval službo božjo g. Miha Jenko, nato je pa krenil sprevod po moščanskih ulicah. Prva žrtev Save Solnčna nedelja je izvabila dames mnogo ljudi na Savo. Na Ježici se je solnčilo več sto kopalcev, a v Savo si ni upal skoro nihče, ker je bila voda premrzla. Med ko- palci je bila tui 191etna trgovska uslužbenka Cirila Kožuhova iz Zgornje Šiške. Bila je v družbi z zobnim tehnikom Filačem in pregovorila ga je, da sta se šla vozit s čolnom po Savi. Filač se je branil, ker je bila Sava precej deroča, in odsvetoval je to dekletu tuda zaito, ker Kožuhova ni znala plavati. Naposled se je pa le dal preprosd-ti- Sedla sta v čoln in ga odrinila od brega. Deroča Sava je čoln naglo nesla naprej in ga zanašala proti obali, kjer čez čas tudi nasedel. Mladenka je hotela čoln odriniti, pri tem pa se je prevrnil in Kožuhova in Filač sta padla v vodo. Filač je plaval za Kožubovo in jo že dohitel, a izmuznil la se mu ie iz rok in mu izginila izpred oči. Na pomoč so prišli še trije drugi kopalci in skočilri v deročo Savo, a nesrečna mladenka je že izginila v hladniih valovih. Njenega trupla še niso našli. Pokojnica je bila simpatično dekle O nesreči so takoj obvestili njeno mater vdovo, ki jo je tragična smrt dobre hčerke hudo zadela. Nesreča na Stolu 2e včeraj je »Jutro« poročalo o nesreči, ki se je bila baje pripetila na Stolu. Po Jesenicah so se v soboto zjutraj razširile vesti, da je neki deček padel precej globoko in si zlomil obe nogi. Na Stol je odšla reševalna ekspedicija, pri kateri so bili Joža in Karol Cop, Drago Korenina, Andrej More in Lojze Katnik. Ekspedicija se v času tega sporočila še ni vrnila. Ponesrečenca menda še niso našli. Za las je ušel smrti Grozeče nesreče na križiščih prog, kjer ni zapornic Ljubljana, 13. junija O ureditvi nekaterih železniških prelazov, ki so za potniški promet posebno nevarni, smo po navadi pripravljeni se raz-govarjati le takrat, kadar se dogodi kakšna večja nesreča. Na naših železnicah, posebno na deželi imamo mnogo frekventiranih cest, ki jih na najbolj neprimernih točkah križa železniška proga, po navadi prav nič zavarovana z zapornicami. Pogosto pa še bližnji svet, ki bi moral biti prost zaradi pregleda proge, ni v posesti železnice, in tako blizu proge stoječe hiše, drevje ali skladi lesa pripomorejo k številnim nesrečam. Podoben primer je cesta Žužemberk— Stična, ki tik pred stiškim kolodvorom blizu glavne dolenjske ceste križa progo. Mnogo nesreč, tudi smrtnih se je dogodilo že na tem prelazu, vendar še sedaj niso kaj ukrenili za varnejši promet. Še nevarnejši prelaz je na Logu pri Drenovem griču, kjer se križata vrhniška proga in močno prometna Tržaška cesta. Koliko nesreč se je tod že dogodilo 1 Vsem je najbolj v spominu katastrofe pred par leti, ko se je poln avtobus zaradi nepreglednosti proge zalete! v vlak in se je nezgoda tako tragično tičala. Tudi poslej se je na istem kraju dogodilo več nesreč, kljub temu še zdaj tam ni zapornic, čeprav je cesta med-na-odna, po njej se vrši ves promet z Ita-lij-, Železniški, uprava se vsakokrat izgovarja, da so zapornice še bolj nevarne cestnemu prometu in jih tudi v drugih državah odpravljajo. Res so zapornice nevarne prometu, ker je možnost, da drveči avto ali Kongres poštarjev Izjave ministra za pošte dr. Kaludjerčiča na sarajevskem kongresu poštnih uslužbencev iz vse države Sarajevo, 14. junija. AA. V Sarajevu je bil dopoldne otvorjen kongres poštarjev kraljevine Jugoslavije. Otvoritve kongresa se je udeležil tudi minister za pošto, brzo-jav in telefon dr. Kaludjerčič, ki je v svojem pozdravnem govoru izjavil med drugim: če primerjamo državni organizem s človeškim in če menimo, da so finance drobovje drža\ ga organizma, prosveta njegov mozeg, pravo njegovo srce, vojska njegovi udi itd., bi lahko pošto, brzojav in telefon imenovali arterijo državnega organizma. Pošta je fin in precizen instrument, za čegar pravilno in točno delovanje je potrebno dovršeno prizadevanje in skrbnost vseh, ki ga vodijo. Ce pomislimo, da se kolo napredka neprestano obrača, nam postane jasno, zakaj napredni narodi tekmujejo med seboj v izpopolnjevanju pošte in uporabljanju modernih sredstev za izvrševanje poštne službe. Pošta je imela v svojih vrstah velike, a skromne delavce, ki se jim ima zahvaliti za svojo današnjo visoko stopnjo. Zavedajoč se pomena pošte, ne smemo zaostati za drugimi narodi, in jo moramo vedno bolj izpopolnjevati. Naša mlada država je bila med onimi c:viliziranimi deželami, ki so spoznale njen pomen in njeno korist, in je takoj že prve dni. ko se je organizirala, ustanovila tudi m-nistrstvo pošte, čegar delu je treba od ustanovitve pa do svoječasne ukinitve izreči popolno pri-znanle. Ukinitev minstrstva pošte se je izvršila v trenutku, ko je bilo najmanj potrebno. Verujem, da so odgovorni faktorji pri ukinitvi tega važnega ministrstva upoštevali potrebo varčevanja in komprimira-nja državnih izdatkov, znano pa je da diktirana štednja