GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
KAMNIK 'Z i
O'
Kamniški občan
ŠT. 13
LETO XXVII.
KAMNIK, 6. JULIJA 1987
Jasno opredeliti izhod iz težav in odgovornost
Za posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZKS in članov občinskega komiteja konec junija v Kamniku, na katerem je sodeloval tudi Slavko Soršak, član predsedstva CK ZKS, je bila značilna zelo razgibana in kritična razprava o žgočih idejno političnih vprašanjih v naši družbi pred bližnjo sejo CK ZKS,
Slavko Soršak je zelo nazorno povzel vsebinske značilnosti priprav in poteka idejnemu plenumu CK ZKJ in podčrta! razloge, ki so narekovali sklic podobne seje CK ZKS.
Tudi v Sloveniji moramo ugotoviti, kje imamo še različne poglede na bistvena vprašanja, in kje in zakaj praksa najbolj odstopa od sprejetih usmeritev zveze komunistov na zadnjih kongresih.
Udeleženci posveta so bili enotni v oceni, daje treba vzroke za zaostrovanje idejno političnih razmer iskati predvsem v zagatah, v katere je zašlo naše gospodarstvo. Naša slabost je, da preveč samo ocenjujemo razmere, premalo pa dejansko spreminjamo stvari. Leto dni že tarnamo nad neustreznimi zunanjetrgovinskimi predpisi, zaradi katerih pada izvoz in so zato družbeno škodljivi. Vendar se nikakor ne moremo lotiti konkretne akcije po delegatski poti za njihovo spremembo.
To se odraža tudi v zagatah v delegatskem sistemu, saj so delegati v skupščinah vse bolj pasivni in se ne udeležujejo sej, ker menijo, da praktično nimajo več o čem odločati, ker je gmotna podlaga samoupravljanja vedno bolj skromna.
Čeprav vse bolj prodira zavest, da je v gospodarstvu izhod tudi v preusmerjanju programov ob hkratni spremembi ekonomske politike, je eden od sekretarjev iz Stola vprašal, kam naj se preusmeri lesna industrija, in menil, da odgovora na to vprašanje ni mogoče dati v občini, pač pa je treba te usmeritve oblikovati na širši ravni.
Ne bi se pa smeli nenačelno zaletavati. Eden od udeležencev je opozoril, da smo pred, leti npr. hoteli kar ukiniti tekstilno industrijo. Če bi to uresničili, bi lahko danes ugotovili, da smo ravnali napak.
Zvezo komunistov kot avantgardo delavskega razreda bi moralo resno zaskrbeti dejstvo, da se njeno članstvo stara in da priliv mladih članov pada. Prenova zveze komunistov mora pomeniti uvajanje takih oblik dela in take vsebine, ki bo pritegnila mlade.
Na posvetu je tekla beseda tudi o odgovornosti sredstev javnega obveščanja za ustvarjanje mobilizacijskega in tvornega vzdušja med ljudmi. Ne moremo pristajati na sedanje pretirano poudarja-
nje ekscesov in ustvarjanja afer v nekaterih glasilih, tako v Sloveniji kot v ostalih republikah, pač pa je treba dati več poudarka objektivnemu seznanju javnosti z dogajanji in doseženimi rezultati v vseh republikah in pokrajinah.
Tudi povzetki raznih anket, kot je bil zadnji primer iz srbskega mladinskega glasila NON v Nedeljskem dnevniku, lahko povzročijo veliko politično škodo v mednacionalnih odnosih.
Komunisti menijo, da je prav, da ni več tabu tem v našem javnem obveščanju, vendar pa so odločno proti vsesplošnemu kri-tizerstvu in razvrednotenju temeljnih pridobitev naše revolucije.
Če želimo, da bo idejnemu plenumu CK ZKS zagotovljen uspeh v uresničevanju njegovih stališč, potem se bo treba dogovoriti, kdo bo uresničil katere od sprejetih nalog in kdaj. Nato pa je treba uresničevanje teh nalog sproti spremeniti in tudi ugotavljati odgovornost, če naloge ne bodo uresničene.
Samo tak odnos do dela in sprejetih obveznosti lahko pomeni okrepitev zaupanja v zvezo komunistov in v naš družbenopolitični sistem. Ljudje so se pripravljeni marsičemu odreči, če bodo videli, da se razmere, čeprav počasi, vendarle spreminjajo na bolje.
F. S.
Hura počitnice!
Tako so presrečni zaklicali pionirji OŠ Toma Brejca v četrtek, 25. junija ... in radostno odhiteli veselim počitniškim dogodivščinam naproti. V. M.
Knjige za najboljše
Ob zaključku šolskega leta je bila v veliki sejni sobi v občinski zgradbi podelitev nagrad 200 najbolj marljivim učencem kamniških šol. Predsednik skupščine je skupaj s čestitkami učencem osnovnih šol, šolskega centra in zavoda za usposabljanje invalidne mladine delil še knjižne nagrade. M. R.
• S skupnega zasedanja vseh zborov skupščine
»Pod takimi pritiski je težko delati«
SZDL pred volitvami
Delegati so na skupnem zasedanju med drugim sprejeli osnutek odloka o pripravi in sprejetju sprememb družbenega plana občine in ga s tem dali v razpravo. Vse predloge naj predlagatelj skuša upoštevati, tudi predlog delegacije krajevne skupnosti Novi trg, ki pravi, da je treba vsako leto preveriti, če družbeni plan še ustreza potrebam gospodarstva občine in ga po potrebi dopolniti ali spremeniti.
Delegacija tudi meni, da pojasnilo izvršnega sveta, ki se zavzema za hitro stanovanjsko gradnjo, ni logično, ko pravi: »Ker občina v tem času ne bo dosegla začrtanega števila stanovanj, se bo spremenila naša migracijska politika. V planu smo namreč zapisali, da bomo zmanjšali število tistih, ki se vozijo na delo v druge občine. »Če se ljudje vozijo na delo v druge občine, je po mnenju delegacije iz Novega trga to znak, da v Kamniku manjka ustreznih delovnih mest. Več stanovanj lahko to migracijo le poveča. Napredek v razvoju je po njihovem bolj odvisen od razvojnih programov podjetij in štipendiranja, kije zelo skromno zastavljeno. Šele ko se migracija obrne v drugo smer, imajo stanovanja lahko pomembnejšo vlogo.«
Sicer pa so delegati na seji sprejeli tudi informacijo o poslovanju kamniških delovnih organizacij v prvem trimesečju, razširjeno s podatki za prvih pet mesecev in z dodano primerjavo uspešnosti v prejšnjih pogojih in v teh, ko je začel veljati zakon o celotnem prihodku in dohodku. Sredstva za skupno porabo so •Zredno   porasla,   malo manj
splošna poraba, izgubaši so zaenkrat le trije (Utok-tozd Usnjar-na, Planinka in Zavod za urejanje prostora in planiranje), v negospodarstvu pa imata zaradi novega zakona izgubo Muzej in Glasbena šola. Pojavile so se tudi prve nevšečnosti s povečanimi zalogami in nabavo reprodukcijskega materiala, težave pa so toliko večje predvsem zaradi učinka novega zakona - t. j. revalorizacije porabljenih zalog, surovin in materiala. Kljub poslabšanem stanju pa Kamnik po besedah predsednika izvršnega sveta Janka Gedriha še vedno prednjači pred republiškim poprečjem.
Po poročilu o gospodarjenju so se delegati »spopadli« s problematiko Planinke, njenih izgub, uresničevanja sanacijskega programa, ponovnih potreb po denarju in meglenem govorjenju o njenem stečaju. Predsednik kolektivnega poslovodnega organa Bogo Šest je sicer dejal, da se v drugem trimesečju poslovanje Planinke izboljšuje, sama restavracija pa pokriva kar 53 odstotkov vsega poslovanja. Nastal pa je problem pri obnovi hotela Ma-lograjski dvor, kjer se je izkazalo, da so stene v kopalnicah popolnoma uničene, kar predstavlja še dodatne stroške za obnovo, povečali so se namreč na 430 milijonov dinarjev. Bogo Šest je še predlagal, naj delovne organizacije združujejo sredstva iz rezervnega sklada predvsem v Kamniku (Planinki), če pa to ne bo možno, pa bi septembra pripravili predlog za stečaj te delovne organizacije. Dodal je še, da s sodelavcem Sešokom jasno čutita, kako jima v Kamniku ne za-(Nadaljevanje na 2. strani)
Letos poteče štiriletni mandat organizacijam SZDL v Sloveniji. Volilne seje, katerim smo vsakokrat posvečali veliko politično in organizacijsko pozornost, bodo opravljeni: v času zelo razgibanega, zaostrenega obdobja. Po drugi strani pa se začenja novo štiriletno obdobje delovanja socialistične zveze v upanju, da se bomo v teh prihodnjih letih začeli uspešneje spoprijemati s težavami, da bomo vidneje prešli v ekonomsko in politično stabilnejše obdobje. Ta želja in zahteva sloni nedvomno tudi na potrebi po učinkovitejši socialistični zvezi, ki naj bi bila tista povezovalna in usmerjevalna osnova za učinkovitejše delovanje družbenoekonomskega in političnega sistema.
V vsem tem času je socialistična zveza delovala v zaostrenih in kriznih gospodarskih in družbenih razmerah. Bistveno so se zaostrili materialni pogoji gospodarjenja, kar je vplivalo na pogoje dela, pridobivanje in razporejanje dohodka ter na življenski standard delovnih ljudi. Vse to zahteva, da k volilnim sejam socialistične zveze pristopimo odkrito in odgovorno ter ocenimo delež naše frontne organizacije v premagovanju nastalih težav. Gre za kritično oceno učikovito-sti našega dela. Učinkovitost socialistične zveze pa je mogoče preverjati predvsem po tem, kako se je odzvala na posamezna življenska vprašanja in koliko je prispevala k njihovemu razreševanju. Lahko rečemo, da se je v tem štiriletnem obdobju lotila vrste vprašanj na nov način, bolj odprto, več je bilo dialoga.
Socialistična zveza si je kot najširša organizacija delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil prizadevala, da bi bile bolj upoštevane pobude delovnih ljudi in občanov, da bi se njihovi dogovori odražali tudi v konkretnih deja-
njih. Vseeno pa ugotavljamo, da njena učinkovitost še vedno ni zadovoljiva. Sekcijskih obravnav ne znamo izkoristiti v praksi. Še vedno je premalo izkoriščena in uveljavljena družbeno kontrolna funkcija SZDL. V praksi premalo preverjamo*'uresničevanje že sprejetih dogovorov, zato tudi razkorak med številom in obsegom naših aktivnosti, sestankov in drugih oblik izmenjave mnenj v okviru Socialistične zveze in doseženimi rezultati.
Ne glede na različno razvitost, frontne organizacije v posameznih okoljih so dokaj enotne zahteve, da se mora hitreje otresti dosedanjih slabosti (forumskega dela, splošnosti, neplodnega se-stankarstva in podobno) ter odločneje uveljavljati svojo ustavno vlogo, postati bolj odprta množična organizacija ljudi, njihovih organizacij in združenj, da bodo sami učinkoviteje reševali vsakodnevne konkretne probleme, laže uresničevali dolgoročni program gospodarske stabilizacije, se spopadali z inflacijo in krepili našo socialistično samoupravno demokracijo. V času, ko potrebujemo zaupanje ljudi v lastne moči, moramo v vseh organizacijah uveljaviti večjo ustvarjalnost in učinkovitost. Postati moramo še bolj mobilizacijski in akcijski, da bodo ljudje pogosteje videli konkretne dosežke spreminjanja razmer na bolje, rezultate številnih sestankov in dogovorov pa uresničene.
Predsedstvo občinske konference SZDL Kamnik je sprejelo program priprav na volilne seje in rokovnik kandidacijskih postopkov ter volitev organov v organizacijah SZDL v občini Kamnik. Temelje za pripravo in izvedbo volilnih sej konferenc SZDL v letu 1987 je postavila K K SZDL in jih tudi širše objavila v vseh sredstvih javnega
obveščanja. In kateri so najpomembnejši datumi?
30. 9. 1987
Do tega datuma naj bi zaključili najpomembnejši del aktivnosti v vseh krajevnih organizacijah SZDL. To pa pomeni, da bi zaključili z evidentiranjem možnih kandidatov za vodstvo in organe krajevnih konferenc kot tudi za vodstvo in organe občinske konference SZDL Kamnik, Medobčinski svet SZDL in RK SZDL. Hkrati naj bi do tedaj že izdelali predlog poročila in predlog programskih usmeritev za delo v prihodnjem obdobju. Pričakuje se, da bo to aktivnost, v katero se bodo vključile vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva v posameznih krajevnih skupnostih in tudi na občinski ravni.
31. 10. 1987
Potem, ko bi evidentirane možne kandidate obravnavali v različnih oblikah dela in v organih SZDL, naj bi do konca oktobra izpeljali volilno-programske konference v vseh krajevnih organizacijah SZDL. Pomembno je, da.se tudi krajevne konference oblikujejo po delegatski poti, tako, da bo resnično v njih zastopana vsa pestrost življenja in dela krajevnih skupnosti. Osnovo za delegiranje predstavljajo ob družbenopolitičnih organizacijah, društvih in interesnih oblikah povezovanja občanov predvsem hišni sveti ter ulični in vaški odbori, ki bi jih ob tej priliki morali oblikovati povsod, kjer še niso zaživeli.
Na volilnih sejah krajevnih konferenc naj bi torej opravili zlasti naslednje aktivnosti:
- izvršili (ugotovili) konstituiranje krajevne konference SZDL na delegatskem načelu zastopanosti
- sprejeli poročilo o poteku kandidacijskih in volilnih opravil
- sprejeli poročilo o aktivnostih v preteklem obdobju in nove programske usmeritve
- izvolili novo vodstvo (Predsedstvo) KK SZDL, kakor tudi vse druge potrebne organe
- obravnavali in oblikovali stališča k predlogu vodstva občinske konference SZDL in njenih organov, Medobčinskega sveta SZDL in RK SZDL.
30. 11. 1987
Predsedstvo OK SZDL bo na osnovi stališč, pobud, predlogov in pripomb, oblikovanih na volil-no-programskih sejah krajevnih organizacij SZDL in na sestankih DPO, družbenih organizacij in društev pripravilo predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij, člane predsedstva ter člane drugih organov, s katerimi naj bi preko »Kamniškega občana« seznanilo tudi širšo javnost. Do konca novembra naj bi bila v občini izpeljana volilno-program-ska seja OK SZDL Kamnik, kjer bi spregovorili o »uresničevanju dela in vloge SZDL danes«, sprejeli ustrezna poročila in program-. ske usmeritve za delo v prihodnje ter seveda izvolili novo vodstvo in nove organe, tako OK SZDL kot njenega predsedstva. Obenem bi na tej seji obravnavali in oblikovali tudi predlog možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v Medobčinskem svetu in Republiški konferenci SZDL.
31. 12. 1987
Do konca leta 1987 naj bi bili opravljeni tudi volilno - programski konferenci tako Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije kot Republiške konference SZDL Slovenije.
Predsedstvo OK SZDL Kamnik poziva vse delovne ljudi in občane, da se aktivno vključijo v vse kandidacijske in volilne postopke za izvolitev novih vodstev in organov v vseh organi/ai-ijah socialistične zveze v naši občini!
Regionalizacija odlaganja komunalnih odpadkov je več kot nujna
Kadrovski delavci o spremembah zakona o združenem delu
Mladi zadružniki, kdo so to?
Ste že slišali za aktiv mladih zadružnikov? Če še niste, naj vam ga predstavim s pomočjo njihovega predsednika, Matevža Pibernika.
Matevž, kakšna organizacija je aktiv?