v<*as;h več stane, kakor znašajo vsi umestni izdatki. To velja zlasti za poštno-brzojavno telefonsko stroko v naši državi, ki je dala tudi v najtežjih dneh svetovne gospodarske krize pozitivne rezultate in ki je tudi v dohodkih pokazala nad vsako pričakovanje svojo veliko aktivnost. ObnovUeno ministrstvo ni samo formalna administrativna ustanova, nasprotno obnova tega ministrstva pomeni poudarek njegovega pomena, popolno priznanje za uspeh te stroke in naiboljšo voljo, da se čim prej usposobi ln ojačl za izpopolnjevanje svoje ve'tiw ski-Metaxa s 4:6, 6:3, 6:4, 4:6, 6:2. Av-strija je zmanjšala razliko za eno točko in je stanje po igri v dvoje 2:1 za Ju. goslavijo- Jutri bosta odigrani še ostali dve single igri, in sicer med Metaxo in Palado in nato Punoeccm in BawOrow. skim. Državno prvenstvo v tenisu Maribor. 14. junija. Na ten;3kih igriščih SK Rapida se ie danes doooldne odigralo finalno tekmovanje slovenskih klubov v državnem tekmovaniu moštev. Srečala sta se SK Ilirija in SK Rapid. Po zdo napetih in zanimivih tekmah je SK Iliriji uspelo, da je premagala SK Rapid, in sicer v razmerju 3 : 2 S to zmago se je SK Ilirija kvalificirala za na-dalmje tekmovanje in se bo v prihodniem kolu srečala z zmagovalcem zagrebške skupine. Posamezni rezultati današnjega srečama med Ilirijo in Rapid-rm so bili naslednji: Sivic (I) : LeTrer fR) 8 : 6. 6 : 2: Banko (I) : Holzinger (R) 6 : 3. 0 : 6. 7 : 5: Gogala (I) : Blanke (R) 6 : 4. 4 : 6. 6 : 3: Hitzl (R) : Ranjai (I) 6 : 2. 6 : 1: Holzinger—H itzl (K) : Sivic—Banko (I) 2 : 6, 7 : 5. 6 : 3. še trije rekordi v Pragi Lahkoatletski dvoboj češkoslovaška : Jugoslavija se je končal s češkoslovaško zmago — Stanje točk 97 s 71 Praga, 14. junija. Tudi drugi dan lahkoatletskega dvoboja med Češkoslovaško in Jugoslavijo je poteklo v znamenju lepega vremena, odlične organizacije in izvrstnih rezultatov, med katerimi so bili postavljeni še trije novi jugoslovenski in en nov češkoslovaški rekord, ki se lahko uvrsti že med evropske znamke. Razveseljivo je, da sta dva izmed današnjih rekordov postavila naša ožja rojaka Ivo Krevs in ing. Stepišnik. Češkoslovaška je z razliko 26 točk — končno razmerje je 97 : 71 — zmagala nad Jugoslavijo, vendar so bili Jugosloveni v vseh disciplinah enako vredni in ponekod celo močnejši nasprotniki. Tehnični rezultati današnjega dneva so bili naslednji: Tek 200 m: 1. Knenicky 22.4, 2. Ju-ranka (oba ČSR) 23, 3. Pleteršek 23.7, 4. Dremil (oba J) 24. T'ek 800 m: 1. Otahal 1:58.9, 2. Lo-renc (oba ČSR) 1:59.3, 3. Gaberšek 1:59.4, 4. Nikhazi (oba J) 1:59.6. Tek 5000 m: 1. Krevs 15:41.4, (nov jug. rekord), 2. Bručan (oba J) 15:47, 3. ing. Hron 150 m za prvim, 4. Hojka (oba ČSR). Švedska štafeta (400x300x200x100): 1. ČSR 3:25.4, 2. Jugoslavija (Nikhazi, Gaberšek, Hanžekovič, Pleteršek) 3:28, (nov jug. rekord). Met diska: dr. Narančič (J) 43.29. 2. Vitek 43.12, 3. Klein (oba ČSR) 40.93, 4. dr Manojlovič (J) 40.67. Met kladiva: 1. Knotek (ČSR) 51.62, (nov čsl. rekord) 2. ing. Stepišnik (J) 49.17 (nov jug. rekord), 3. Elijaš (ČSR) 48.58. 4. Goič (J) 46.02. Skok v višino: 1. 2. in 3. Martini (J), Galanda in Kratky (oba ČSR) 180, 4. Vučevič (J) 175. Del naše lahkoatletske reprezen'— tiče je še nocoj odpotoval domov, drugi pa so se razdelili v tri skupine ter bodo v naslednjih dnevih nastopili no raznih mestih na deželi in sa v četrtek spet sestali na mitingu v avstrijsk .ti Gradcu. S poti in po prihodu (Pismo našega posebnega poročevalca) Praga. 13- junija- Danes se je pričelo na Masarykov m stadionu na Lomech prvo ofioijelno meddržavno tekmovanje lahkoatletskih repre-zentantov obeh bratskih držav Češkoslovaške in Jugoslavije. V Stadionu, ki more sprejeti okoli 60 tisoč gledalcev, se ie nabralo dobra dva tisoča prijateljev lahke atletike. ki so če le kdaj oo")Vi danes prišli na svoj račun. Odlično razpoloženje vseh atletov, naših in čeških, je dobilo še poseben poudarek s štirimri novimi rekordi — dvema češkima in dvema našima. Stadlion je moderno urejen in do take popolnosti pripravljen, da je bilo sodniškemu zboru, k je tudi sicer odličen in homogen, mogoče izvesti obširen spored prvega dne tekmovanja v dveh urah. Vso reportažo ofi-c:ielnega dela, pozdravov in tekmovanja samega so snimali zvočno na trak in so zvečer ponovno oddajali tekmmovanje za češki in mednarodni radio. — O včeraj-šnem sprejemu, pozdravnem večeru prirejenem ob CAAu in o današnjih svečanostih poročamo le toliko, da so bili vsi naš' tekmovalci m njihovi vodje dr Marian iz Zaoreba Megušar iz Ljubljane in Žegarac iz Beograda povsod sprejeti z na^večio prisrčnostjo in znanim slovanskim gostoljubjem. Vožnjo preko Avstrije ponoči je močno motilo hladno vreme in dež, ki je tudi prvi pozdravil naše športnike ob vstopu na češka tla. Ljubeznivost avstrijskih in čeških železničarjev je bila enako opazna posebej še. ker je bilo kljub plačanim kartam drugega razreda težko djobit.i za vse prostora v drugem — vendar so bili naši tekmovalci toliko pnijetneje presenečeni nad čudovito spremembo vremena, ki se je po skoro treh tednih neprestanega dežja na čudo spremenilo v krasno sončno in brezvetrno. Največ je ta sprememba tudi vzrok odličnemu razpoloženju tekmujočih, ki so dosegla oboji izborne uspehe, mnoge nad pričakovanje presenetljive. O našem moštvu in spremljevalcih obširno pišejo skoro vsi praški listi in s posebnimi simpatijami omenjajo nekatere naše prvake in njih stare znance iz drugih, sličnih nastopov Tako so prinesli nekateri listi celo za nas pretirano ugodne prognoze o izidu tekmovanja, ki smo ga pa pričeli z dovolj sreče in zato tudi nismo z razliko 16 točk tako zaostali kakor smo prvotno računali, saj manjkata dva odlična tekmovalca Bakov in naš Goršek. Zato pa je Ive Krevs z novim rekordom na 1500 m od 4:11 na 4:07.9 postavil krasen rezultat. Aleksa Kovačevi^ pa je zravnal rekord na čistih 15 m, da si ga bo možno lažje za-pcmnitri- Enako sti dva Čeha Klasek ob palici s 402 in Hofman v daljavo s 7-26 zboljšala dosedanja rekorda dr. Korejsa 4 01 in Hofman svojega za 9 cm. Ob otvoritvi današnjih svečanosti sta obe moštvi ob Spal ir ju športnega naraščaja, ki jutri v nedeljo tekmuje za svoje prvenstvo nastopili k uvodnemu pozdravu. Teh. referent ČAA Unrije g. Chotgbofskv je v mikrofon izrekel prisrčno dobrodošlico in izročil našemu moštvu spominsko svileno in zlato vezeno zastavico. V imenu JLAS se je zahvalil za pozdrav g. Megušair Maks, ki je podčrtal iskrene vezi, ki družijo oba naroda in poudaril važnost meddržavnih tekmovanj posebej še za jugoslovenske lahkoaitlete. ki se morejo od Čehov naučiti mnogo koristnega in tudi novega. G. Megušar je tudi izročil v imenu Saveza okusno plaketo v bronu in hrastovmi. O podrobnostih tekmovanja bomo š® poročali. M. M. Nogomet za hudo silo je bila prijateljska tekma med Ljubljano in Železničarji, ki je prinesla domačim skromno zmago — Zanimanja za tekmo ni bilo mnogo Ljubljana, 14. junija. Naš nogomet je v hudih krčih, in sicer kar vse vprek, doli od Beograda in preko Zagreba do naše bele Ljubljane. Kaj in kako te stvari kuhajo naši bratje na jugu, nas zdaj, ko sta nam še Concordia in Hajduk pokazala hrbet, ne briga najbolj pereče, bolj pri srcu pa so nam nogometna igrišča v območju domačega podsaveza. Nogometni spored današnje nedelje je zgovoren dokaz — ne glede na vesti zadnjih, dni, da se ponekod naši nogometaši le preradi sprimejo kar dejansko — da tudi pri nas doma s to igro za žogo m vse v redu. Zdaj ko je prvenstvo pri kraju in ima vsak klub svoje točke ali tudi ne. je zavladalo na zelenih poljih splošno mrtvilo. Razni poskusi za oživljenje se končavajo s DiČ-lim uspehom in skoraj ne moremo se otresti strahu, da gre naš nogomet rakovo pot. In sicer kar prenaglo v primeri s številom klubov, ki ga gojijo, in priiateliev. ki mu želijo še uspehov! Ljubljana: železničar 4:5 (1:3) Po seriji »praznih« praznikov in nedelj naj bi to bila mala sprememba z upanjem na boljšo bodočnost. Poskus se je precej ponesrečil. Predvsem je bila tekma prav v zadnjem hipu za lase privlečena, a naglica ni. kakor pravijo, nikoli koristna. Ni bilo časa, da bi se občinstvo obvestilo o prireditvi, zato tudi ni bilo pravega obiska; pa tudi igralci niso bili obveščeni, zato sta se oba kluba morala potruditi, da je sploh nastopilo po 11 igralcev. Železničarji so si morali celo izposoditi enega igralca. Kluba sta nastopila v postavah: LJUBLJANA: Magister; Hassl, Berton-celj. (Jug); Šinkovec, Slamič. Sočan; Slapar. Luce, Bertoncelj I, Jež. Zemljič. ŽELEZNIČAR: Mahajnc; Frangeš II, An-toličič; Eferle. Frangeš I, Golinar; Janežič (kot gost), Bačnik, Turk. Pavlin, Ronjak. Kljub porazu so dali gostje boljšo partijo. Bili so vsaj povezani, dobro so pokrivali, uspešno kombinirali pokazali so resen start Imeli so tudi mnogo več prilik za uspeh, kot so jih izrabili, velika neodločnost pred golom in dokaj netočno streljanje jih ie spravilo ob zmago. Kot celota so precej ugajali, nastopili so vsaj res kot moštvo. In borili so se ves čas požrtvovalno, kakor da bi šlo za točke. Skratka igrali so, čeprav ne velikega nogometa, pa vsaj resno in so se po svojih močeh potrudili. Znatno premoč v polju so si priborili s pametno igro srednje vrste. Ta je prestreg-la nebroj žog in jih servirala napadu, pri tem ji je precej olajšala posel nasprotna srednja vrsta, ki se je venomer držala bra-nilske linije. Tudi ljubljanski napad ie šel nasprotniku na roke, ker so skoro vsi v napadu igrali toliko ležerno, da se jim ni ljubilo niti postaviti se pravilno, da bi jim bilo mogoče dodati žogo. Frangeš je v krilcih igral pridno. čeprav neopazno, stranska krilca sta opravila svoj posel prav zadovoljivo. Obramba je bila mestoma ne-siguma. dopustila je precej kritičnih momentov pred golom, na srečo ni bilo v moštvu Ljubljane nobenega strelca, ki bi bil te slabosti izkoristil. Mahajnc je bil jako nesiguren vratar, poslednja