Delujemo v okviru OK ZSMS Kamnik in združujemo mlade, ki jih zanima kmetijstvo. Pomembno je predvsem zanimanje, ne kmečko poreklo. Člane združuje naša aktivnost, ki je precej pestra. Na primer, že naslednji mesec pripravljamo Kmečki praznik v Komendi. Poleg veselice bo še povorka s prikazom kmečkih običajev, tekmovanje koscev in grabljic, družabne igre in še kaj. Res bo zanimivo!
Kako pridete do denarja?
Večinoma prek delovnih akcij. Prirejamo srečelove, veselice, čistili smo pašnike Pašne skupnosti. Nekaj prispevajo še zadruge in delovne organizacije. Denar se že dobi, če smo dovolj pridni.
Koliko imate članov?
Okrog sedemdeset nas je. Med nami je tovariški odnos, žal pa je premalo mladih iz srednjih šol. Večina je stara med devetnajst in petindvajset let, vendar bi radi privabili v naše vrste še mlade med petnajstim in dvajsetim letom. Vse zainteresirane vabim k sodelovanju.
Kaj jim lahko ponudite?
Naši aktivni člani lahko spoznajo veliko novega na področju kmetijstva, dovolj je tudi družabnega življenja, saj prirejamo izlete in družabne večere; res je prijetno, ko nas je toliko skupaj. Radi imamo narodno glasbo, seveda pa ne zapostavljamo moderne glasbe in diskotek. Vsako jesen imamo izlet, navadno v tujino. Lani smo bili v Švici, letos pa načrtujemo izlet na Češko. Tako navadno porabimo denar, ki smo ga zaslužili med letom in ni nam žal.
S kom sodelujete pri svoji dejavnosti?
Veliko sodelujemo z zadrugami in drugimi aktivi po Sloveniji. Seveda sodelujemo tudi z OK ZSMS, prisotni smo na tekmovanjih za pokal in se vključujemo v delo mladinske organizacije. Radi pomagamo in svetujemo na kmetijah, saj bi radi, da bi se kmetijstvo bolj razvilo in moderniziralo.
Mladi, ki vas zanima kmetijstvo, le pogum, priključite se aktivu mladih zadružnikov, Matevž pravi, da vam ne bo žal.
DAMJAN GLADEK
Kljub temu, da se v občinah v zadnjem času vse bolj resno ukvarjajo z reševanjem onesnaževanja okolja s komunalnimi, posebnimi in nevarnimi odpadki, pa je nujno, da se ti problemi rešujejo enotno za vso regijo. Res je, da imamo take in podobne ugotovitve vsi že dolgo časa »na jeziku«, vendar pa ni več časa o tem razpravljati.
Ukrepati je treba takoj!
Tudi razpravljanje o tem, kam, v katero občino z regijskimi smetmi (kar se vsekakor lahko izkaže za mukotrpno in navsezadnje neuspešno delo) je odveč, če vemo, da so za reševanje takih vprašanj pristojni strokovnjaki, ki z upoštevanjem vseh kriterijev najdejo najoptimalnejšo lokacijo za skupno deponijo. Treba je torej zaupati (in to brezpogojno!) stroki, nujno je tudi večje sodelovanje med posameznimi strokov-
(Nadaljevanje s 1. strani)
upajo, slišita (po ovinkih) raznorazne govorice o njunih »manipulacijah«, nepoštenem izkoriščanju družbenega denarja in podobno. Dejal je, da želi take očitke slišati neposredno in pozval delegate, naj pridejo z njimi na dan. Poudaril je še, da je pod takimi pritiski nemogoče delati in da bosta s Sešokom počakala samo še do zaključka adaptacije Veronike (ta bo imela le lepo fasado, denarja za nove okenske okvirje in nova stranišča pa ne bo, tako, da bo kljub prenovi ostala zaprta) in obnove podstrešja nad restavracijo Planinka. Tu so predvideni tudi štirje apartmaji za osebje, s katerim, je poleg drugega dejal Bogo Šest, je največji problem. Potem bosta do konca julija pripravila poročilo za izvršni svet in »se vsem zahvalila za sodelovanje«, je dejal predsednik kolektivnega poslovodnega odbora delovne organizacije Planinka.
V razpravi je predstavnik mladine dejal, da je kljub vsemu negodovanju (na žalost je sanacija »padla« v nesrečno obdobbje intervencijskih zakonov) treba pohvaliti Boga Šesta in njegovega sodelavca za vsa prizadevanja in trud, ki sta ga vložila v reševanje »globoko zabredle« Planinke, kjer, kot sta sama že na-za-čelku dejala, rezultati ne bodo vidni čez noč. Ljudje v združenem delu pa so (upravičeno ali
IDEJA v arkadi mladosti
Kaj je z Idejo? Porodila se ji je ideja. Kakšna? Da pod arkado prenovljene stavbe na Kidričevi, kjer ima poleg razstavno prodajnih prostorov tudi bife, v poletnih mesecih prodajajo osvežilno pijačo, torej na »pločniku«, ki je v tem primeru pod arkado. Prodajali pa bodo izključno kokako-lo in pivo in to po zelo nizkih cenah. Kot so nam zagotovili, se na ta način želijo približati predvsem mladim Kamničanom (in turistom, seveda). In zakaj predvsem mladim? Zato, ker so tudi Idejo ustvarili mladi, pravijo.
Končno je »s polno paro« stekla proizvodnja sončnih tend (markiz), ki jih v Ideji izdelujejo v sodelovanju z italijansko firmo IATA, nam je povedal direktor Slobodan Miladinovič in obenem dejal, da dokončujejo tudi adaptacijo podstrešja na Ljubljanski 6. S preselitvijo računovodstva in dela proizvodne režije bodo tako rešili dolgoletno in čedalje večjo prostorsko stisko njihovih administrativnih delavcev.
In še ena razveseljiva novica iz Ideje: Vse študentske domove za Univerzijado v Zagrebu je opremila Ideja in za dobro opravljeno delo dobila izrecne pohvale organizatorja.
TITAN - nagrada za tehtnico
Na sejmu v Hannovru je delovna organizacija Titan prejela za
njaki, ne pa, da občine med seboj licitirajo, katera bo sprejela deponijo. Take in podobne ugotovitve so bile izrečene na nedavni seji predsednikov občinskih in mestne skupščine ljubljanske regije in Cerknice v Kamniku.
Problematiko ravnanja s posebnimi, nevarnimi in komunalnimi odpadki bo moč uspešneje reševati šele potem, ko bo prišel v veljavo republiški zakon o ravnanju s posebnimi odpadki, katerega osnutek je že v pripravi.
S tem bi prisilili vse delovne organizacije in obrtnike, da postanejo člani poslovne skupnosti, posebne organizacije za ravnanje s takimi odpadki, ali katere druge oblike organiziranega delovanja.
Predsednik skupščine skupnosti občin ljubljanske regije Anton Ipavic je v uvodnih besedah navedel poglavitne vzroke, ki so pripeljali do nujnosti skupnega
ne, verjetno pa še bolj nestrpni zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja) nezadovoljni, rezultate vloženih družbenih sredstev hočejo videti takoj, predvsem pa vedeti, da njihova »odrekanja« niso bila zastonj.
Predvsem zaradi veliko denarja, ki ga je kamniško združeno delo vložilo v Planinko, bi bilo tiho govorjenje, da bo najbolje Planinko dati v zasebne roke, kajti zasebno gostinstvo je daleč uspešnejše od družbenega, neupravičeno in prenagljeno, je dejal predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Janko Gedrih pa je v razpravi o Planinki dejal, da je združeno delo v Kamniku že združilo dosti sredstev (tudi za ostale potrebe), za Planinko se je na žalost izkazalo, da je premalo. V delovnih organizacijah ne vidijo rezultatov. Nezaupljivi pa so tudi zaradi čedalje hujšega položaja v lastnih organizacijah.
»Ukvarjamo se s težavami manjših organizacij in jim pomagamo iz izgub, vendar pa se moramo pripraviti tudi na hujše probleme in reševanje večjih kolektivov, kar tudi ni nemogoče«, je dejal Janko Gedrih in še dodal, da zaradi stanja, kakršno je (predvsem po posvetovanju s člani občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice) izvršni svet ne bo več spodbujal združenega dela za zbiranje denarja.
ROMANA GRČAR
reševanja teh problemov in ob tem z vso resnostjo tudi dejal, da zdaj ni več časa za šale.
Bogdan Babšek, svetovalec predsednika republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora pa je menil, da ni za ločeno reševanje posameznih vrst odpadkov, kljub temu pa je treba posebnim odpadkom dati prednost.
»V regiji imamo 408 onesnaževalcev, ki proizvedejo 93.000 ton nevarnih odpadkov letno,« je povedal Milan Osojnik, podpredsednik izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane in ob tem tudi predstavil register proizvajalk posebnih odpadkov v regiji po posameznih občinah. To je prvi korak k sistematičnemu načinu reševanja teh problemov. Drugi ukrep bo, po njegovih besedah, narediti te odpadke manj škodljive, naslednji je primerno deponiranje in kar je še pomembnejše, da kolektivi, ki te odpadke proizvajajo skušajo spremeniti način proizvodnje. Jasno je, je dejal Milan Osojnik, da je v primeru onesnaževanja nosilec stroškov za odstranjevanje posledic kršitelj, zato bo tako imenovanega solidarnostnega prelivanja sredstev malo.
Čeprav mora proizvajalec odpadkov poravnati stroške za njihov odvoz, je tu še mnogo kršiteljev. Stvari pa se spreminjajo prav z delovanjem konzorcija za ravnanje s posebnimi odpadki v
Društvo kadrovskih delavcev v Kamniku je bilo ustanovljeno leta 1980. Združuje strokovne delavce kadrovskih služb kamniških OZD; v njem je 49 članov najrazličnejših poklicev.
Letos je društvo pripravilo seminar o izpolnjevanju obrazcev RAD 20. Na seminarju je predstavnica Zavoda SR Slovenije za statistiko Ljubljana vsem udeležencem posveta posredovala izčrpne odgovore na postavljena vprašanja o izpolnjevanju obrazcev. Društvo je obravnavalo tudi poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in
ljubljanski regiji; leta 1983 so ga ustanovile organizacije združenega deja, ki imajo nevarne in strupene posebne odpadke. Delovne organizacije, ki so doslej v konzorciju združevale denar predvsem za raziskave in študije, bodo sedaj morale prispevati znatno večja sredstva za ureditev končne dispozicije odpadnih snovi, prane Skinder, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev poslovne skupnosti za ravnanje z odpadki v SRS, je dejal, da bi bilo treba najti centralni objekt, univerzalno zažigalnico, in centralno deponijo za vse tiste odpadke, ki za zažigalnico niso primerni. Milan Osojnik je na seji tudi poudaril, da bi morali nujno in čimprej imeti evidenco odvečnih snovi oziroma register nevarnih odpadkov. Zanimiv je bil tudi predlog podpredsednika SO Bežigrad, ki je dejal, da bi bilo zaradi pomanjkanja časa (ekološka katastrofa je »pred vrati«!) naloge uničevanja in shranjevanja odpadkov najbolje zaupati kateri od delovnih organizacij, ki se z njimi že sedaj ukvarjajo (na primer Dinos). Ob koncu je predsednica Skupščine mesta Ljubljane Nuša Kerševan še pridala, da bo morala biti problematika odlaganja, uničevanja in shranjevanja nevarnih in posebnih smeti še posebna zadolžitev republiške skupščine in izvršnega sveta.
ROMANA GRČAR
izvajanju kadrovske politike na območjuj občine Kamnik.
V želji, da približa usposabljanje individualnim poslovodnim orgaom in drugim strokovnim delavcev OZD, je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico občin Ljubljanskega območja - občinskega odbora Kamnik organiziralo predavanje o strateškem planiranju kadrov z razvojno tehnološkega vidika. Predavatelj, Emil Milan PINTAR, . namestnik predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologo, je na predavanju poudaril zlasti:
pročelja kavarne Veronika in njenega ostrešja, pa tudi za obnovo strehe na Planinki. Trenutno pa statično sanirajo tudi stavbo, kjer ima Kočna železnino Uni verzal. Kočna je zgornje prostore odstopila stanovanjski skupnosti, ki namerava objekt obnoviti in v zgornjih prostorih narediti stanovanja. Le-ta pa nameravajo pridobiti tudi pri obnovi podstrešja na Titovem trgu 9 kjer bi bilo možno narediti pet podstrešnih stanovanj. Zato v SGK že zbirajo soinvestitorje oziroma interesente za ta stanovanja, katerih upravljanje in vso skrb za izgradnjo bi s tem prenesli na stanovanjsko zadrugo.
Konec julija bodo končno začeli tudi z gradnjo oziroma s pripravljalnimi deli stanovanjske soseske B-2 na Perovem in sicer za izgradnjo bloka A3K3, kjer bo narejenih 47 novih stanovanj. Od tega bo dvajset solidarnostnih, anketo o stanovanjskih potrebah so razposlali tudi po kamniških delovnih organizacijah, torej, nekaj stanovanj bodo kupile delovne organizacije, ostala pa bodo za individualne kupce.JJlednji že lahko dajo vlogo za nakup. Gradnja bloka (gradili bodo delavci Gradbinca) bo tekla po pro-izvodnjem principu (gradnja za trg). Ob gradnji soseske B-2 bodo dograjena tudi prepotrebna parkirišča in igrišča.
ROMANA GRČAR
- spremembe na področju kadrovske politike in tehnološkega razvoja v evropskem prostoru;
- planiranje kadrov na nivoju republike;
- kadrovsko problematiko na nivoju OZD.
V razpravi je bila poudarjena vloga individualnih poslovodnih organov in kadrovskih delavcev pri planiranju kadrov in sistematični skrbi za izobraževanje in razvoj kadrov.
Udeleženci so bili z vsebino predavanja in razpravo zadovolj-nji in si tako kakovostnih predavanj še želijo.
Člani društva so se udeležili tudi javne razprave o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, s posebnim poudarkom na delovna razmerja. Javno razpravo je organiziral Občinski svet ZSS Kamnik v Svi-lanitu.
V javni razpravi je bilo izraženo enotno mnenje, da zakona o združenem delu ni smotrno spreminjati pred spremembo ustave, ker bo po spremembi ustave potrebna ponovna sprememba zakona. To so podprli tudi z utemeljitvijo, da bi v sedanjih gospodarskih težavah morali vse napore vložiti v izboljšanje gospodarskih razmer, ne pa neprestanemu prilagajanju samoupravnih splošnih aktov DO zakonskim in drugim predpisom.
S področja delovnih razmerij je bilo v razpravi ugotovljeno, da je koncepcija delovnih razmerij močno pod vplivom nezaposlenosti v nekaterih federalnih enotah. Zakon namreč predvideva obvezno objavo prostih del in nalog v dnevnem časopisu. Udeleženci razprave pa so poudarili, naj bi tudi v bodoče zadostovala objava prostih del in nalog v prostorih Skupnosti za zaposlovanje.
S tem načelo javnosti ne bi bilo okrnjeno, saj je tak način uspešno deloval že dosedaj, ker so delavci s takim načinom objavljanja tudi seznanjeni. Sporna je tudi določba, da mora organizacija sprejeti kandidata, ki izpolnjuje pogoje po objavi ali razpisu, namesto da bi izvedli strogo kadrovsko selekcijo. Strokovnost se lahko presoja le preko poskusnega dela. Enako sporna je tudi določba, ki ureja pogoje za upokojitev. S tem se na neprimeren način rešuje problem nezaposlenosti. Nasploh naj se na področju delovnih razmerij več pristojnosti prepusti republiški zakonodaji in samoupravnemu urejanju.