dva zgodit ka gresta čisto na njegov račun. V napadu so imeli gostje v izposojenem Janežiču najboljše krilo na terenu, njegovi centri so nevarno prihajali do Pavlina, znal pa si je tudi pripravljati ugodne situacije, v kolikor mu ni pomagal Sočan, ki ga ie precej zanemarjal. Dober je bil tudi Ronjak na levem krilu, sploh so Železničarji ubrali taktiko igre po krilih, kar jim je prineslo marsikatero prednost. V moštvu Ljubljane je bilo marsikaj narobe. Pri napadalcih je bilo mnogo slabosti. Krila so bila sprva zelo zanemarjena, ko sta dobili več posla, se je izkazalo, da ne eden ne drugi nista prav pri stvari. Nihče si ne upa startati. tako je bila vsaka žoga, ki ni bila podana v prazno, že naprej zgubljena. Enako bojazljivega se je pokazal Pepček kot vodja napada, izogibal se je jako previdno vsakemu trčenju, sicer pa mu je bil po prestani bolezni to prvi nastop. Jež ie bil od sile okoren in neokreten, počasen kot Pepček, vedno za korak prekratek. Luce, ki prav za prav ni napadalec, je bil še najbolj agilen, upropastil pa je prav tako kot Pepček precej zrelih situacij — strel na gol mora biti točen in zanesljiv. Srednja vrsta je igrala taktično slabo. Vsi trije krilci so bili stalno v obrambi, pri vsem tem je bila desna stran Zelezničarjevega napada stalno Erosta. Odtod je tudi prišlo največ nesreče, ranilski par je bil v prvem polčasu izredno šibek, zlasti je precej odpovedal Bertoncelj. Hassl je sicer igral do kraja, dočim je Bertonclja zamenjal Jug, ki je bil od vseh treh najboljši, vendar je ostala ta linija zaradi Hasslove trajn ešibkosti zelo Rada sa peni, Din ie bolj osvežuje, izdatna pri uporabi NIVEA PASTA z* ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. nezanesljiva. Magister je bil dober vratar, gole je prejel iz najbližje razdalje in žog ni mogel držati. V ostalem pa je igral ie eki V 4. min. Pepček za L. predtekmo. Gole so zabili: V 4. min. Pepč v 10. in 28. min. Pavlin in v 29. Turk za 2. Po odmoru v 5. min. Jež v 10. min. Zemljič ter slednjič v 29. min. Luce za L. Sodil je g. Macoratti dobro. Ljubljana : Slovan 3.-0 (1:0). Precej pestro sestavljena druga garnitura Ljubljane je v predtekmi gladko premagala pnaka drugega razreda. Sodil je g. Ku*ar. Prvenstvo mladine je dalo te rezultate: Slavija—Hermes 1:0. Reka—Mladika 3:2, Mars—Korotan 6:0, Svoboda—Jadran 2:1. Ostale nogometne tekme BEOGRAD: BSK—Radnički (Kraguje-vac) 4:1, 01ympic (Marseille)—Jugoslavija 3:0. SPLIT: V soboto: Hašk—Split 4:0. V nedeljo: Hajduk—Hašk 2:1 (1:0). SARAJEVO: Slavija—Crnogorac (Ceti-nje) 2:1 (2:0). OSIJEK: Slavija—Zak (Subotica) 4:2 (1:2). CURIH: Austria (Dunaj)—Grasshopers 1:1 (0:1). TURIN: Torino FC—FC Bern 7:1. LAUSANE: Lausane Šport—Židenice (Brno) 2:1. BUDIMPEŠTA: Phobusz—Young Fel-lows 6:2. DUNAJ: Ripid—Weisse Elf 7:2. Prijateljska tekma. KODANJ: Danska—Švedska 4:3 (2:2). Meddržavna tekma. ZA VSAKO KOPELJ, CIMEAN KOPALNO TABLETO ! plavalni miting Ljubljana, 14. junija. V okviru olimpijskega dne se je danes dopoldne vršila v kopališču Ilirije plavalna tekma, ki je bila obenem prva v letošnji sezoni. Temu primerni so bili tudi rezultati; čeprav imajo plavači za seboj zimski trening, se vendar še niso privadili odprtega bazena. Vreme je bilo prireditvi naklonjeno, bil je izredno topel dan, občinstva je pa bilo zelo malo. Tehnični rezultati so bili: 50 m prosto juniorji: 1. Banko 31.3, 2. VVatzke 33.1, 3. Skapin 33.5, 4. Brumec 34.1. 100 m prosto seniorji: 1. Cerar 1:07.3, 2. Mihalek 1:10.7, 3. Fux 1:11.4, 4. Sernec 1:12.5. 100 m prsno gospodje: 1. Binder 1:23.7, 2. Kramar 1:32.1, 3. Tori 1:35. Zmagovalec je plaval prvih 60 m v metuljČkovem slogu in je dosegel razmeroma dober čas. 100 m prsno juniorke: Fine 1:52.2, (edina tekmovalka). Sledili so nato skoki s 3 in 10 m, ki so jih izvajali državni prvak Ziherl, Pribošek in Keržan. 5x50 m prosto: Nastopile so 3 štafete Ilirije. Druga štafeta je vodila do zadnje predaje, tu pa je odločil zadnji plavač prve štafete Cerar. 1. Ilirija L 2:33.2, 2. Ilirija II. 2:34.1. Zadnja točka prireditve je bila vaterpolo tekma med dvema moštvoma Ilirije. Rezultat je bil 5:5. Kombinacijsko sta bili moštvi še precej dobri, v pogledu kritja pa obe pomanjkljivi. Službene objave LNP 27. seja k. o. dne 9. VI. 1936. Kaznujejo se: Lo borec Stane, Reka Grosmajer Slavko. Bratstvo, po S IS k. p. s 14-dnevno nabrano igranja — Ovsenik Janez. Jadran, Boben Franc, Zalog, po § 31 k p. s 14-dnevno zabrano igranja — Urbančič Zink© Reka, Stupica Milan, Gra_ fika. po § 31 k. p. s tritedensko zabrano igranja. — L^gat Tone, Reka, Vi«ter Leopold. Kovinar, po § 24 k. p. z uporabo §§ 13, 14 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Butara Dušan, Svoboda_Lj„ po § 24 k. p. z uporabo §§ 13 14 k. p. s 14-dnevno zabrano Igranja. — Novljan Slavko, Mladika, po § 24 k. p z dvomesečno zabrano igranja. — Turaer Franc, Slavija, po 5 36 k. p. z uporabo §§ 13. 