Razpravljala so tudi poudarili, da je pripravništvo v Sloveniji dokaj dobro urejeno, zato ni razlogov za sprejem določbe, da bi temeljne organizacije, ki zaradi specifičnosti delovnega procesa in drugih objektivnih razlogov ne potrebujejo pripravnikov, vplačevale v skladu z družbenim dogovorom oz. zakonom ustrezna sredstva za ustanavljanje novih delovnih mest. Prestroga je določba, da pristojni organ začne postopek za razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, IPO, predsednika kolegijskega poslovodnega organa, če v predpisanem roku ne vloži zahteve za začetek disciplinskega postopka za ugotavljanje odgovornosti delavca, ki je huje kršil delovne dolžnosti. V večji meri je uporabljati že sedaj določene disciplinske ukrepe tudi za vodilne delavce.
V razprvi je bilo sprejeto tudi stališče, naj bi delegati družbene skupnosti sodelovali le v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnega organa OZD posebnega družbenega pomena.
M. G.
Iz delovnih organizacij
svojo elektronsko tehtnico »Skala 02«, ki jo izdeluje v sodelovanju z »Digitronom« iz Buj, posebno priznanje za dober industrijski dizajn. In še manj razveseljiva novica, ki za delavce Titana pravzaprav ni več novica. Namreč, že kar nekaj časa jih tare kadrovska problematika. V tem obdobju pa še posebno primanjkuje višje in visoko izobraženih kadrov, predvsem diplomiranih inženirjev strojništva in ekonomistov.
Prestrukturiranje gospodarstva je treba doseči predvsem na kadrovskem področju, je zapisano v planskih dokumentih občine. Toda titanu kljub naporom zaenkrat tudi s štipendijsko politiko ni uspelo pridobiti novih bodočih strokovnjakov. Za srednje usmerjeno izobraževanje so v Titanu razpisali 66 štipendij, vendar pa so do 30. junija prejeli le 35 prošenj, od teh največ za ekonomske tehnike. Za višje in visoke šole so razpisali 26 štipendij, vendar so dobili le tri prošnje, od teh le eno za diplomiranega strojnega inženirja, čeprav bi jih potrebovali devet.
SKG - povišanje stanarin, najemnin, prispevkov za gradnjo zaklonišč
Ob koncu junija so delegati samoupravne stanovanjske skupš-
čine sprejeli predlog za drugo povišanje stanarin v letošnjem letu. Na podlagi družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin so se stanarine, najemnine, prispevki za gradnjo zaklonišč in prispevki za vzdrževanje kotlov tokrat (s 1. 7.) povišali za 56 odstotkov.
Na pobudo skupnosti stanovalcev pa so se odločili, da kar za petkrat povišajo akontacije za etažni prispevek (vzdrževanje skupnih delov in naprav).
Dosedanje akontacije so bile namreč tako nizke, da so bili proračuni (do dejanskih stroškov vzdrževanja) resnično visoki. Akontacije se niso povišale že od enainosemdesetega leta.
Intervencijska skupina (SKG-jeva mini delavnica) dežura tudi med prazniki in ob koncu tedna!
Če torej želite zvedeti za seznam dežurnih vzdrževalcev, vprašajte na svojem hišnem svetu ali pa pridite pred stavbo SKG na Steletovi, kjer je seznam izobešen na vhodnih vratih. Vendar v SKG še posebej poudarjajo, da so ta dežurstva resnično le za primere najnujnejših popravil v stanovanjih oziroma na skupnih objektih v blokih.
Sicer pa so. se v SKG intenzivno vključili v revitalizacijo starega mestnega jedra. Nekaj denarja so prispevali tudi za obnovo
M-ETA, Živilska industrija Kamnik, Kajuhova pot 4
potrebuje
čistilko
za čiščenje upravnih prostorov v popoldanskem času. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
• Spominski pohod ob prazniku Kamniške Bistrice in Godiča
Veliko mladih pohodnikov
Za letošnji spominski pohod, ki ga vsako leto ob krajevnem prazniku Kamniške Bistrice in Godiča pripravijo krajevne organizacije ZZB NOV v sodelovanju s svetoma obeh KS, je bila značilna zelo velika udeležba, zlasti mladine.
V lepem sončnem vremenu se je v nedeljo, 7. junija, pred OŠ Kamniškega bataljona v Stranjah zbralo okrog štiristo udeležen-eeV,; ki so nato s prapori in harmonikarjem na čelu krenili proti spomeniku Juriju Libniku na Ve-gradtl. Tu je zbranim govoril Janez Cevka, predsednik sveta KS Kamniška Bistrica, zapeli so pevci moškega pevskega zbora iz Godiča, delegacija borcev pa je položila venec k spomeniku prvega padlega partizana na tem območju, gozdarja Jurčka, ki je pred 45 leti; 9. junija 1942, žrtvoval svoje mlado življenje ob napadu Kamniškega bataljona na nemško žandarmerijsko postojanko v Zagorici. V spomin na ta dogodek praznujeta KS Kamniška Bistrica in Godič svoj krajevni praznik.
Dolg sprevod je nato krenil z Vcgrada prek Županjih njiv v vasico Okroglo, k spominskemu obeležju, posvečenemu spominu
ZDRAVSTVENI DOM KAMNIK obvešča vse občane, da je sobotna dežurna zobozdravstvena služba od 7. do 13. ure v starem Zdravstvenem domu Kamnik.
treh padlih partizanov in požigu vseh treh kmetij aprila 1944. V kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Kamniškega bataljona Stranje, so mladi obudili izročila narodnoosvobodilnega boja, obenem pa tudi kritično ocenili naše sedanje razmere, vse z željo, da moramo ob večjem sodelovanju mladih čimprej najti izhod iz sedanjih težav in tako naprej uresničevati vizijo naše NOB.
Kolona jc nato krenila naprej po gozdnih poteh pod obronki Kamniškega vrha proti vasici Slevo.
Daleč naokoli so odmevali partizanski napevi harmonikarja in se mešali s pisanimi zvoki kravjih zvoncev na gorskih pašnikih.
Pri značilnem visokem koničastem spomeniku iz pohorskega granita na Slevem, ki stoji tu v spomin na borce Zidanškove brigade, padle v neenakem boju z nemškim okupatorjem v hudi zimi 8. januarja 1945, je potekal zaključni del pohoda.
Zbranim udeležencem je o nekaterih aktualnih družbenih vprašanjih in nalogah pri krepitvi samoupravljanja v naši občini govoril Franc Svetelj, družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Delegacija lovske diužinc Stahovica, ki ima patronat nad spominskimi obeležji na tem območju, je položila venec k spomeniku, oglasila se je partizanska in narodna pesem godiških pevcev. Svoj delež k programu pa so spet dali tudi osnovnošolci iz Stranj.
Franc   Uršič, požrtvovalni
Okras pa tak
predsednik krajevne borčevske organizacije, jc spet imel polne roke dela. Vneto jc potrjeval izkaznice p udeležbi na pohodu in delil srebrne značke za več kot štirikratno udeležbo na pohodu in bronaste značke za prvo udeležbo.
Udeleženci pohoda so posedli po travi okrog domačij na Sle-'1 vem, borci so z mladimi obujali spomine na težke dni. Spet se je oglasila pesem in naznanjala širni okolici, da krajevni skupnosti pod kamniškimi planinami praznujeta svoj praznik.
Nad vasico pa se je v soncu svetil napis na spomeniku: »V to zeleno deželo z vencem belih gora, smo z mlado krvjo zapisali oporoko srca, ljubite svobodo«!
F. S
Na poti od Okroglega proti Slavnem seje vila dolga kolona pohodnikov (F.S.)
• Praznovanje krajevnega praznika KS Kamniška Bistrica in KS Godič, 9. junij, je potekalo tradicionalno, slovesno, zavzeto in delovno.
Praznovanje se je začelo 5. junija v Osnovni šoli kamniškega bataljona Stranje ob prazniku šole, ki sovpada s krajevnim praznikom. Slovesnost je bila v avli šole, ki jo krasi velika zgraRta Lojzeta Perka, srečanje Martina Krpana z Brda vsem s pravo revijo pesmi in glasbe učencev. Direktor šole, Janez Andrejašič, je slavnostni govor strnil z besedami, da le trdno sodelovanje s krajani vodi šolo k uspehu. Dolgoletni pedagoški delavci na šoli so prejeli spominska darila, najzaslužnejši učenci pa knjižna priznanja.
Praznovanje se je nadaljevalo 13. junija pred domom KS Godič, kjer so bili podeljeni posameznikom bronasti spominski znaki OF. Pred kulturnim programom, ki so ga izvajali učenci OŠ Kamniškega Bataljona Stranje in domači moški pevski zbor, sta imela slavnostna govora predsednika KS Godič Tone Podjed in KS Kamniška Bistrica Janez Cevka.
Med uspehe sodi krajevni samoprispevek, s katerim nadaljujeta obe KS z modernizacijo krajevnih cest in priprave za gradnjo mrliške vežice v Stranjah. Tudi tu je poudarjeno nujno sosedsko dogovarjanje in tesno sodelovanje na vseh področjih s skupnimi interesi.
Praznovanje se je 20. junija zaključilo s praznikom gasilskega društva Kamniška Bistrica, ki pokriva še KS Godič in velik del KS Črna. Gasilsko slavje je bilo povezano s prevzemom novega orodnega avtomobila TAM in izročitvijo gasilskih odlikovanj in pohvale najprizadevnejšim gasilcem. Slavnostni govornik je bil Vinko Rozmanič, kije orisal pot gasilskega društva od ustanovitve leta 1930, do sedaj. Med drugim je povedal, da je kar tretjina vestnih gasilcev padla v letih okupacije 1941 - 1945, katerim je postavljeno spominsko obeležje na gasilskem domu, ki je ponovno, drugič, postal pretesen. Tudi gasilci so popestrili svoj in skupni praznik z mimohodom domače gasilske godbe, IS prapori in avtomobili okoliških gasilskih društev in gasilci od najstarejših do po-mladka.
Za praznovanje je bilo opravljenih veliko delovnih ur na raznih področjih, daje bilo kar najbolj praznično. Vsem, ki so karkoli pripomogli, materialno in moralno k skupnemu uspehu — hvala.
Predsednik KO ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič Franc Vršič
Novi — stari parkirni prostori
Jubilej ladje Kamnik
Betonsko cvetlično korito v Petruškovi ulici zelo lepo služi svjemu namenu. Plevel, ki ga je nekdo posadil vanj, se je že tako razbohotil, da ga opazi vsak, ki ga pot zanese tam mimo. m. r.
Letošnjo pomlad je poteklo deset let, odkar je bila 1977 v OSAKI na Japonskem porinjena v morje in poimenovana po našem mestu ladja Kamnik.
Ob tej priložnosti je splošno plovbo Piran, ki gospodari s to ladjo, obiskala delegacija občine Kamnik pod vodstvom predsednika občinske skupščine Antona Ipavica. Predstavniki slovenskih pomorščakov so za ladjo Kamnik izročili čestitke ob jubileju in sli-
važa tovor med Yokohamo na Japonskem do Karačija v Indiji. Pred nedavnim so jo v bližini Sin-gapurja napadli morski roparji, kar je bil prvi primer v zgodovini Splošne plovbe, vendar niso povzročili večje škode.
Piranski pomorščaki so Kam-ničane povabili na ogled ladje Logatec, ki je prav takrat v koprski luki iztovarjala staro železo iz SZ za jeseniško železarno. Prijazni kapitan Jože Mekota je s
• Iz nekega tovarniškega glasila:
Recimo bobu bob
(nadaljevanje in konec)
Zato bom dal odsekati desnico tistemu, ki je tvojemu sinu dal prvo čašo«. Žena je prebledela in zakričala: »Tega je kriva moja desna roka. Moja desnica je zaradi moje slabosti in mojega neznanja dala sinu, ko jc bil še otrok, usodno čašo.«
Globoko ganjen od te izpovedi je modri sodnik dvignil nesrečni-co in rekel: »Pojdi, ne bom ti prizadejal novih bolečin, delo, ki si ga napravila, je najhujša obsodba.«
Kaj nas pravljica uči in nam veli?
Brez skrbi, nihče od nas ne bo izgubil desnice. Imamo pač to srečo, da otrok ne sprejemamo na delo. Ali pa smo morda kdaj tudi kakšnega petnajstletnega fantiča, katerega pogled je komajda segel čez delovni stroj, silili k prvemu kozarcu pijače in mu prigovarjali, da ni »mož«, če ne poskusi alkohola?!
Smo kdaj komu odklonili kozarček, čeravno smo vedeli, daje usoden?!
Odgovorov na vprašanja ni. Morda pa je dovolj zgovoren podatek, da je bil v šestih letih v delovni organizaciji zaradi alkoholizma izključen samo en dela-
vec, pet delavcev je bilo kaznovanih zaradi vnosa alkohola v tovarno, sedmim delavcem pa je bila izrečena kazen prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za določen čas. Vsi grešniki so se »spreobrnili« in nihče od teh ni bil izključen.
Torej je vsak pogovoro o alkoholizmu v tovarni odveč. Nimamo ali imamo alkoholike, o njih »tovariško« molčimo. Tudi prav; k sreči modri sodnik iz pravljice ne obstoji, pa nas kazen ne boi doletela. Kazen za molčanje!
Za konec...
Še bomo zmajevali z glavami in globoko modrovali ob pogledu na sodelavca, ki bo vdan alkoholu v tolikšni meri, da svoje zasvojenosti ne bo mogel več prikriti. Ob pogledu nanj bomo »čisto pozabili«, da smo še do »včeraj« mižali pred njegovim početjem ali celo z njimi popili kozarček!
Si nc zaslužimo po vsem tudi mi kazni!? Jo smemo neusmiljeno podeliti samo grešniku kozlu, ki je grešnik postajal, ker se je nekontrolirano in neovirano pa-sel na travniku pregrehe?
Za marsikoga je zdaj prepozno. Bomo pustili piti tudi tiste, za katere je še čas?!
IVANA SKAMEN
Nova prometna ureditev je marsikateremu vozniku zmešala štrene, miličnikom pa naložila precej dela s pisanjem kazni za napačno parkiranje. Po novem je drugače, ob Titovem trgu se spet lahko parkira, parkirni prostori pa so zelo funkcionalno razporejeni vse do kavarne Veronika, omogočen pa je tudi dostop do parkirnih prostorov pod Malini gradom, kar rešuje problem parkiranja v samem mestu.
Seveda vozniki, ki so parkirali na prej nedovoljenih mestih, ne bodo dobili nazaj denarja za plačane kazni. Škoda, potem bi bil novi odlok popoln.
D. G.
Hotel Fischer
Kamniško hišo pravice (sodišče) zagotovo vsi poznate; čc si je še niste uspeli ogledati znotraj, pa jo poznate po zanemarjeni fasadi, ki SO jo začeli sedaj obnavljati. Pri tem so prišli do zanimivega odkritja. Na vzhodni steni, ki gleda proti postaji milice, se jc pokazal napis hotel. fischer, ki priča o zgodovinski preteklosti zgradbe.
Najbrž večine ne ve, da jc bila zgradba v rajnki Avstroogrski hotel. Zanimivo, mar ne? £). c
Kamničani so si med obiskom Splošne plovbe ogledali tudi eno izmed starejših ladij - Logatec. (F.S.)
ko z motivom iz pomorstva -umetniško delo Janeza Repan-ška. Za čestitke in darilo se jc toplo zahvalil Lucijan Stadina, predsednik KPO splošne plovbe. Slovesnosti se je udeležila tudi Tatjana Kosovel, predsednica občinske skupščine Piran.
Ladja Kamnik v tem času pre-
sodelavci razkazal ladjo in naporno delo posadke na njej.
Predsednik občinske skupščine Kamnik je ob zaključku povabil predstavnike Splošne plovbe, da se udeleže slavnostne seje-občinske skupščine Kamnik ob kamniškem občinskem prazniku.
F. S.
Občinska strelska zveza Kamnik
prireja 24. julija 1987 od 16. ure dalje na strelišču v Kamniku množično tekmovanje z MK orožjem na pištol-sko tarčo. Pogoji tekmovanja:
- nastopajo 3-članske ekipe
- strelja se po 5 strelov v 50 m oddaljeno tarčo
- čas streljanja: 2 minuti za ekipo
Vabimo vas, da se tekmovanja udeležite v čim večjem številu.
OSZ Kamnik
V spomin
Betki Kajdiž
Bilo je lepo pomladansko jutro, ko je prišla v službo s šopkom cvetočega španskega bezga v roki, polna življenjske energije, načrtov in optimizma. Ko smo jo to jutro srečevali, vso nasmejano kot vedno, niti slutili nismo, da bo ta dan njen zadnji delovni
dan. Zastal nam je korak, ko smo izvedeli za težko nesrečo. Vsi njeni sodelavci smo se združili v vroči, tihi želji, da ta nesreča ne bi bila usodna. Imeli smo kanček upanja, saj upanje mora biti. Vseh dvanajst dni, ko se je borita za življenje, je bilo z njo stotero naših misli in dobrih želja. Trepetali smo skupaj z njenimi najdražjimi za njeno življenje in ji želeli vse najboljše. Usoda pa je hotela drugače: iztrgala jo je iz naše sredine in nastala je vrzel, ki je ne bo mogoče zapolniti. Bolečina, ki se je zarezala v naša srca bo s časom otopela, a spomin na drago Betko ne bo nikoli zbledel.
V naši delovni'organizaciji je delala 33 let. Kot mlado 21-letno dekle, polno mladostnih idealov, je začela delati v proizvodnji. Takrat jih je bilo zaposlenih 12 delavcev, ki so delali v zelo težkih delovnih pogojih. Potrebno je bilo veliko odrekanj, da so se zgra-
dili novi prostori. Skupaj z ostalimi delavci je delala požrtvovalno in vestno in za to ji borno vedno hvaležni. Sodelavke so jo imele rade, ker je bila vedno tovariška, prijateljska in polna razumevanja za težave ljudi, s katerimi je delala. S prizadevnostjo je ob delu študirala na srednji živilski šoli in nadaljevala delo v laboratoriju, kjer je znala izkoristiti bogate izkušnje, ki si jih je pridobila z delom v proizvodnji. Nikogar ni med nami, ki ne bi poznal njenih zaslug pri razvoju novih izdelkov. Nikoli ji ni zmanjkalo idej za reševanje tekočih problemov v proizvodnji. Vedno je bila pripravljena pomagati ne glede na svoj delokrog. Njeno življenje, drage Betke, čeprav prekratko, je bilo bogato, ker je bila človek, ki ni poznal sebičnosti in egoizma. Bila je učiteljica življenja mladim kadrom, ki so delali z njo. Radodarno je razdajala svoje izkušnje mlajšim, ne da bi od njih pričakovala hvaležnost. Za vsakega, ki jo je prosil za nasvet je našla čas, dobro besedo in prijazen nasmeh. Za vse to bomo sodelavci večni dolžniki.
Usoda je hotela, da je odšla od
Marku Hribarju
Kolektiv Mercator-Ete, živilske industrije Kamnik se je v sredo, 27. maja na ljubljanskih Žalah z žalostjo in bolečino v srcih poslovil od tragično preminulega sodelavca Marka Hribarja.
Ne moremo in nočemo dojeti, da se je ta strašna nesreča res zgodila. Še v petek smo si voščili dobro jutro in nihče ni slutil, da smo se videli zadnjič. Kmalu je
odšel na službeno pot v Kranj, pot ki jo bomo še vsi dolgo obžalovali, da je kruta usoda prekinila njegovo ustvarjalno delo. Trepetali in držali smo pesti, da bi mu bilo dano življenje. Po treh urah boja življenja s smrtjo je, žal zopet zmagala smrt. Kako nenadoma se ustavi čas življenja, življenje človeka, ki smo ga imeli resnično radi in ga cenili kot dobrega strokovanjaka in prijatelja.
Rojen je bil 12. 10. 1942 v Zgornji Tuhinjski dolini, pridnim in delovnim kmečkim staršem. Pri hiši, ki je imela domače ime »pri Primožu«, je bilo šest otrok. Staršem v takratnih časih, med vojno in po vojni, ko je bilo treba začeti vse znova, s šestimi otroki ni bilo lahko. Vendar pa je družinska sloga in ljubezen bila močnejša. Markovo otroško življenje je teklo ob poljih, travnikih, potokih in zelenih gozdovih Tuhinjske doline, kjer je tako rad »hla-čal«. Ljubezen do domače zemlje je bila tudi temelj za cilj njegovega življenja. Zgodaj je odšel od doma študirat v Maribor na sred-
njo kmetijsko šolo in jo končal v rednem roku. Želja po znanju ga je pripeljala na Biotehniško fa-kulteto-živilski oddelek v Ljubljani, kjer je 1966. leta absolviral. Biotehniška fakulteta mu je podelila naslov diplomiranega inženirja živilske tehnologije.
Še kot mlad fant je pričel delati v ETI. Kmalu je pokazal nadarjenost in sposobnost in je prevzel vodenje takratnega obrata »KVAS« v Mengšu. y letu 1972 je pričel nadomeščati takratnega obolelega vodjo razvojno-kon-trolnega sčktorja in je bil leta 1974 imenovan za delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Dvanajst let je strokovno in odgovorno opravljal svoje delo, ki mu je bil ves predan. Svoje znanje je prenašal tudi na mladi rod kot vodja svojim sodelavcem 'in mentor učencem, ki so prihajali na delovno prakso. S svojo sposobnostjo je v življenje ETE vtkal del sebe in tako v času in prostoru pustil za sabo sled, ki nas bo vedno spominjala nanj. Vse to zmore le človek, ki je notranje bogat, ki je srečen tedaj, ko se razdaja drugim. V letih, ki smo jih preživeli skupaj
nas sredi dela. Zelo težko nam je, ker je njeno življenje ugasnilo pri opravljanju službene dolžnosti. Vemo, da je bila njena največja skrb in ljubezen posvečen:! njeni družim. Zato obljubljamo, da bomo po svojih najboljših močeh v bodoče stali ob strani njeni družini.
Od drage Betke smo se zadnjič poslovili 5. junija na Neveljskem pokopališču. Njen delovni stol in miza samevata. Laboratorij je opustošen in žalost preveva ves prostor. Iz prijetne delovne sredine sta odšla človeka, ki ju bomo še dolgo pogrešali. Betke iz laboratorija ni več. Ostal nam je svetal spomin na njeno podobo. Bila je popolna ženska z veliko elana in delovne moči. Kaj vse je imela še v načrtu, saj njeno življenje ni poznalo počitka. Spoštovali in cenili smo njen prijateljski odnos, dobrosrčnost in poštenost, s katerimi je bila obdarjena v največji meri. Zahvaljujemo se ji za bogato in požrtvovalno delo. V tem lepem spominu bo ostala in vedno živela med nami, ki smo jo imeli radi in jo bomo močno pogrešali.
kot sodelavci, smo zadevali ob mnoge probleme in težave, ki so izvirale iz dela samega, pa tudi od zunaj. Vsak po svoje je stopal v ta vrtiljak. Tov. Marko pa je ostal miren, trden na svojih stališčih in predan svojemu delu. Užival je ugled strokovnjaka in dobrega prijatelja in cenjeno je njegovo delo ne le v delovni organizaciji, temveč širše, saj to dokazujejo številni telegrami in teleksi, ki jih je prejela delovna organizacija od poslovnih partnerjev, s katerimi je sodeloval.
Njegova druga stran življenja pa je bil njegov stalni optimizem in veder duh, s katerim je na svojstven način znal premagovati vsakodnevne težave. Redko se rojevajo ljudje, ki znajo biti tako pozorni do svoje okolice in tova-riški, kot je bil Marko. Pogrešali bomo njegovo sočutnost in splošno humanost ter poštenost, s katerimi je bil obdarjen v največji meri.
Marka Hribarja ni več. Ostalo pa je znanje, s katerim je obogatil razvoj delovne organizacije ETA.
SODELAVCI
Kamnik in turizem
Člani turističnega krožka OŠ Frana Albrehta in Turističnega društva Kamnik so 26. junija organizirali okroglo mizo na temo: »Bo res samo še mit o kamniškem turizmu«, na kateri so se pogovarjali o problemih in reševanju vprašanj Malega in Starega gradu, mestnega jedra, kopališča, starega Gasilskega doma . . .
Člani turističnega krožka so z video posnetki prikazali pot skozi Kamnik; kamniške zanimivosti, kot so Mali in Stari grad, ki je • med najstarejšimi na gorenjskem, značilen kamniški grb, obzidje s 4 vrati, Malograjska kapelica, planine, ki obdajajo Kamnik . . . Predstavili so tudi svoje ideje in razmišljanja o obuditvi turizma v Kamniku, saj ima Kamnik ogromno možnosti za razvoj turizma, ne nazadnje tudi ugodno zemljepisno lego in zani-
Obvestilo!
Srečanje vrtičkarjev in njihovih prijateljev v Arboretu-mu v Volčjem potoku bo ponovljeno v soboto, 11. julija 1987, v primeru slabega vremena pa v nedeljo, 12. julija 1987.
Udeleženci si bodo lahko ogledali razstavo akademskega slikarja Daniela Fuggerja iz Domžal; dobili bodo razne vrtičkarske in druge strokovne nasvete, imeli bodo možnost nakupa semen in sadik ter raznih vrtičkarskih potrebščin, ki jih bodo razstavljali Metalka, Grames, Agrotehnika in še-nekateri drugi proizvajalci. Ves dan bo potekal srečelov za še neizdane dobitke. Za hrano, pijačo in zabavo je poskrbljeno. Vabljeni! v. M.
mivo zgodovino. Naravne lepote, kot je Velika planina, bi morali predvsem tudi poleti bolj izkoristiti, vendar pa je problem v premajhni obveščenosti pa tudi organiziranosti ter informacijski službi, ki je v Kamniku v bistvu sploh ni. Ta bi morala delovati, predvsem konec tedna, ko je obisk verjetno večji kot med tednom, vendar pa se morebitni turisti ob takih dnevih nimajo kje seznaniti o dogajanju ali zanimivostih Kamnika.
Kamnik ima možnost za gradnjo termalnega kopališča, saj so že pred več leti odkrili termalno vodo v Tuhinjski dolini, a do danes je več ali manj vse osalo pri idejah. Ali pa Stari grad, včasih tako lepa izletniška točka, ki sedaj propada, prav tako Mali grad, ... Je to potrebno? Pa kmečki turizem? Kamnik ima namreč tudi na tem področju velike možnosti, ki so premalo izkoriščene.
Kaj storiti? Prav gotovo ne bo nič bolje, če bomo stali križem rok, če občani sami ne bodo dovolj osveščeni do svoje okolice. Gostinska ponudba v Kamniku je slaba, če izvzamemo zasebni sektor, v družbenem sektorju pa je gostincem najbrž vseeno, kako postrežejo goste, saj so ravno tako plačani če delajo dobro ali slabo. Imamo premalo prenočišč, le en hotel, pa še ta je sedaj zaprt. Res je tudi to, da se že kažejo določeni premiki, nekaj se vendarle dogaja; obnova hotela, kavarne Veronika . . . Morda bi se morali povezati z nekaterimi drugimi starimi mesti, si medsebojno pomagati z izkušnjami in nasveti . . . Turizem niso le objekti, kulturno-zgodovinska dediščina, hoteli, parki, naravne lepote, ampak smo turizem tudi LJUDJE. MAJA
Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o., TOZD ZV Kamnik, n. sub. o., 61230 Domžale, Titov trg 1
objavlja
na podlagi sklepa DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge
2 čistilk
za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk, ki sta na porodniškem dopustu)
Pogoji: končana osnovna šola, zaželeno je, da ima kandidatka opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Poskusno delo 1 mesec.
Prijave sprejemamo osem dni po objavi na naslov: Zdravstveni dom Domžale, kadrovska služba, Titov trg 1, 61230 Domžale.
Drugo srečanje vrtičkarjev Slovenije
Ljubitelji vrtičkarstva so se zbrali v soboto, 20. junija, v prekrasnem ambientu arboretuma Volčji potok. Čeprav jim vreme ni bilo preveč naklonjeno, so program uspešno izpeljali, le ljudi je bilo precej manj, kot so pričakovali.
Obiskovalci vrtičkarskega srečanja so si lahko v prostorih prodajnega centra ogledali razstavo zunanega slovenskega umetnika, akademskega slikarja Danijela Fuggerja, ki se je predstavil z motivi iz arboretuma.
Ob prodajnem centru si si lahko kupil razne vrste rož, sadik in zdravilnih rastlin, vse po zelo nizkih cenah. Veliko je bilo tudi stojnic z raznovrstnimi pripomočki za opravila na vrtu. Poskrbeli so tudi za lačne in žejne - prav te stojnice so bile najbolje obiskane.
Gorenje sc je predstavilo z malo kmetijsko mehanizacijo, ob demonstraciji si se lahko na lastne oči prepričal o učinkovitosti teh malih, vendar zelo zmogljivih in učinkovitih strojev.
Demonstracija Gorenjeve male kmetijske mehanizacije
V bogatem srečolovu je največ občudovanja pobrala glavna nagrada motorna kosilnica.
Največ dela so imeli organizatorji in delavci arboretuma, ki so organizirali oglede arboretuma pod strokovnim vodstvom. Za ljubitelje narave ni bilo lepšega, saj so vodiči poznali takorekoč vsako travo v arboretumu.
Odvijala so se še tekmovanja v vrtičkarskih spretnostih, razpisali pa so še nagrade za najboljšo fotografijo in reportažo.
Srečanje je potekalo pod geslom SREČNI LJUDJE V ZDRAVEM OKOLJU. Vrtičkarji so nedvomno tisti, ki bodo precej prispevali k izpolnitvi zelenega plana.
Arboretum je lep tudi v grdem vremenu, zato se nekateri kljub dežju niso odpovedali srečanju.
DAMJAN GLADEK
Velekoncert preložen
Dnevnikova akcija Očistimo Slovenijo plastične nesnage, ki je bila predvidena za soboto, 20. junija, ni uspela. Pripeljala se je vsa ekipa, a je slabo vreme preprečilo nastop na prostem, avla SENŠ Rudolfa Maistra pa je za tovrstne prireditve neprimerna.
Dinosove leteče odkupne postaje so odkupile le malo plastike in drugih odpadnih surovin, otroci pa so bili razočarani zaradi odpadle prireditve.
Ne bodite preveč razočarani, veliki koncert BIG BAND RTV Ljubljana ni izgubljen in bo spet v Kamniku, tokrat zagotovo v sredo 9. septembra. Ob lepem vremenu na Trgu prijateljstva, drugače pa v hali.
Prirditev je vredna ogleda, zato Kamničani pohitite in naberite čim več plastike - OČISTIMO KAMNIK!!!