14 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Presinger Fric, Celje, po § M k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Vse kazni tečejo od dneva objave. Zabeležijo se izključitve: Planinca Emi_ la, Svoboda-Lj., Jarca Draga. Korotan-Lj., Poljžka Marjana, Slovan, 2nlderSiča Stan. ka, Svoboda-Lj. Dalje se kaznujejo: Kos Josip in Kos Mirko, oba Dask, po § 24 k. p. z dvomesečno zabrano igranja. — Dobnik S mon. Dask, po § 31 k. p. z enomesečno zabrano igranja. — Kazni tečejo od dneva objave. Ustavi se postopanje zoper Goba Josi. pa Celje, in Povheta Alojzija, Mars. Kaznuje se Perko Dane. M*rs, po 8 18 k p. s 14-dnevno zabrano igranja, všteje se suspenz, kazen poteče 19 junija t. 1 Poročilo službujočega Beliča o junior- skih tekmah Jadran—Reka in Mars—Sla. vija z dne 18. maja t. 1. se zaradi pomanjkljivega poročanja odstopi u. o. Suspendirajo se po 8 65 k, p.: Gaberšek Milan, Beranek Josip, oba Korotan-LJ., Koba! Branko, Mladika. ★ SK Ilirija (hazenska sekcija). Redni ha-zenski in lahkoatletski trening bo drevi od 18. dalje. Ldeležba vseh članic je nujno potrebna. Pri vseh treningih se sprejemajo nove članice — (Smučarska 6ekcnja). Ponovno se opozarjajo člani na oddajo opreme. ki so jo preieli od kluba. Onrema se oddaja v klubski sobi. Drevj ob 20.30. naj se sigurno zglasi v klubski sobi kavarne Evrope Tavčar Svetozar Redna plenarna se'a klubovega uprav, odbora bo jutri ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Odborniki točno in vsi! Važno zlasti za sekemke načelnike- Pol ure pred sejo naj bodo tamk2j gg.: Mediič, Verbič, Na-gv. inž-Bloudek, Betetto, Polajnar, Končan, Mi Ida v-či-č. SK Jadran. V dci. V akvariju, kjer gojim gupije, so se • nn naselile take alge, nakar sem si v stari Ljubljanici kraj Ko.mina cm.i6lil potapnika in ker mu ne prinašam alg. se je lotil onih na rastlinah, ki jih je deloma že pohrustaL Kakor znano je potapnik naš največji vodni hrošč in č m ko premog. Ne smemo ga pa zamen ati z obrobljenim kozakom, ki je temnorjav in malo menjši, obrobljen je rumeno. Kozak je nevaren tudi ribam, negovi manjši sorodniki pa polžem. Potapnik in drug: majhni, črni hrošči naj ne manjkajo v akvarijih, ker se k* i jo tudi nastrganega mesa in drugih odpadkov, po-leg tega pa izpopolnjujejo sliko vodožit^a, ki naj jo nam nudi aikvarij. Opozoriti je samo še, da zapuščajo vsi hrošči vodo ter jim je treba akvarij pokriti s 6teklenkn pokrovom. V toplih vodah Sprednie in Zadnje Indije, ki se odlikujeta tudi po svoji bajeslovni vodni flori, živi ribica badis badis iz rodu nandidov. Ta ribica menja svojo barvo, pod vnanjimi in duševnimi vplivi, pod raznmi vplivi, vnanjimi in duševnimi, kakor nobena druga. Rumena, zelena, temno in svetlo modTa barva se prelil izmenoma po telesu, česrto «e T>a pobarva riba črnomodm na vsaki se pa pojavi svette pega. Ribica ne zraste čez 7 cm in prenaša tudi nižjo toploto, ki pa naj ne pade izpod 15 stopinj C Sicer je podolfgovate in ima kakor oetriži dve hrbtni plavuti. Ženi se pri toploti 20 do 30 stopinj- Mlečnrikj so na trebuhu ravni, ikrnice pa vzbočene. V poletju se ženi paTČek vsokih 14 dni, olajšamo mu p« delo s cvetličnim lončkom, ki ga postavmo na dno akvarija, kjer se iz-vale mladiči v teku tretjega eAi četrtega dneva- Kmalu se mladiči lotijo najdrobnejših samookov in bolh. Ker so bodisi ropa-rice. ločimo mladiče od 6rej so najbolj upoštevali zdravstveno indikacijo. Zdaj po novem zakonskem osnutku se pa upošteva, kakor poroča »Neue freie Presse« zdravstvena indikacija samo v primeru, da je materino življenje v nevarnosti. Med tem ko navedeni list socialne indikacije sploh ne omenja. pa »Prag.jr Presse« naknadno ugotavlja, da je splav dovoljen tudi v primeru, če je mati nezmožna za delo in zaslužek in bi zaradi novega rojstva trpela še večjo bedo ona sama ali njeni otroci, ki so že na svetu. V primeru nedovoljenega splava je kaznovana poleg zdravnika, odnosno babice tudi prizadeta mati, ki je bila prej izvzeta. Drugi del novega osnutka se nanaša na ločitev zakona, ki se lahko tudi v bodoče izvrši na zahtevo samo enega zakonca, toda formalnosti so znatno o^ežkočene. Odslej ne zadostuje več, da pride v urad, kjer poročajo, samo eden obeh zakoncev, kakor je bilo možno doslej temveč morata priti oba. Ločitvena pristojbina se znatno zviša, zlasti za drugo ločitev — zah-teva. ki so io delavci sami postavili. V tretjem delu načrta so utemeljene nove določbe o naraščaju. Materam, ki so zavarovane v raznih delavskih zavarovanjih, se mora zviša:tn doklsda za opremo novorojenčka kakor tudi prispevek za čas do-icn "a. Žene, ki že imajo po sedem otrok, preie-majo po osmem otroku skozi pet let letno penzijo 2000 rubljev, po enajstem otroku pa prejemajo dve leti po 5000 rubljev, na-daljna štiri leta pa 3000 rubljev. Prav taiko pa nameravajo zaščititi otroke tudi s tem. da čimbolj pomnože število otroških zavetišč, otroških vrtcev, porodnišnic — in sicer predvsem na vasi- Do 1. 