D. G.
OBVESTILO
O spremembi uradnih ur na krajevnem uradu Komenda, Laze v Tuhinju in Motniku
Občane KS Komenda, Križ, Moste, Tuhinj, Šmartno, Pšajno-vica, Srednja vas, Sela, Špitalič in Motnik obveščamo, da je spremenjen urnik uradnih ur na sedežu KU Komenda, Laze in Motnik in sicer:
V Komendi ponedeljek od 7. do 15. ure četrtek od 8. do 18. ure
V Lazah ponedeljek od 7. do 15. ure sreda od 8. do 18. ure
V Motniku ponedeljek od 14.45 do 15. ure (po potrebi 15.30 ure) sreda od 14.45 do 17. ure
Obrazložitev:
S sprejetjem odloka o združitvi matičnih območij občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 1-75/87) sc je dobršen del nalog s področja matičnih zadev in prijavno odjavne službe prenesel na sedež upravnega organa v Kamnik. Istočasno jc bil opravljen tudi prenos matičnih knjig in del registra stalnega prebivalstva občine Kamnik. Dosedanja organiziranost je zlasti občanom, ki so oddaljeni od sedeža KU, povzročala precej neljubih potov in stroškov, saj so lahko na sedežih KU opravili lc del upravnih zadev.
S spremenjeno organizacijo bodo lahko občani v nezmanjšanem obsegu urejali iste zadeve kot sedaj s tem. da razširjamo obseg opravil še na naslednja področja:
- živinski potni listi, izdaja izpiskov iz matičnih knjig,
- priglasitev javnih shodov in javnih prireditev, nabavna dovoljenja, priglasitev orožja in izdaja orožnih listov, dovoljenja za nabiranje prostovoljnih prispevkov, sprejemanje vlog za izdajo osebnih izkaznic in potnih listov ter sprejemanje splošnih vlog s področja pristojnosti drugih upravnih organov občine Kamnik,
- potrdila o državljanstvu, potrdila o skupnem gospodinjstvu, prijava in odjava prebivališča, sestava smrtovnic in druga potrdila.
Z navedeno razširitvijo opravil na KU je tako dana možnost občanom omenjenih KS, da posamezne zadeve lahko uredijo na KU oz. na sedežu občine, če imajo opravke še na ostalih upravnih organih občine Kamnik (n. pr. reg. motornega vozila, vojaške obveznosti, obveznosti iz naslovov davčne uprave, gradbene zadeve idr.).
V tem smislu so bili sprejeti zaključki na posvetu s predsedniki zainteresiranih skupščin in svetov KS, ki je bil organiziran dne 9. 12. 1986 v Kamniku in dne 18. '5. 1987 na KU Laze v Tuhinju.
Glede na pobudo predstavnikov KS Komenda, Moste, Križ, ki zadeva opravljanje nalog za potrebe KS in DPO, obveščamo občane, da bo predlog realiziran le v primeru, če se tako s samoupravnim sporazumom dogovorijo izvršni svet občine Kamnik in navedene KS.
SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE KAMNIK
Praznik gasilskega društva Komenda
Gasilsko društvo Komenda je v nedeljo, 21. junija, slovesno prevzelo nov orodni gasilski avtomobil. To je bil za nas gasilce in vse krajane praznik in pomemben dogodek. Pomemben ne samo zato, ker smo pridobili možnost, da s tem avtomobilom lahko hitro prispemo na kraj požara ali nesreče.
V povorki, ki se je vila od osnovne šole proti gasilskemu domu, kjer je bil slavnostni prevzem, so sodelovali: godba iz Mengša, praporščaki z dvajsetimi prapori, stodvajset uniformiranih gasilcev, pionirjev, članice društva in narodne noše. Zatem pa kolona gasilskih avtomobilov. Po slovesnih govorih sta botra in boter predala vozilo svojemu namenu. To veliko odgovornost sta imela Katja Tabernik in Srečo Krmavner.
Gasilci iz Komende se zavedamo svojih dolžnosti in nalog, ki jih moramo vestno izpolnjevati in polagati še večjo pozornost na področju zavarovanja vsega pridobljenega. Pripravljeni smo pomagati vsakomur in povsod, da bomo kljub težavam ali morda prav zaadi njih, zmogli dovolj moči in se lotili s polno mero odgovornosti za varnost občanov in imetja. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem. ki šo se udeležili naše prireditve, sisu za požarno varnost, OGZ, ki je znala preceniti potrebe našega kraja, vsem članom in članicam, ki so s prizadevnostjo žrtvovali svoj čas za uspešno izvedeno slovesno prireditev. Vsem krajanom, ki s svojimi prispevki prispevajo za požarno varnost, da lahko s skupnimi močmi počasi hitimo k modernejši tehniki, kije dan danes nujno potrebna za pomoč in zaščito. Posebna zahvala botri Katji Tabernik in botru Sreču Krmavnerju za izkazano pomoč. TONE PERNE
Tekmovalo skoraj tisoč gasilcev
Izpiti so za nami
V soboto, 27. junija,'so kamniški kinologi končali s šolanjem letošnje generacije psov, ki je že 6. po vrsti. Ta dan jc bil tako za pse kot za vodnike težak, saj so opravljali izpit A oz. B. Pokazati so morali, kaj vse so se naučili v 4-mesečnem tečaju, ko so se ob vsakem vremenu dobivali 2-krat tedensko na tečaju, prostovoljno pa še konec tedna. Začeli so z najosnovnejšimi vajami poslušnosti, sledenja, obrambe in napada, sprva vse to na vrvici, kasneje pa brez nje. V tečaju je bilo 24 psov, izpit jih je opravlalo 12; nekateri so prenehali s šolanjem sredi tečaja, drugi so menili, da je pes osvojil dovolj znanja in mu izpit ni potreben. Izpite je opra-
vilo 8 psov, ostali so imeli pač smolo, zagodlo jo je tudi vreme, in bodo izpit lahko opravljali kasneje. Vsi psi, ki so izpit opravili, bodo lahko šolanje nadaljevali in kasneje opravljali izpit višje kategorije. Vendar pa bi kinologi potrebovali več vodij, ki bi bili pripravljeni voditi tečaj. Tako bi lahko delali v manjših skupinah in se s posameznikom bolj intenzivno ukvarjali. V manjših skupinah bi lahko šolali tudi posebno skupino psov ruševinarjev in lavinskih psov. No, upamo, da se bo vsaj del tega uresničilo in bodo lahko kamniški kinologi pokazali še več. kot so do sedaj.
MAJA
Folklora 87 v Mostah
Sobota, 20. junija, zvečer. Zbiramo se v prostorih OŠ Moste. Do pričetka prireditve je manj kot dve uri, mi pa še ne vemo, kje se bo odvijalo 5. srečanje folklore. Oziramo se v nebo, izmenjujemo mnenja, nastrpno gledamo na cesto, od koder bi se morali pripeljati gostujoči folklorni skupini. Kaj naj naredimo? Čeprav je vreme zelo klavrno, tvegamo . . .
Domači plesalci, oz. plesalci KUD Moste, so prikazali najprej štajerske, nato pa še gorenjske svatbene plese.
Prireditelji 5. srečanja folklora '87 v Mostah so to srečanje pripravili v okviru praznika krajevne skupnosti. Izkoristili so priložnost in povabili ljubitelje folklore - ljudske duhovne kulture. Čeprav izvirne folklore danes ni več, se ohranja v izvirni podobi.
Splet gorenjskih svatbenih plesov v zamisli Tončke Maroltove so zaplesali člani domače folklorne skupine KUD Moste, (foto: Stane Kočar)
Pri kapelici sredi vasi je vse pripravljeno, oder, klopi, režija, zdaj že tudi člani ansambla bratov Poljanšek pripravljajo ozvočenje. Mimoidoči z zanimanjem opazujejo zadnje priprave, se ustavljajo in postojijo, zraven pa poklepetajo s sosedom. Tudi oni ugibajo.
Pred šolo so se medtem zbrale vse tri nastopajoče skupine. Še enkrat zapojejo skupno zaključno pesem, potem pa odidejo v sprevodu do srede vasi - na prizorišče dogajanja, kjer so že stekle uvodne besede.
Po vrsti se nam predstavljajo folklorna skupina Kamniška Bistrica s tuhinjskim sotišem, križ polko in kmečkim valčkom. Ta splet sami imenujejo že kar himna.
Plesalci folklorne skupine »Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Primskovo« so zaplesali prekmurske plese, vmes pa peli in igrali, da bi nam približali lud-sko folkloro.
Včasih so zaplesali na ohcetih, svečanih zabavah, obredih, kateri pa so danes le še na Dolenjskem v obliki jurjevanja. Pri nas so to fantovski in dekliški plesi. Na tem srečanju so nam plesne skupine predstavile tradicijo folklore, hkrati pa obudile čut za obnavljanje folklore, zlasti v mladih - saj mladi smo prihodnost naroda in na nas svet stoji!
Po zaključni pesmi vseh skupin skupaj je ansambel bratov Poljanšek s pevko Jano Grkman poskrbel za prijetno vzdušje in vsi smo lahko zaplesali - čeprav manj lepo in ne čisto po taktu, pa se na to nismo preveč ozirali, zaplesali smo tako, kot smo se naučili. Skrbni organizatorji niso pozabili niti na hrano in pijačo, da je bilo vzdušje še bolj domače in prijetno.
Naj nas take in podobne prireditve privabljajo in spobujajo k ohranjevanju slovenske pristne tradicije!
TATJANA SIVEC
Občinska gasilska zveza Kamnik je 12. junija organizirala celodnevno gasilsko tekmovanje po razpisu Gasilske zveze Slovenije. Izdelan je bil novi pravilnik, končno za vso državo enotno po mednarodnih predpisih CTIF. Do sedaj je imela vsaka republika svoj program in je bila vedno težava tekmovati za prvenstvo države. Najboljše desetine so se morale še dodatno učiti in vaditi po mednarodnih predpisih, če so hotele nastopati v državah Evrope. Zdaj bodo te težave odpadle.
Strokovni del se je odvijal okoli gasilskega doma v Kamniku, štafete pa na stadionu v Mekinjah. Nekatere je še motil stari način tekmovanja, a se bodo kmalu privadili novega načina dela (prehodni čas je trajal šest mesecev). Poleg tekmovalcev so se morali pripraviti še poveljniki gasilskih društev in preko 40 sodnikov. Nova knjižica, vprašalne pole in testi so dodobra utrli pot novemu načinu gasilskega dela. Da je izpadlo nekaj desetin tekmovalcev, je bila krivda v istočasni prireditvi avtorelv, kjer so bili številni gasilci potrebni za zavarovanje proge.
Zjutraj so prvi nastopili mlajši pionirji, ki so črpali vodo, zbijali tarče ter prenašali vodo. Znano je, otroci najbolj uživajo pri raznem delu z vodo, čeprav so malo mokri. Ni potrebno posebej omeniti, da je bil po uspešni vaji malokateri še suh. V pomoč jim je bilo sonce, ki jih je nitro osušilo, tako da starši še zaznali niso te nezgode.
Starejši pionirji so imeli že bolj zahtevno vejo z raznimi zaprekami in spoznavanjem gasilskega orodja ter vezanja reševalnih vozlov. Tudi štafeta na 800 m ni bila od muh. Pretekli jo niso vsi v celoti, temveč z združenimi močmi, vsak po 100 m s predajo palice, kar pa je bilo kaj lažje.
Mladinci, mladinke, člani in članice so imeli enotno suho vajo z motorno brizgalno, ki je najvažnejši del gasilskega orodja, saj večino požarov še vedno gasimo z vodo, sicer z večjim pritiskom ter manjšo količino vode, da ne
naredimo nepotrebne škode. Slične vaje so še kako potrebne za razmigovanje in trening gasilcev, ko vedno le ne moremo pomagati z dostopom po normalnih stopnicah.
Od navzočih 92 desetin gasilcev se jih je s svojo hitrostjo in znanjem uvrstilo 27 na naslednje izbirno območno tekmovanje. To bo na soboto, 11. julija, nekje v naši občini. Prvaki na njih bodo odšli na republiško tekmovanje septembra, ki bo za mladino v Ribnici, za člane v Kopru.
Pri vsakem tekmovanju so težave, ker hočejo biti vsi prvi. Vendar, to praktično ni možno. V vsaki skupini je lahko samo eden prvi in eden zadnji, vsi drugi ostanejo v zlati sredini. Prav ta množica sredincev je najbolj dobrodošla v gasilstvu.
Pa poglejmo malo letošnje rezultate in vrstni red nastopajočih. Pionirji A: prvi so bili fantje iz Kamnika, drugi iz Srednje vasi, slede Križ, Sela, Komenda in Nevlje. Dekleta iz iste skupine: prve so bile iz Nevlj, druge iz Križa. Razlike v točkah so tako minimalne, da bi z malo sreče bili lahko tudi zadnji prvi.
Starejših pionirjev je bilo kar 19 desetin. Vrstni red: Srednja vas, Kamnik, Sela, Zg. Tuhinj, Motnik, Šmartno I, Duplica, Šmartno III, Nevlje I, Moste, Komenda, Zg. Tuhinj II, Tunji-ce, Šmartno II, Kamnik II, Nevlje II, Križ, Špitalič in Vranja Peč. Dekleta iz iste skupine: Srednja Vas, Šmartno, Moste, Nevlje, Križ in Zg. Tuhinj.
Mladinci: Srednja vas, Križ, Tunjice, Moste, Motnik, Šmar-ca, Komenda, Nevlje, Zg. Tuhinj, Šmartno, Scla, Kam. Bistrica. Pri mladinkah pa: Kamnik. Tunjice in Zg. Tuhinj.
Članov od 18 do 25 leta starosti je bilo 17 desetin. Ta skupina članov je v gasilstvu najbolj delavna in zaželena. Razvrstili pa so se takole: Kamnik I, Sela, Srednja vas, Križ I, Šmartno, Kamnik II, Križ II, Motnik, Komenda, Špitalič, Tunjice, Nevlje, Moste, Zg. Tuhinj, Vranja Peč, Kam. Bistrica in Gozd.
Članov v starosti nad 25 let je bilo 12 desetin, zvrstili pa so se takole: Srednja vas, Križ, Kamnik, Zg. Tuhinj, Sela, Duplica, Tunjice, Nevlje, Šmarca, Špitalič, Komenda in Moste. Članice: prve Kamnik, nato Križ, Nevlje in Tunjice. Industrijske desetine: SVILANIT, drugi UTOK. Mlajši člani pa zopet: TITAN, SVIT-DONIT in Svilanit.
Lahko ste opazili, da se večkrat ponavljajo imena istih gasilskih društev. Iz njih je sodelovalo po več desetin tekmovalcev. Ne-
katera društva so poslala po šest, sedem, osem, devet pa tudi deset enot. To je dokaz, da deluje celotno članstvo aktivno pri vajah in po potrebi pri požarih. Tako se vsi redno strokovno izpopolnjujejo. Prvim, drugim, tretjim zelo prizadevnim desetinam smo podelili spominske pokale, ki nam jih je zelo lepo izdelal tov. Vrhovnik iz Tunjiške Mlake. Seveda so nekatere desetine svoje uspehe proslavljale še dolgo v noč.
JOŽE BERLEC
Odmevi, polemike, kritična mnenja
Velika ovira za U to k in še koga -druga stran medalje
Informacija v članku Velika ovira za UTOK in še koga, objavljenem v Kamniškem občanu dne 8. 6. 1987, da je UTOK že nekaj časa v ustavnem sporu s tamkajšnim lastnikom zemljišča, na katerem je bila predvidena nova lokacija za to tovarno, je netočna.
Direktor Utoka je že oktobra 1985povabil na pogovor lastnike zemljišč, na katerih je bila predvidena nova lokacija te tovarne. Tega sestanka, ki je bil dne 10. 10. 1985, se je udeležil le en lastnik, in sicer podpisani Ciril Vidmar. S tem lastnikom so se dogovorili, da mu plačajo drugo zemljišče, na katerem bo možno zgraditi nadomestno stanovanjsko hišo s spreljajočimi gospodarskimi objekti. Lastnik je bil pripravljen graditi v lastni režiji. Le-ta je to zemljišče tudi pripravil in sicer cca 80 arov, njegovega zemljišča pa je 2,48 ha. Ostalo zemljišče pa bi bilo potrebno plačati, kakor tudi stanovanjsko hišo in gospodarska poslopja. Pripravil je tudi že ocenitev po sodnih izvedencih.
Žal pa je direktor Utoka imenovanemu z dopisom z dne 7. 11.
Popravilo šivalnih strojev. Tel. 832-315 (ves dan) ali popoldan od 15. do 17. ure na naslov Rudi Galin, Župančičeva 2, Kamnik.
Betonski mešalec kupim. Rakanovič, Novi trg 17.
Instruiram matematiko, liziko in osnove elektronike. Tel. 737-278
1985 sporočil, da se razen njega zgoraj navedenega sestanka drugi lastniki niso udeležili. Zato da bodo z odločitvijo počakali vse dotlej, dokler ne bo mogoče zadeve celotno rešiti.
Ker pa iz navedenega dogovora ni bilo nič, je SO Kamnik na seji zborov dne 23. 3. 1986 sprejela dolgoročni plan občine Kamnik za obdobje 1986-2000, v katerem je bilo zajeto med drugimi tudi moje zemljišče za pozidavo novega Utoka.
Seveda smo prizadeti lastniki, ki imamo največ oziroma vso zemljo v tem okolišču, dalipobu-do Ustavnemu sodišču SRS, da razveljavi te planske akte občine Kamnik in odlok o razlastitvi teh zemljišč. Ustavno sodišče je sprejelo pobudo občanov in z odločbo št. UI 24/85-23 z dne 23. 4. 1987 določbe 5. čl. odloka SO Kamnik o uskladitvi odloka o no-velaciji urbanističnega načrta, ki se nanaša na območje z oznako BP-5 (novi Utok) razveljavilo. Enako je razveljavilo odlok o prenehanju lastninske pravice za to območje in sicer z odločbo št.' U I 23/86 13 z dne 7. 5. 1987. Obenem pa je SO Kamnik s sklepom št. U142/86-17z dne 23. 4. 1987 naložilo, da do 1. 7. 1981 sama odpravi neustavnost in nezakonitost dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 v delu, ko območje z oznako BP-5 namenja za nekmetijsko rabo. Namreč, navedena zemljišča so kmetijska zemljišča I. kategorije.
Torej tu ne gre za ustavni spor med lastniki zemljišč in Utokom, temveč za spor med nezakonitimi planskimi akti občine in lastniki zemljišč.
Sicer pa tega vprašanja sploh ne bi bilo, če bi bil Utok finančno
sposoben odkupiti ali zamenjati kmetijska zemljišča in plačati odškodnino za obstoječe stanovanjske hiše in gospodarska poslopja.
Istočasno pa postavljamo tudi vprašanje, kaj bi se rešilo z prestavitvijo Utoka na novo lokacijo, ki leži neposredno nasproti šolskega centra in otroškega vrtca na Duplici in celotnega novega blokovskega naselja na tem območju, kjer živi nad 4.000 občanov? Ali občinski možje menijo, da imamo občani Duplice in Volčjega potoka manj občutljive nosove za Utokov smrad kot v Kamniku'?
Zakaj občinski možje ne odločijo tako, kot so to storili v občini Slov. Konjice in Šoštanj, kjer so prenesli strojenje kož, in s tem tudi ves smrad, v tovarno usnja
na Vrhniki? Na Vrhniki imajo še dovolj tovrstnih zmogljivosti, tudi za kamniški UTOK.
Tudi želja direktorja Utoka, Horsta Hafnerja, da bi bila možna na novi lokaciji priključitev na kolektor centralne naprave v Domžalah, je neizvedljiva. Zemljišča na novi lokaciji, t. j. na levem bregu K. Bistrice so najmanj za 3 metre nižja kot na desnem bregu, kjer je položen glavni kanalizacijski vod Kamnik-Dom-žale. Zgraditev prečrpalne naprave pa bi več stala kot sama čistilna naprava.
Zato prizadeti lastniki kmetijskih zemljišč predlagamo, da se ponovno resno premisli o novi lokaciji Utoka, da ne bo postal Kamniški FENI. Upoštevajo naj se pripombe družbenopolitičnih organizacij in KS Volčji potok, ki so jih dali na predlog prostorskega plana z dne 29. 3. 1984 in utemeljene pripombe krajanov.
CIRIL VIDMAR Volčji potok št. 28 61235 Radomlje
Zbor občanov krajevne skupnosti Komenda
Vabim vas na zbor občanov krajevne skupnosti Komenda, na katerem bomo razpravljali o:
1. Osnutku ureditvenega načrta KO-1 Komenda in idejnem osnutku mrliški vežic, ki ga je pripravil AB Arhi-tektni biro iz Ljubljane
2. Poročilo o porabi krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 7. 1986 do 30. 6. 1987.
Zbor občanov bo v petek, 10. julija 1987, ob 19. uri v Zadružnem domu v Komendi.
Zbor občanov je sklican zato. ker je po sklepu IS SO Kamnik od 3. 7. 1987 dalje v javni obravnavi UN KO-1 Komenda (razgrnitev UN traja 30 dni), in ker je minilo dobro leto od uvedbe krajevnega samoprispevka ter smo krajanom dolžni poročati, kam smo usmerili zbrana sredstva.
Predsednik skupščine KS Komenda Stane Zamik
Mihi Maiešu v spomin
s prizorišču življenju, slovenske kulture m likovne umetnosti, nu kuterem je igral več kot pol stoletju eno glavnih vlog, je odšel umetnik in klasik sodobne slovenske umetnosti Mihu Maleš.
Zelo težko je zapisati samo nekaj besed v spomin človeku in umetniku: čigar bogato in izredno plodno življenje je bilo že predmet neštetih knjig, razprav, člankov in esejev, gpsebno še ker je o njem rifapisanega že mnogo tehtnega in* izvirnega, o umetniku, ki je šest desetletij aktivno soustvarjal podobo slovenske umetnosti in njeno kulturo, o likovnem ustvarjalcu, o katerem smo že davno in mnogo pred koncem njegovega življenja vedeli, da je: in dti bo njegovo ime ostalo zapisano z velikimi črkami v knjigi slovenske kulture. Se težje in hudo nam je tudi zato, ker snojuče razstave, ki naj ga predstavi kot slikarja, ni več dočakal. Ob pregledovanju njegovih del se je zanjo še živo zanimal in bi nam bil s svojo prisotnostjo še marsikdaj lahko v pomoč.
Če omenimo ime Mihe Maiešu, potem mislimo nu umetniku, pionirja in utemeljitelju slovenske grafike in hkruti enega od njenih stebrov, ki je dodobra izrabljal vse njene tehnike, na njenega popularizatorja, na pomembnega slovenskega slikarja v olju in tudi drugih tehnikah (freske, vitrail itd. J, pionirja slovenske uporabne umetnosti, enega najvidnejših slovenskih ilustratorjev, na prvega umetnostnega trgovca in galerista pri nas, bibli-ofilskega založniku in fotografskega ustvarjalca Muleša, potem mislimo na umetnika, ki je vseskozi povezoval slovensko umetnost z evropsko, po drugi svetovni vojni pa prvi navezal osebne stike z njo, a ostal kljub temu sam sebi zvest kot malokdo. Po prvi svetovni vojni je bil soustvarjalec slovenskega ekspresionizma, malo pozneje pa eden prvih navezovalcev na sodobno francosko umetnost; obenem je bil vedno tudi najbolj samosvoj umetnik z osebnim slogom, nezamenljiv izpovedovalec liričnih čustev, ženske lepote, a tudi barvne harmonije in melodije.
opisovalec slovenskega narodne-gu znučaja in folklore brez »fol-klornosti«, pa hkrati tudi rafiniran opisovalec življenja velikega sveta. Vse to, a ne samo to in še več je v zgodovini slovenske umetnosti pomenilo ime Mihe Maleša.
Se bi lahko naštevali njegove dejavnosti, tehnike, zvrsti, pi-onirstva. Že samo zaradi tega bi se Maleševo delo lahko zapisalo na prve strani slovenske likovne kulture, vendar se zavedamo tudi, da je njegovo dejansko bistvo v sami njegovi umetnosti, ki pa je ni mogoče zajeti in opisati na kratko. Po njej se je predstavljal slovenski kulturni javnosti, z njo se je predstavljal kulturnemu svetu v evropskih mestih na številnih razstavah, pred drugo svetovno vojno in po njej. Na njih je bil prisoten tako rekoč do konca življenja, zgostile so se pa ob njegovi ŠO-lctnici. Tako rekoč do zadnjega dne. Še zadnji dan njegovega življenja, v sredo, na kres, 24. junija, nas je razveselila njegova mladostna podoba iz 1925, odtisnjena na vabilu za razstavo Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, ki so jo 26. junija odprli v italijanski Gradiški. Kot da bi usoda hotela tako, se je njegova zadnja javna predstavitev in življenje sklenilo z izrazito ekspresivno mladostno podobo, ki jo je Galerija v Kamniku posodila za razstavo, na kateri se, kot pravi E. Cevc, »le s polovico očesa lušči iz črne sen-
ce, a z bistrim očesom motri svet in gledalcu« in sc sprušuje. če morda ne gleda še globlje drugo, v temini skrito oko.
Ob obiskih na domu. nekaj mesecev nazaj, ko sem spoznaval ■ njegu in njegovu delu, sem bil presenečen, ko sem ugledal pokončno sedečega možu z iskro v očeh in žarom nu obrazu, ki me je takoj ob prihodu zgrabil za besedo, kdo da sem. Mulešcva klena govorica, mehuk glas in aristokratska neponarejenu drža je kljub visokim letom izdajala umetnika - mladeniča. Da pa sc je Maleševo, sicer še vedno iskrivo oko, že naužilo zemeljskih lepot, in da zre tudi »onkraj«, mije skušal dopovedati napol hudomušno, a precej resno, ko je segel po slikah z vesoljskimi poleti rekoč: »To so nebeške stvari!«. Takega bom ohranil v spominu in tak mi bo pred očmi od pregledovanju njegovih del in raziskovanju njegovega življenja. Kljub svoji pomembni vlogi, ki jo je odigral v slovenski kulturi, je ostal do zadnjega do sebe in družbe iskrena in poštena osebnost. Pošteno je delal, skromno živel. Mnogi celo manj sposobni umetniki so svoje talente bolje vgradili v svoj »image«.
Kljub temu, da je bila njegova umetnostna govorica vedno pripravljena na dialog, vedno odprta navzven, obrnjena"k ljudem in ustvarjena za ljudi, se z njo ni znal, ali bolje rečeno, ni hotel okoriščati. Na skromnost in življenjske preizkušnje, kijih ni bilo malo, je bil dobro pripravljen že od svoje mladosti. Že kot otrok je kmalu izgubil starše, bolezen in trpke bolečine so ga večkrat ogrožale, a se je z ustvarjalnim delom in prvinskim veseljem do življenja vedno spet postavil nu noge. Domovini in svetu jc poklanjal svoj svet, ki je bil vedno pobujen od zunanjih vtisov, a vedno prepojen z osebno »male-ševsko« noto. Njegova dela bi bila tudi brez signature signirana in takoj spoznavna. Seveda je razen tako značilnega optimizma, življenjske radosti, kot v vsaki pravi umetnosti, zaznati v njej tudi skrb, strah, bridko bolečino in socialno stisko. Da, celo misel
nu smrt. Nanjo je bil umetnik v svojih bogatih življenjskih izkušnjah vedno pripravljen.
Če za kogu, potem Zanj dvakratno velja Apelov izrek: nullu dices sine Uncu, tako zaradi neumornega delu in linije sume. A tu liniju ni tuko sumo zaradi neutrudne umetnikove dejavnosti, ampak luhko v njej odkrivamo jedro umetnikove genialnosti.
Virtuoznu, elegantna, kaligrafsku je bila linija vedno tudi re-ceptor notranjega razpoloženja, čeprav odvisna od zunanjega svetu. Ravno s to žudnjo komponento, ki sc ji ni Muleš nikdur odrekel, vidimo ne sumo smisel za stvarno vpetost v življenje, ampak ji tudi danes sodobne usmeritve nove podobe odmerjajo celo v bodočnosti aktualnost in kažejo nove perspektive pri preučevanju in vrednotenju zdaj zaključenega, a kur orjaškega opusu, ki ga je umetnik ob svojem odhodu kot kulturno dediščino zapustil Slovencem. Prepričani «no, da umetnostnozgodovinska ozko-srčnost. ki umetnike skuša na vsak način razpredalčkati in stilno opredeliti, o Malcšcvi umetnosti še ni rekla zadnje besede. Tudi mimo nje bo ostala njegova umetnost paša za oči, s svojo vir-tuoznostjo pu nenehna navdiho-valka umetnikom, ki jim je linija osnovno izrazilo.
Šele iz retrospektivnega pogleda na ta orjaški opus in zbir dejavnosti sprevidimo, kako nepopisno sveža in moderna jc ostala njegova umetnost. Umetnik nam je po svojem osebnem preoblikovanju zapustil prijazen, nežen, po človeku pomerjen svet. Lep. prijazen a tudi urejen svet! To je njegova dediščina in oporoka. Večji del svoje dediščine je zapustil mestu svoje mladosti - Kamniku. Tu je že pred leti nastala njegova galeriju in tu je stalno razstavljen vsaj del njegove bogate ustvarjalnosti. Mesto bo za podarjeno dediščino skrbelo, trudilo pa sc bo, da Malešev prepes-njen, a zato nič manj resničen svet, postane sooblikovalec lepšega in boljšega sveta, slovenskega človeka in naroda.
Miha Maleš ga je izpel z barvo in premetil s črto.
MARKO LESAR
Zavarovalna skupnost Triglav, n. sol. o. Ljubljana,
Območna skupnost Ljubljana, n. sol. o., Poslovna enota Mengeš
OBVESTILO
Vse zavarovance, poslovne partnerje In stranke obveščamo, da se je Poslovna enota Mengeš preselila v nove poslovne prostore v zgradbo SPB 1 v Domžale in od 1. julija 1987 posluje na naslednjem naslovu:
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Ljubljana, Poslovna enota Mengeš, 61230 Domžale, Ljubljanska c. 86
Telefonske številke:
N C. (061) 722-856
Vodja poslovne enote: (061) 722-887
Cenitev in likvidacija škod: (061) 722-845
Hkrati obveščamo, da je naš delovni čas:
- od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure
- v sredah pa od 7. do 17. ure
Prosimo vas, da upoštevate to spremembo.
/O ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik
Svet delovne skupnosti LB GB PE Kamnik objavlja prosta dela in naloge
treh pripravnikov
s V. stropnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri.
Kandidati naj svojo vlogo pošljejo na naslov LB GB PE Kamnik, Tomšičeva 1 Kamnik. Vlogi naj priložijo dokazilo o izobrazbi. Rok prijave 8 dni od dneva objave.
Zgubila sem zlato zapestnico v obliki grške črke »PSI«. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Marija Tomšič, Črtomirova 18, Ljubljana, Tel. 310-757 ali 831-317 (služba).
Popravek
V prejšnji številki Kamniškega občana je prišlo v prispevku Utok: Odprli nov obrat v Kobilju do napake v vrednosti naložbe. Ta znaša 140 milijonov dinarjev in ne 140 milijard kot je bilo objavljeno.
Uredništvo
Crna kronika
Poletna razgibanost tudi na cestah
Pomlad, ki letos skoraj ne zasluži svojega imena, se je končala, začelo se je poletje. Z njim so prišle tudi prometne nezgode, ki so se po številnih statistikah drastično povečale. Težko je reči, kdo vse je kriv zanje, prav gotovo pa smo največji krivci vozniki, ki nas poletno sonce, pa dekleta v mini krilih itn., velikokrat spodbudijo, da bolj pritisnemo na plin kot bi smeli. Cc imamo srečo, nas že prvič zaloti miličniški. radar, če pa je nimamo, pa se kaj lahko zgodi najhujše.