1939- se mora odpreti 14.400 novih mest za državno nameščene babice. Od teh mora bili razmeščenih po deželi 8700. Da vlada omogoči izvedbo svojih novih socialno-pravnih načrtov, bo žrtvovala 700 milijonov rubljev. Omenjeni list opozarja dalje na veliko izpremembo v pravnem naziranju in pravi med drugim: »Prav v področjih, kakor je rodbinsko prarvo, so izkušaii doslej sovje-ti uveljaviti marksistično pravno filozofijo. Glavna načela so temeljila na spoznanju, da je treba ženo osvoboditi, da bo lahko sama gospodar nad svojim telesom, ter da se ne sme siliti, da bi postala porodni stroj Tudi zakon je prvotno veljal kot privatna zadeva. Zdaj pa so v Rusiji od teh nazorov močno popustili. Ne da bi o tem dosti govorili. postaja zakon vedno bolj javnopravna institucija in družina se razglaša kot pra celica sovjetske države.« Moskovski poročevalec »Neue freie Presse« je mnenja, da la načrt ne bo vzdržal kritike javnosti, ter da je že v naprej videti, v katerih točkah bodo morali načrt izpremeniti. Kot varstvo družine se smatra tudi odredba da se žensike izključene iz aktivne vojaške službe (kot borke): »Dostop v vojaške šole v sovjetski Rusiji je osebam ženskega spola popolnoma zaprt.« Ta odredba je zbudila med ženskami precej protesta, toda odgovorili so jim z utemeljitvijo, da bi ženska spričo njenih fiziicteSirth posebnosti ne mogla trajno prenašati velikih naporov, ki jih zahteva vojaška služba, zlasti v voinem času. Enakopravnost pa nima s to odločitvijo nobenega opravka, kajti gre edinole za učinkovito in pravično n/delitev dela in dolžnosti. Učenec okradel profesorja Vlomil je v njegovo stanovanje in ga ©plenil Banja Luka, 14. junija Učitelj risanja na tukajšnji gimnaziji T/la-ha Pečenac se je zdravil na zagrebški kliniki in je pred nekaj dnevi šla ponj njegova žena. Ko sta se v petek zvečer zakonca vrnila v Banjo Luko, sta bila kaj presenečena, ko sta videla, da sta v času odsotnosti imela v stanovanju nepovabljene goste. Iz stanovanja eo jima zmanjkali dragoceni 6tari predmeti, preproge, knjige in razne druge reči. Vlomilci so odnesli ceio blazine in žimniee. Vlom sta Pečenca takoj javila policiji. Med tem ko so se ljudje, ki so izvedeli za vlom razburjeni zbirali okrog hiše, v kateri je Pečenčevo stanovanje, je 171etni petošolec na gimnaziji Milhat Pita, po veri musliman, šel k svoji materi in ji priznal, da je on izvršil tatvino Obenem je prosi) mater, naj gre k učitelju in ga pregovori, ■ da bi zadeve ne javil ooliciji, češ da bo j vse ukradeno blago vrnil. Policija pa je bila že o vsem obveščena in je mladega zlikovca aretirala- Pri zasliševanju je nepridiprav vse priznal in opisal, kako je vdrl v stanovanje. Vedel je, da je stanovanje prazno. Vanj je prišel tako. da je preplezal zid sosedne hiše. Elaga iz Pečenčevega stanovanja ni odnesel naenkrat, temveč v teku več dni. Ukradene predmete je izročil trem tovarišem, katerih imena je na policiji navedel, in še nekemu drugemu moškemu, katerega imena se baje ne spominja. Vse te ukradeno reči so prodali in si izkupiček razdelili. Policija je aretirala tudi Pitove sokrivce. Vrednost vsega plena znaša okoli 25.000 dinarjev Ukradene predmete so kupovali tudi neki uglednejši meščani. Preiskava kaže na to, da so v vlom zapleteni še noki Pitovi tovariši gimnazijci Nevaren pustolovec pod ključem V afero je zapletenih več uglednih oseb Sremska Mitrovica, 14 junija Te dni so možje postave zaprli za zapahe 261etnega Ivana Makuca hivše«a poslovodjo elektrotehnične tvrdke Gelb iz Novega Sada. Aretacija je povzročila senzacijo zlasti med ženskim svetom med katerim ie ie-potec Makuc veljal za zanimivega moža- Ko je bil Makuc, ki je oženjen, prišel pred časom v Mitrovico kot Gelbov poslovodja, si je kmalu našel ljubico. Nekega dne je prišla v njegov lokal mlada in lepa plavolas-ka. Makuc se je vanjo zagledal in ko je izvedel, da stanuje v Mačvi. se je lepega dne napotil tjakaj in začel tam prodajati radijske aparate. Tako je prišel tudi rlo plavolaske Ljubice Petrovičeve in ji je v znak naklonjenosti podaril radijski aparat. Razvila se je ljubezen, ki je pa imela zelo nesrečen epilog. Makuc je krokal v Mačvi in okolici in zapravlja! na debelo denar. Pa je nekoč ostal brez pare v žepu in je kratkomalo vlomil v stanovanje upravnika katastrske uprave v Bogatiču, kjer je ukradel revolver in srebrn servis. Makuc pa ni imel sreče, zakaj orožniki so ga že iskali. Pustolovec je med tem časom že vse pripravil, da bi se poročil s svojo ljubico- Bila sta že na poiti Maribor, 14. junija. Nanosove slovesnosti Včeraj in dane-s jo bile v Mariboru ve. like prireditve, ki jih je organiziralo tukajšnje prosvetno in podporno društvo >Nanos« ob priliki svečane predaje tolminskega simbola »Nanosu«. Ob tej priliki so prispeli že včeraj v Maribor številni delegatj emigrantskih organizacij iz Ljub. ljane, Celja, Ptuja, Trbovelj, pa tudi iz Zagreba in celo s Sušaka. Sinoči so z odličnim uspehom nastopili v precej dobro zasedeni veliki dvorani Uniona vrli pevci ta pevke znanega ljubljanskega pevskega zbora »Tabora«. Po krasno uspe lom koncertu je bil v matičnih prostorih prijatelj, ski večer. Danes ob prihodu ljubljanskega dopoldanskega vlaka pa je bil svečan sprejem delegatov, ki so prispeli iz raznih krajev. Na postaji je pričakala drage goste velika množica. Pozdravil jih je v imenu »Nanosa« učitelj g. Reja Od glavne postaje se je formiral nato veličasten sprevod z državno trobojnico in godbo »Dravo« na čelu. V sprevodu so bili tudi trije prapori. Mnoge udeleženke sprevoda so bile v narodnih nošah. Po pri. hodu v Narodni dom je bila tamkaj slovesna poklonitev in predaja tolminskega simbola tukajšnjemu društvu »Nanosu«. V uvodu je zaigraia godba »Drava« državno himno, predsednik »Nanosa« g. Marino Kralj pa je otvorU z nagovorom slavnostno zborovanje Pozdravil je vse predstav, nike domačih emigrantskih društev, posebno pa kumico go. Pinterjevo in zastopnika ustanovitelja tolminskega dru. štva dvornega svetnika Gabrijelčiča, mariborskega notarja dr. Ivana šorlija, ki je izročil simbol »Nanosu«. Po izročitvi simbola po dr. šorliju predsedniku »Nanosa« je kumica ga. Pinterje. va pripela trak na tolminski simbol, »Nanosov« podpredsednik g. Reja je zatem takisto pripel trak v imenu društva, nato pa sta sledila slavnostni govor prof. Biz. jaka in učinkovita deklamacija gdč. Zvon. ke Komparjeve V imenu posameznih društev so nato prisrčno pozdravili zbor. gg. Avan Stari, dr. Cerkvenič, dr. Brlič, dr. Prodan, Perič, dr. Dolar, dr. Vrčon, Drago Vojska, Batjel in Fili. Društvo »Ja. tiran« je zapelo dve slavnostni pesmi, zbor pa za zaključek him^o »Hej Slovani«. V frančiškanski cerkvi je bila nato maša za padle žrtve, popo!dme Pa v Unionu velik narodni tabor s pestrim sporedom. i Sokolski nastop Danes popoldne je bil v Studencih krasno uspel nastop s-tudenškega Sokola, na katerem so sodelovala vsa mariborska sokolska društva Ob 14. je krenil iz Narodnega doma velik sprevod s sokolskim jezdnim odsekom na čelu proti Studencem, kjer se je na tamošnjem sokolskem telo-vadišču začel javni nastop. K prireditvi sta prihiteli mariborsko Sokolstvo m So. kolstvu naklonjeno občinstvo v zelo velikem številu. Vseskozi uspeli nastop je vodil župni podnačelnik br Hočevar Postaja v Slovenski Bistrici v nevarnosti Včeraj malo pred 22. uro so bih mariborski gasilci nujno pozvani na pomoč zaradi velikega požara, ki je nastal v skladišču sena, v katerem je bilo za dva vagona za izvoz pripravljenih senenih bal. Skladišče je last vrtnarja Dobaja in je pripisati le srečnemu naključju, da ni bilo vetrovnega vremena, ker bi sicer utegnil postati požar katastrofalen, saj sta v neposredni bližini žurejevo skladišče lesa in pa železniška postaja. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Slovenske Bistrice, iz Gornje Bistrice in tudi mariborski gasilci, ki so se po naporni gasilni akciji vrnili v Maribor šele davi ob 6. Gašenje je trajalo nepretrgano štiri ure. Gasilci so s požrtvovalnim reševalnim delom preprečili večjo nevarnost, škoda, ki jo trpi vrtnar Dobaj, je precejšnja. Krvava fantovska bitka je nastala v soboto ponoč v bližini neke gostilne v Zgornji Kungoti. Bliskali so se tudi noži in je na bojišču obležal v krvi 24 letni viničar Franc Cuček iz Kozjaka. Nekdo mu je med tepežem presekal z no. žem požiralnik in vrat. Cuček bi nedvomno izkrvavel, če ga ne bi mariborski reševalci nemudno prepelia' v mariborsko splošno bolnišnico Vlomilci v mursko- soboškem sodišču Starešina sreskega sodišča v Murski Soboti je davi telefonično obvestil tukaj, šnje predstojništvo mestne policije, da je bil v noči na nedeljo izvršen v tamošnje sresko sodišče vlom Daktiloskop maribor- ske policije g. Grobin se je takoj odpeljal v Soboto, da izvrši posnetje prstnih od-tiskov, ki naj omogoči ugotovitev vlomil, cev. Obstoji domneva, da gre najbrže za iste vlomilce, ki so izvršili vlom v mariborsko podružnico Zadružne gospodarske banke in v podružnico Prve hrvatske šte-dionice v Čakovcu Podrobnosti o vlomu še niso znane. V bolnišnico namesto v zrak Ko se je v soboto popoldne produciral na stadionu SK Železničarja akrobat Aleksič, se mu je pripetila hujša nesreča. Na programu je bil namreč živ človek kot izstrelek in se je za to senzacijo zbra lo na prostornem stadionu precej radovednega občinstva, ki pa ni prišlo na svoj račun. Top, iz katerega je hotel akrobat Aleksič izstreliti svojega pomočnika Krausa, je odpovedal, živ človek izstrelek ni zletel v zrak, marveč je obtičal na prednjem delu avtomobila, na katerem je bil top pritrjen, in se je precej poškodoval po vsem telesu. Nezavestnemu pomočniku Krausu je nudil vso pomoč akrobat Aleksič in ga spravi] v svoje stanovanje. V zadevo je posegla tudi policija. ki bo Aleksiču najbrže prepovedala nadaljnje produkcije . Varaždin ima tudi ljubezensko aiero Varaždin, 14. junija. Te dni je Varaždin doživel