Prometne nezgode - 35
Bilo jih jc veliko in še več bi jih bilo, če bi prišteli še vse trke in oplaženja na parkiriščih, ki jim botruje izključno neprevidnost. Ostale PN pa so se zgodile zaradi neprimerne hitrosti, neprevidnosti pešcev, prekratke varnostne razdalje, izsiljevanja prednosti in alkoholne omamljenosti. Kot zanimivost bi omenil še šest nezgod, ki so jih povzročile gozdne živali, največkrat srne.
Prometne nezgode s smrtno žrtvijo v maju na srečo ni bilo, kar sedemkrat pa je moralo posredovati reševalno vozilo.
3. 5. se jc na Gori pri Komendi zgodila močno nenavdna PN. Jože D. iz Nasovč je svoj avtomobil voV.il vzratno. To seveda ne bi bilo nič nenavadnega, če ga ne bi vozil po klancu navzdol. Do cilja hi prišel, kamorkoli se je že namenil, saj je na polovici klanca padel iz avtomobila in si pretresel možgane. Avto jo je odnesel brez posledic, saj se je po nadaljnjih petdesetih metrih vožnje sam ustavil na najbližjem polju.
5. 5. Nepregledna in nevarna cesta s Črnivca je tega dne spet terjala krvav davek. Franc S. je iz Stahovice proti Črnivcu vozil av-
tobus, ko mu je nenadoma v naselju Črna v desnem nepreglednem oviku pred avtobus na vozišče pritekel otrok Sašo J. Voznik avtobusa kljub zaviranju nezgode ni mogel preprečiti. Sašo, ki se je zelo hudo poškodoval, so odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer so ga obdržali na zdravljenju. Franca so kazensko ovadili.
16. 5. se je po skoraj enomesečnem premoru spet zgodila nesreča na Vrhpolju med Tesnica-mi. Bojan G. iz Domžal je vozil avtomobil iz Kamnika proti Tuhinju. Vožnjo je predčasno prekinil, kot že mnogi pred njim, saj je v nepreglednem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti in verjetne vinjenosti zapeljal na levo tran vozišča in s prednjim delom vozila trčil v nasproti vozeči avtomobil, last Vinka K. iz Maribora. Poškodoval se je le Boja nov sovoznik, medtem ko je na vozilih nastala večja materialna škoda. Povzročitelja so hoteli prezkusiti z alkotestom in ker je odklonil, so ga odpeljali v ZD na odvzem krvi. Naknadno so ugotovili še to, da je Bojan avtomobil v Domžalah odvzel ter da je oškodovanec krajo že prijavil. Kazensko so ga ovadili in mu toplo priporočili, naj se ne vozi, brez vozniškega dovoljenja.
23. 5. jc Anica T. iz Bistričicc vozila kolo pony proti Stahovici. V levem ovinku jo je zaradi prevelike hitrosti in zaradi tega, ker je na kolesu imela obešene torbe, zadaj na prtljažniku pa še otroka, začelo zanašati. Izgubila jc ravnotežje, cesta se je postavila pokonci in . . . bummm! Ker sc je poškodovala, so jo odpeljali po zdravstveno pomoč.
27. 5. je občanka iz Tunjiškc Mlake telefonično prijavila prometno nezgodo na lokalni cesti v
svojem kraju. Povzročila jo je Veronika T., ki je iz Tunjic peljala proti Kamniku jeklenega konjička, seveda brez vozniškega izpita. Zaradi neprimerne hitrosti jo je v blagem desnem ovinku zaneslo v levo, v nasproti vozeči avtomobil Antona V. iz Tunjic. Po trčenju je »ničkrivo« Tonetovo vozilo odbilo v desno in potem v levo na skoraj meter visoko »škarfo,« kjer je obstalo. Veroniko je obrnilo za 180 stopinj, vendar sc ni odpeljala nazaj, ampak naprej, v reševalnem vozilu, skupaj z Antonom.
Kazniva dejanja - 26
Število 26 nam pove, da morajo miličniki posredovati vsak dan pri reševanju raznih lumparij. V poletnih mesecih so storilci usmerjeni predvsem v kraje koles, koles z motorji in denarja, mladoletniki pa v razna kazniva dejanja prestižne nravi, kot so razbijanje okenskih stekel, ruvanje rož, risanje okrasnih likov z ostrimi predmeti po avtomobilski pločevini itn. Organi javne varnosti sem ter tja zalotijo tudi kakšnega občana, ki si zastonj bogati delavnico ali pa v »sosedovem gozdu« pripravlja drva za dolgo in hudo zimo.
2. 5. jc miličnikom na postaji svoje težave zaupal Marjan M. iz Radovljice, po poklicu taksist. Koje iz Kranjske gore v Kamnik na Zikovo 4 pripeljal neznanega državljana, je ta brez besede zahvale pobegnil iz vozila. Seveda je pozabil tudi plačati, zato pa je osumljen, da je taksistu iz ročne torbice vzel prometno in vozniško dovoljenje, osebno izkaznico in dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu. Miličniki so na podlagi dejstev in raziskave ugotovili.
da se nepridiprav imenuje Zdrav-ko Z. iz Ljubljane. Kazensko so ga ovadili.
2. S. Že uro po taksistovi prijavi se je razkrila še ena Zdravkova lumparija. Na postajo je namreč prišla avstijska državljanja iz Železne Kaplje in povcdla, da ji je naključni zanec Ždravko med bivanjem v Kranjski Gori iz torbice sunil približno 500 ASch. Ko so miličniki ugotovili, da je za osumljencem razpisana tiralica, so ga nemudoma prijeli in odpeljali v zapore na Povšetovi 5. Ker tam ni taksistov, in avstrijskih dr: žavljanov, niti mikavnih ročnih torbic, lahko upamo, da se bo Zdravko vsaj trenutno poboljšal.
22. 5. je neznanec v nočnem času na ogled Zdravstvega doma povabil miličnike. Ti so že po nekaj minutah v zgradbi izsledili osumljenca kaznivega dejanja -poskus vloma. Marko B. iz Do-mažal je v zgradbo prišel tako, da je splezal po strelovodu na streho in skozi priprto okno zlezel v notranjost. Zaradi suma še drugih, je njegov primr prevzela komisija UNZ Ljubljana-okolica.
23. 5. so iz DO Titan sporočili, da je bila na gradbišču v njihovi DO izvršena tatvina orodja, v škodo DO 1MKO iz Črnuč, ki opravlja montažna dela. Miličniki so ugotovili, da so delavci čez noč v lesnem zaboju na gradbišču pustili več ročnih električnih strojev in drugega orodja. Če so bili oni presenečeni nad KD, s katerim so bili oškodovani najmanj za l.OOO.OOO dinarjev, mi nismo. To dejanje samo dokazuje, kakšen je naš odnos do družbenega premoženja . . . najboljši ravno ni!?
P.S. Zaboj z orodjem so dva dni kasneje našli. Skrit je bil v garaži-
ranem vozilu, v tovarniških prostorih. Kdo ga je skril?
Javni red in mir-18
Če hujši prestopniki v svoja dejanja šc kdaj vnesejo kaj novega, pa tega ne bi mogli trditi za pretepače in ostale, ki na razne načine kršijo javni red in mir. Tokrat je bilo sporov in pretepov po gostinskih lokalih manj, na k"ar jc ndvomno vplivalo toplejše vreme. Vseeno pa so se iskrice kresale v gostilni Ledrar, v Me-deksu, v Pivnici, v gostilni Vovk in gostilni Bevc.
1. 5. je na PM prišla Majda S. iz Kamnika in povedala, da je tega dne peljala svoj avtomobil iz Stahovice v Kamnik. Ped tovarno K! K je ob desenem robu ustavila, zaradi pogovora z znanci, ki so hodili peš. Vozilo, ki je peolja-lo z veliko hitrostjo za njo, je' prav tako ustavilo, vendar iz povsem drugega razloga. Voznik Robert M. iz Kamnika ter dva sopotnika so začeli razbijati po avtu Majde S., njo pa potegnili iz vozila, jo zlasali in se odpeljali naprej. V tej bliskoviti, a neslavni akciji je prijavljiteljica utrpela materialno škodo, zato je prosila, naj se izgredniki prijavijo sodniku za prekrške.
12. 5. so vaščani Križa sporočili, da je pri njih prišlo do kršitve JRM. Miličnika, ki sta šla na intervencijo, sta ugotovila, da je. skupina moških izzvala k pretepu Valentina J. iz Podgorja. Ta pa se ni dal, saj se je pslužil reka -pamatnejši odneha - in odšel. Kasneje je v gostilni Grošelj prepoznal enega od izzivalcev, Janeza K. iz Kamnika. Spet se je držal enega od starih ljudskih rekov - oko za oko, zob za zob - in Janeza »po predpisih« nabunkal.
20. 5. je vinjeni Ludvik H. iz Soteske grozil sosedom in sodelavcem. Prvi na njegovem spisku je bil vratar v njegovi DO, ki mu je grozil, da ga bo pretepel. Tega potem zaradi najavljenega prihoda miličnikov ni poskušal, ampak je raje pobegnil proti domu, kjer se je spravil nad sosedo. Pa ne za dolgo, saj so mu miličniki sledili domov, ga prijeii, mu zasegli večji kuhinjskih nož in ga prepeljali na PM. Ker ga tudi to okolje ni pomirilo, so ga do jutra namestili v prostore za pridržanje.
30. 5. so se na postaji oglasili Tomaž N., Matjaž K. in Boštjan R., vsi trije iz Kamnika. Povedali so, da jih je na prireditvenem prostoru na Trgu prijateljstva fizično napadel Rafko K. iz Ba-kovnika. Miličniki omenjenega pretepača niso uspeli izslediti. Sicer pa, glavno da so mu fantje uspeli pobegniti?!
Najdeno
Martin Gorcnc iz Kamnika je našel vse dokumente, ki so bili ukradeni nesrečnemu taksistu Marjanu M.
Frančiška Romšak iz Kamnika jc na postajo prinesela moško za-pestno uro.
Olga Marinkovič je v svojem poštenem predalu našla denarnico in dokumente.
Nusmin Čanžić je našel žensko denarnico s 70 dinarji. Matej Slabajna je na Cankarjevi cesti našel žensko švicarsko uro. Tina Gorjup iz Kamnika je miličniku izročila najdeno žensko denarnico s 300 dinarji. Anda Peterlin je v zabojniku za smeti našla pony kolo. Stane Simčič iz Kamnika jc vrnil najdeno moško uro.
MATIC ROMŠAK
Instruiram matematiko, fiziko in angleški jezik za OŠ Tel. 831-489
Občinska konferenca SZDL Kamnik, KAMNIŠKI OBČAN
Titov trg 9
razpisuje
javno licitacijo
rabljenega osnovnega sredstva
- kamera krasnogorsk, 1 kom, izklicna cena 30.000 din
Prometni davek plača kupec.
Javna licitacija bo v torek, 14. 7. 1987, ob 10. uri, ogled je možen v torek do 9.30. Licitacija po sistemu ogledano -kupljeno. Udeleženci licitacije morajo plačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene na blagajni Kamniškega občana.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in mnogo prerani smrti naše drage žene, mame in babice
CILKE MATICIC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Kemijske industrije Kamnik, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, obsuli njen mnogo prerani grob s cvetjem, nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala moškemu pevskemu zboru Solidarnost iz Kamnika, mešanemu pevskemu zboru KD Tuhinj in pihalni godbi Solidarnost iz Kamnika.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nenadomestljive žene. mamice, hčerke, sestre in tete
ELIZABETE KAJDIŽ
rojene POVŠE
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k počitku, ji darovali cvetje in nam v bolečini stali ob strani. Hvala pevcem za občuteno zapete žalostinke, zlasti toplo zahvalo pa smo dolžni DO ETA - Mercator in Titan.
Žalujoči: mož Janez, hčerka Urška, mama Klara, sestri Anica in Marija z družino in nečak Andrej z družino
Kamnik, Francija, junija 1987
SGP Gradbinec Kranj TOZD GO Kamnik
obvešča vse družbenopravne osebe in občane, da bo pričel gradnjo stanovanjskega bloka z oznako A3K3 na območju zazidalnega načrta B2 Perovo.
Objekt A3K3 obsega:
- P + 7 nadstropij s 47 stanovanji;
- nettto stanovanjska površina 2.389,60 m2;
- orientacijska izhodiščna cena je 700.000 din za m2;
- pričetek gradnje predvidoma avgusta 1987;
- dograditev v 14 mesecih po pričetku.
Na razpolago je še 27 stanovanj in sicer;
- 1	3 sobno	v izmeri	74,92	m2
- 7	2 sobna + K	v izmeri	70,24	m2
- 6	2 sobnih	v izmeri	64,09	m2
- 1	2 sobno	v izmeri	63,66	m2
- 3	1 sobno	v izmeri	44,42	m2
- 3	1 sobno	v izmeri	43,28	m2
- 6	garsonjer	v izmeri	23,92	m2
27	stan. skupaj	v izmeri	1421,34	m2
Izračuni za izhodiščno ceno bodo narejeni po principu brezobrestnega avansa v celoti in s tem fiksna cena ali po plačilu po obrokih in upoštevaje podražitev. Prejeti avans se bo skaldno z dinamiko porabe sredstev porabljal za plačilo opravljenih del, neuporabljeni del avnasa pa revaloriziral po določilih zakona o celotnem prihodku in dohodku v višini indeksov splošne rasti cen.
Vse zainteresirane za nakup stanovanj prosimo, da pošljejo v roku 10 dni pismene vloge z navedbo števila in velikostjo stanovanj.
Vse informacije v zvezi s tem obvestilom dobite na Stanovanjskem in. komunalnem gospodarstvu SKG p. o. Kamnik, oz. po telefonu 832-211.
ZAHVALA
Nenadoma nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric
GREGOR OSOLNIK ml.
iz Špitaliča
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v neizmerni žalosti pomagali, nam izrazili sožalje in mu podarili toliko cvetja. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in župnikoma iz Špitaliča in Motnika za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v njegov prerani grob.
Žalujoči: ata, mama, sestre Fani, Tončka in Štefka L družinami, svakinja Metka z družino in drugo sorodstvo
Špitalič, Mali hrib. Veliki hrib, Tuhinj, junija 1987
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil naš dragi brat, stric, nečak in bratranec
CIRIL KOMATAR
Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Enako se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru in gospodu kaplanu za lep obred in ganljivo petje. Vsem še enkrat iskrena zahvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Županje njive, Godič, Mekinje, Kamnik, junija 1987
ZAHVALA
Za vedno je odšla od nas naša mama, babica in prababica
OLGA ISKRA'
rojena Kranjec, iz Mekinj
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, sestram Uršulinkam in pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči: vsi njeni
Mekinje, Kamnik. 12. junija 1987
llllllilllils w	I
iiilillyf	
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ALBINA SMOLNIKARJA
dipl. ing. gozdarstva
bi se radi zahvalili vsem tistim, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih:   sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem iz Stola in tov. direktorju za poslovilne besede, sošolcem - tako prof. Janezu Majcenoviču za lepo petje, kot tudi župniku Pivku iz Vipave za pomoč pri obredu - in drugim, ki ste ga pospremili na zadnji poti, cerkvenemu zboru in zboru Solidarnost ter gospodu župniku za obred. Posebej se zahvaljujemo dr. Bogdanu Logarju in sodelavcu Petru Bertonclju, ki sta mu zadnje ure življenja lajšala bolečine.