podobno ljubezensko zgodbo, kakršna je bila Gre-goričeva in njegove Edite, samo da ni šlo za tako razdaljo, kakršna je med Brnom in Zagrebom. Vlogo letala je pa v tem primeru imelo kolo. Gre za 16Ietno Zoro 6i-žičevo iz Varaždina, ki je zapustila svoje starše in pobegnila k svojemu ljubimcu Franju Majcenu, mlademu trgovcu v Novi vesi pn Varaždinu. Franjo je dalje časa bival v Varaždinu, kjer se je izučil za trgovca. Tu se je tudi spoznal s plavolaso Zoro. Sestajala sta se in se nesmrtno zaljubila drug v drugega, o čemer pa njeni starši niso ničesar vedeli. Ko pa je Franjo pred dobrima dvema tednoma odprl svojo trgovino v Novi vesi, sta bila zaljubljenca svojemu smotru-poroki že bliže. Do njenih staršev pa si Franjo ni upal, zato sta se dogovorila, da Zora pobegne od doma k njemu. Franjo je kratkomalo poslal Zori svoje kolo, ki se naj z njim pripelje v Novo ves. Pri čižičevih je nastalo silno razburjenje, ko je Zora naenkrat izginila zapustivši listek, na katerem je bilo zapisano, da se bo zvezala s svojim Franjom. Mati je takoj hitela k hčeri in jo prosila, naj se vrne domov. »Ljubim svojega Franja in on mene, pa se bova poročila,« je odgovorila mlada nepočakanka in mati se je morala vrniti domov. Policiji pa zadeve naibrž ne bo javila, ker bo le boljše za vso Cižičevo rodbino, ako pristane na poroko. Smrt pod tramvajem Zagreb, 14. junija. Na Ilici se je zgodila huda nesreča. 73-letna služkinja Alojzija Gorenčeva. po rodu iz Trsta, je po nesrečnem naključju padla pod tramvaj, ko je hotela čez cesto. Nevarno poškodovano služkinjo so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrla za smrtnimi poškodbami. Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice Ogl. re-g. S. br. 30474/36. Gospodarski svet Balkanske zveze Beograd, 14. junija, o. V začetku julija se bo sestal gospodarski svet držav Balkanske zveze. Zasedal bo bržkone v Atenah. Naše trgovske zbornice proučujejo sedaj vse aktualne pobleme. ki bodo na sporedu tega zasedanja gospodarskega sveta zavezniških balkanskih držav. Jugtv. s'ovenska delegacija bo predložila zelo izčrpne referate. V Atenah so se pričela že pripravljalna dela. Poseben odbor za trgovinsko mornarico že razpravlja c predlogu, da bi se ustvarilo sodelovanje trgovinskih mornaric držav Balkanske zveze in da bi s® predvsem ustanovila posebna par op! ovna zveza od rumunske Constanze do Sušaka. Javna dela Beograd, 14. junija. A A. Ministrski svet je potrdil razdelitev kreditov za javna dela v vardarski, primorski, dunavski. morav- ski in dravski banovini. Schachtov obisk v Budimpešti Budimpešta, 14. junija. w. Kakor poročajo listi, pričakujejo predsednika nemške državne banke dr. Schachta v Bu«±fcm_ pešti za sredo ali četrtek prihodnjega tedna. Objave Opozarjamo na nocojšnjo II. prod akcijo operne šole državnega konservatorija, ki bo ob 20. v opernem gledališču. Spored 1. Borodin: Polovski ples; 2. Mozart: Scena iz opere Figarove svatbe; 3. Gregorc: Slovenski ples; 4. Verdi: Scena iz opere Traviate; 5. Bizet: Španski ples; 6. Masse-net: Scena iz opere Manon, 7. Schubert: Plesi. Ker bo to poslednja operna produkcija ob koncu tekočega šolskega leta. §e prav posebno opozarjamo občinstvo nanjo. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi, cene posameznim sedežem od 4 do 15 Din. S Absolvent klavirskega oddelka ljubljanskega državnega konservatorija Gallatia Reinhold bo imel koncert v sredo 17, t m. ob V« na 7. v Filharmonični dvorani. Gallatia je bil z odličnim uspehom diplomiran na visoki šoli ljubljanskega konservatorija. Spored objavimo jutri, dobi pa se za 3 Din v knjigarni Glasbene Matice in velja kot vstopnica. V, najem Malo hišico novo, ograjeno (obcestne izkijučene), 2 «>b, kuhinje in pritiklin, vzamem v najem 1. julija. V požtev pridejo hiše na &everovzbcxlni strani ljubljanske okolice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala bišic-a«. 13783-17 Stanovanja Stanovanje 2 sob ln pritiklin. v novi biSi, proti gl. Vidu, USem 1. julija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »/-merna cena«. 13782-21 a -• Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika. j. v ; -C-' :*' .<♦,' ■- .»V i './"V ' • v^v^r,"/ Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Brez posebnega obvestila Zapustila nas je naša iskreno ljubljena, najboljša mama, stara mama, teta in tašča, gospa 7RANJA HRAST roj. JURMAN, VDOVA PO RAVNATELJU MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dne 14. t. m., po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 16. junija 1936, ob 4. uri popoldne, izpred mrtvašnice Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Venci se na željo pokojne hvaležno odklanjajo! Prosi se tihega sožalja! Ljubljana, Mostar, Budapest, dne 14. junija 1936. Žalujoči: IVANKA, poroč. NEGRO. MINKA, JANKO, artilerijski podpolkovnik — otroci; NEGRO VIKTOR — zet; HRAST CANA, roj. GLIgIC — sinaha; NEGRO VIKTOR — vnuk — in vse ostalo sorodstvo.