Žaluj
oci: vsi njegovi
Sredi dela
ugasnilo zlato je srce,
ki ljubilo nas
do zadnjega je dne.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
ANTON PAVLI
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za opravljen pogreb, govornikom za poslovilne besede, pevcem za ganljivo petje in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: njegovi
Podgorje, Ljubljana, Pšata, junija 1987
ZAHVALA
Ob smrti moža, brata in strica
ŠTEFANA ZRIMA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za ganljivo petje in predstavniku tovarne Stol za lepe poslovilne besede. Še posebej pa se zahvaljujemo gospodu dekanu za svečano opravljen pogrebni obred in dr. Francu Kocutarju za skrbno zdravljenje.
Žalujoči: žena Jožefa, bratje in sestre z družinami
Križ, junija 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi haše dage žene in mame
ANE BERLIC
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadji poti. Prisrčna hvala vsem duhovnikom za prelepi obred, tuhinjskemu in tunjiškemu pevskemu zboru ter organistinji Ančki Štele. Hvala za podarjeno cvetje in sosedom za nesebično pomoč.
Žalujoči: mož, sinovi in hčere z družinami
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega
FRANCA MAJHNA
obrtnika v pokoju
se iskreno zahvaljujeva vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nama tako nesebično stali ob strani v najtežjih trenutkih. Toplo se zahvaljujeva vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob obsuli s cvetjem in venci. Še posebej se zahvaljujeva stanovalcem iz uhce Toma Brejca in njegovim stanovskim tovarišem iz Obrtnega združenja Kamnik za vse sožalne in tolažilne besede ter izredno ganljiv poslovilni govor, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat se iskreno zahvaljujeva tudi vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala vam!
Žalujoča: sin Stanislav in žena Beti
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in brata
JANEZA PESTOTNIKA
se zahvaljujemo sosedom, znancem, prijateljem, govorniku za poslovilne besede, org. ZB, dr. Kralju, sestrama Romani in Anici, dr. Povšctovi, osebju KC, osebju doma upokojencev Kamnik, gospodu župniku, sosedom iz Pšajnovice za izrečeno in pisno sožalje, darovano cvetje, dober namen in številno spremstvo na zadnji poti."
Žena Pavla, otroci z družinami in brata z družinama
Kmečka ohcet
v Kamniku
Nakladanje bale pri gostilni Pod skalco je zelo razburilo nevestinega očeta, saj so mu ženinov« prijatelji skoraj oplenili kmetijo.
mu
C5|
Prireditev na Titovem trgu so začeli gasilski godbeniki iz Stranj, za katerimi so med nas prikorakali še pari
Tudi letos je zadnji teden v ' juniju prinesel v Kamnik eno največjih kulturnih zabavnih prireditev v Sloveniji. Kamničani prav dobro vemo, da je to Kmečka ohcet; letos smo lahko spet pozdravili v svojem kraju tudi ženina »naše krvi«. V petek, 26. junija smo bodoče pare že dopoldne pospremili na Veliko planino, kjer so si v starem bajtarskem naselju ogledali planšarske običaje. Radi so nam priznali, da so jih gorske lepote in brezmadežno okolje navdušile prav tako kot starodavno mesto Kamnik, v katerega so po »šranganju« v Stahovici prišli popoldne. Odpeljali so se do gostilne Pod skalco, ki so jo za dobre pol ure spremenili v kmečko domačijo, da so parom lahko prikazali, kako in koliko stvari je včasih z nevesto odšlo od doma, v gnezdeče, ki sta si ga uredila z ženinom. Balo so torej odpeljali proti Kamniku, kjer so enaindvajset mladih parov pričakali Kamničani. V veselem vzdušju, ki ga je še stopnjeval ansambel Bratov Krt, prej pa Gasilska godba iz Stranj, je minila še ena ura.
Pari so odšli nazaj v Ljubljano, na folklorni večer, mi pa smo se
lahko še dolgo v noč zabavali na Titovem trgu, kjer so za nas skrbeli neutrudni gostinski delavci Kočne in »ljudskega gostilničarja« Janeza Repanška.
Še preden vam pričaramo delček vzdrušja s fotografijami, še enkrat v imenu vseh Kamničanov zaželimo Tatjani in Simonu čim manj trnov na njuni življenjski poti.
MATIC ROMŠAK
Kmečka ohcet je kot vedno privabila v Kamnik veliko narodnih noš
Balinanje — prvič občinska liga
Zanimanje za ta šport narašča iz leta v leto. Naj omenim, da imamo igrišča /.a športno tekmovanje pri DU (pri Marjanci), DO - Titan in na Duplici pri BŠK - Virtus, tako da so dane vse" možnosti za razvoj balinanja v občini, saj BŠK - Virtus razpolaga s strokovnim kadrom za izvedbo vseh vrst tekmovanj.
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta in ZTKO Kamnik je bila letos prvič organizirana občinska liga v balinanju.
Nastopa 12 ekip, ko so razporejene v dve skupini. Prvi krog tekmovanja je potekal v maju, drugi pa bo na sporedu v mesecu septembru. Rezultati prvega dela so naslednji: »A« SKUPINA
1. kolo: KS - Duplica : DO - Svila-nit 13 : 2, 2. kolo: DO-Titan : DO-KIK4: 10, Z. obrtnikov: DO-Stol I 5:11,2. kolo: DO - Svilanit: DO -Stol 4 : 7, D. Upokojencev : Z. Obrtnikov 9 : 13, KS - Duplica : DO -Titan 11 : 3, 3. kolo: DO-Titan : DO
- Svilanit 11 : 6, Z. obrtnikov : DO -KIK 13 : 2. DO - Stol: D.Upokojen-cev 8:7,4. kolo: DO Svilanit : D. Upokojencev 10:7, DO - KIK : DO
- Stol 2 : 13, KS - Duplica I : Z. Obrtnikov 10 : 9, 5. kolo: Z. Obrtnikov : DO - Titan 7 : 12, DO - Stol : KS-Duplical«: 13,D. Upokojencev : DO - KIK 12 : 11, 6. kolo: DO -Svilanit : DO - KIK 6 : 4, KS -Duplica I: D. Upokojencev 8 : 4, DO
- Titan : DO - Stol 13 : 4, 7. kolo: Z. Obrtnikov : DO - Svilanit 9 : 7, D. Upokojencev: DO-Titan 13 : 1, DO - KIK : KS - Duplica 110:9, »B« SKUPINA
1. kolo: D. Upokojencev : KS - Duplica II 13 : 3, DO - Stol II : D. Upokojencev III 9 : 7, 2. kolo: KS -Duplica II : DO - Stol II 4 : 6, KS -Perovo : D. Upokojencev II 0 : 6, 3. kolo: DO - Stol II: KS - Perovo 13 : 1, D. Upokojencev : KS Duplica H 3 : 13, 4. kolo : KS - Perovo : D. Upokojencev III10 : 6, D. Upokojencev II.: DO - Stol II 3 : 8, 5. kolo: D. Upoko-
jencev III : D. Upokojencev II 9 : 5, KS - Duplica II : KS - Perovo 5:8, Lestvica skupine »A« - obč. lige: 1. KS-Duplica 10 točk, 2. DO-Stol
1 8 točk, 3. DO - Titan 6 točk, 4. Združenje obrtnikov 6 točk, 5. DO -Svilanit 4 točk, 6. D. Upokojencev 14 točk, 7. DO - KIK 4 točk, Lestvica »B« skupine - obč. lige: 1. DO - Stol II 8 točk, 2. D. Upokojencev II 4 točk,3. KS - Perovo 4 točk, 4. KS - Duplica II 2 točk, 5. D. Upokojencev-članice 2 točk, Lestvica občinskega sindikalnega tekmovanja:
1. DO - Stol I 6 točk, 2. D. Upokojencev I 4 točk, 3. DO - Titan 4 točk, 4. DO - Svilanit 4 točk, 5. DO - KIK
2 točk, 6. DO - Stol II (4) za množičnost točk, 7. D. Upokojencev - članice (2) točk, za množičnost 8. D. Upokojencev II (0) točk, za množičnost
Vsem ekipam želimo v drugem delu tekmovanja predvsem obilo športnega uspeha. Vodja obč. lige:
Marjan Prelovšek
Predstavitev parov je potekala v zelo sproščenem in veselem vzdušju, Kamničani so enako lepo kot Italijani sprejeli tudi ostalih dvajset parov
Kolesarski maraton Moste 87
Kolesarski navdušenci Krajevne skupnosti Moste v sodelovanju s KK Kamnik prirejajo 3. kolesarski maraton, ki bo v nedeljo, 12. julija 1987, s pričetkom ob 9. uri.
Zbirališče bo pred osnovno šolo v Mostah. Prijave bomo sprejemali od 7. do 8.45 ure. Prireditev bo v vsakem vremenu in se jo lahko udeležijo vsi, ki se radi vozijo s kolesom in bodo zmogli 80 km dolgo pot. Otroci, mlaj-
A vtokros
Ta šport pri nas še ni preveč popularen, čeprav ga v tujini poznajo že več kot petnajst let in sodi med najbolj atraktivne športe. Naši tekmovalci so prepuščeni sami sebi, saj so sami konstruktorji svojih avtomobilov, mehaniki in vozniki. Velike težave jim povzroča še denar, ker so njihovi matični klubi finančno precej šibki.
Čeprav so pogoji izredno slabi, je Avto moto društvo uspelo pripraviti III. republiško prvenstvo v avtocrossu. Tekmovalo je osemnajst tekomovalcev, razdeljenih na dve skupini. Proga je bila izredno težka in razmočena, tako da so nekateri avtomobili odpove-
Avstrijski tekmovalec z Audijem uuatro
V vožnji zunaj konkurence sta se preskusila tudi dva avstrijska voznika, vendar jima je težka tunjiška proga pokazala zobe in cilja nista ugledala, čeprav sta to tekmovalca, ki se udeležujeta tudi mednarodnih dirk po Evropi.
Zanimanje za avtocross je vedno večje, kar dokazuje veliko gledalcev na dosedanjih avtocrossih v Tunjicah. Koliko jih bo šele septembra, ko bo na vrsti mednarodna avtocross preizkušnja?! Upamo, da se tudi temu športu obetajo boljši pogoji, predvsem finančni.
DAMJAN GLADEK
Zmagovalec v diviziji dve Drago Vrhovnik med vožnjo
dali, kar je precej neprijetno za tekmovalca, ki vse leto pripravlja svoje vozilo.
V diviziji dve je bilo pet tekmovalcev, v finalni dirki pa so ostali le še trije. Najuspešnejši je bil Drago Vrhovnik s svojim VW 2400. Drago je eden pobudnikov in začetnik tega športa pri nas. Za njim sta se uvrstila Miran Romšak s VW 1600 in Franc Hribernik s Fiatom 850.
Janez Štrukelj se je najbolje odrezal v diviziji tri, za prvo mesto se je boril predvsem s Tomažem Potočnikom, vendar je bil njegov Ford 2300 hitrejši od Potočnikovega Opla 1900. Kot tretji se je v tej kategoriji uvrstil Janez Mohar z Alfo 1.750. Precej gledalcev je uživalo v atraktivni vožnji, še posebno pri prehitevanjih, ki so na tako težavni in ozki progi zelo tvegana. Proga je bila dobro zavarovana in nesreč ni bilo. Prireditelji so poskrbeli še za pijačo in jedačo ter bogat srečelov. Odmore med dirkami so popestrili z dirko malih motorjev Tori in Yamaha, ki so jih vozili otroci od šestega do desetega leta. Na blatni avtocross progi so mali vozniki uspešno prevozili šest krogov. Še to, Yamaha je bila mnogo hitrejša kot Tori.
Komunalno podjetje Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11
obvešča, da od 1. 7. 1987 dalje veljajo naslednje nove cene za:
Enostavna Razširjena
VODARINA:
- gospodinjstvo m3
- gospodarstvo m3 KANALŠČINA;
- gospodinjstvo m3 . - gospodarstvo m3
ODVOZ SMETI:
- gospodinjstvo/mesečno
- poslovni prostor m2
- manipulativni pr. m2
Novo povečanje cen izhaja iz družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za cene komunalnih storitev, katerega podpisnik je tudi občinska komunalna skupnost. Delež za razširjeno reprodukcijo pri odvozu smeti je povečan zaradi posodobitve - sanacije odlagališčnega prostora na Duplici.
repr.	repr.
54	11
92	11
28	7
54	7
2.100	200
31	20
8	20
ši od 14 let, se smejo udeležiti maratona le v spremstvu polnoletne osebe. Kolesarji bodo vozili na lastno željo in odgovornost.
Vsi udeleženci bodo nezgodno zavarovani pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Dolžni so upoštevati cestno prometne predpise in navodila ter opozorila organizatorja pred in med potekom prireditve. Vozilo organizatorja, ki bo vozilo na čelu skupine, kolesarji ne smejo prehiteti. Vožnja bo potekala skozi naselja: Start v Mostah - Kamnik - Stranje
- Mekinje - Šmarca - Rodica - Mengeš - Vodice - Smlednik - Prcbačevo
- Voklo - Šenčur - Trata - Cerklje -Zalog - Komenda - cilj v Mostah.
Štartninaje 1.000. - din, udeleženci, mlajši od 15 let so oproščeni plači-
Klepet z Mikom Cankarjem
Niko Cankar poučuje telesno vzgojo v ZUIM. Za razgovor z njim sem se odločil, ker je zelo dober učitelj in si prizadeva dvigniti šport v zavodu na višjo raven. Med učenci je zelo priljubljen.
- Kdaj ste prišli v Zavod
To je bilo leta 1983.
- Ali vas je motilo, da boste delali z invalidno mladino?
Ne, ker sem z njim delal že prej, v Zavodu za rehabilitacijo v Ljubljani.
- Kakšne občutke ste imeli v začetku službe?
Hitro sem se vživel in vzpostavil dobre stike z učenci.
- Kaj menite o današnji mladini?
Mladina je po vsem svetu enaka, ne glede na to ali je zdrava ali telesno prizadeta. Lahko pa bi bilo zanimanje za šport in rekreacijo večje. Kajti to dvoje je bistvenega pomena za zdravo in uspešno življenje vsakega človeka.
- Kaj je pri vašem delu najtežje?
la. Vsi udeleženci prejmejo po uspešno končani vožnji kovinske medalje.
S kolesarskim maratonom MOSTE 87 bomo obeležili krajevni praznik v Krajevni skupnosti Moste pri Kamniku.
KOLESARJI KS MOSTE
VABILO! Vabimo vas na obiranje črnega in rdečega ribeza. Pričetek 11. julija, trajanje 14 dni. Anžin Feliks, Dobeno 10, Mengeš.
Velikokrat naletim na ljudi, ki ne vidijo pravega pomena in smisla telesne vzgoje v šoli, še posebno pa telesne vzgoje pri nas.
- Ali so v Zavodu športniki, ki bi lahko dosegli dobre rezultate?
Pred leti smo imeli nekaj dobrih športnikov, ki so dosegli dobre rezultate na svetovnem nivoju. Trenutno imamo fante, ki bi z veliko dela in volje lahko šli po sledeh predhodnikov.
- Katera je vaša želja?
Ker je letos 40-letnica zavoda, bi bilo lepo, da bi jo športno obeležili in dosegli v tekmovanjih dobre rezultate.
S tovarišem za telesno vzgojo se je pogovarjal
Tone Troha, 8. razred, ZUIM
Kamniški občan
Dan kamniških planin
Kamniško planinsko društvo organizira letošnje planinsko srečanje v nedeljo, 19. julija ob 11. uri na Kamniškem sedlu.
Srečanje   je namenjeno vsem ljubiteljem gora, ki se bodo zbrali na tem predelu lepih planinskih vrhov. Vljudno vabljeni.
PD Kamnik
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.