Polemika o slovenski zastavi na Matajurju Van Gogh kot glasnik zavezanosti zemlji Doberdobski Veseljaki zmagali v Pragi Primorski dnevnik št. 21 (21.258) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 28. JANUARJA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, , ju, Še vedno je cilj najti skupnijezik Dušan Udovič Z amandmajem, ki ga je na predlog senatorja DS Francesca Russa odobril senat, smo Slovenci v Italiji dobili obvezo, da bo novi volilni zakon za izvolitev poslanske zbornice vseboval klavzulo o oblikovanju posebnega volilnega okrožja v naši deželi, da bo lažje izvoliti slovenskega predstavnika v parlament. V bistvu smo v bolj obvezujoči obliki dobili nazaj to, kar je že vseboval nekdanji volilni zakon, po njegovem prvem podpisniku poimenovani »Mattarellum« in je poniknilo s poznejšo Calde-rolijevo »svinjarijo«. Takrat je v posebej izdelanem okrožju uspešno kandidiral v parlament Darko Bratina. Lahko bi bila rešitev tudi boljša, a bodimo realni. Če upoštevamo, kakšne težave so bile z amandmaji v tej kompleksni razpravi o reformi volilnega zakona, o katerih smo pogosto poročali in na katere je večkrat opozorila tudi poslanka Tamara Blažina, moramo oceniti, da je to pomemben korak naprej. Zaveza o posebnem volilnem okrožju, kjer naj bo olajšana izvolitev slovenskega parlamentarca, je tokrat tudi bolj obvezujoča, glede na to, da se sklicuje na zaščitni zakon. Obenem gre poudariti, da se morajo prizadevanja nadaljevati do dokončne odobritve novega volilnega zakona, pri čemer bo velikega pomena, kako bo zarisano volilno okrožje, ki bo olajšalo izvolitev Slovenca. To je zdaj cilj, ki ga je treba zasledovati in pomembno je, da se znotraj naše skupnosti najde skupni jezik. italija - Včeraj ga je z veliko večino sprejel senat, potrditi pa ga mora še poslanska zbornica Novi volilni zakon skorajda pod streho Renzi vodi posvetovanja za izvolitev novega predsednika trst - Dan spomina ob 70. obletnici osvoboditve Auschwitza Opomin iz Rižarne Grozot iz preteklosti ne smemo pozabiti, ker se bodo drugače ponovile - Vrt Ondine Peteani RIM - Senat je včeraj z veliko večino sprejel reformo volilne zakonodaje, eno od ključnih reform za stabilizacijo političnega sistema v državi. Za zakon, poimenovan tudi Italicum, ki je eden od glavnih v programu Renzijeve vlade, je glasovalo 184 senatorjev, 66 jih je bilo proti, 2 pa sta se vzdržala. Zakon zdaj čaka le še na potrditev v poslanski zbornici, do katere bo predvidoma prišlo aprila. Medtem je premier Matteo Ren-zi na sedežu svoje Demokratske stranke včeraj sprejel trinajst strankarskih delegacij v okviru posvetovanj za izvolitev novega predsednika države. Parlament se bo jutri prvič zbral v ta namen v razširjenem sestavu. Kot kaže, bo za to bistvenega pomena današnje srečanje med Renzijem in Berlusconijem. Na 11. strani Obračun Inštituta za slovensko kulturo Na 2. strani TRST - Grozot iz preteklosti ne smemo pozabiti, ker se lahko ponovijo. Zaščita idealov in zakonov, ki omogočajo vsem, da so svobodni in enakopravni, mora biti zato vodilo našega vsakdana. To je sporočilo tržaškega župana Roberta Cosolini-ja, ki je bil glavni govornik na osrednji slovesnosti ob dnevu spomina na holokavst v Rižarni. Pred verskimi obredi je govoril tudi devinsko-na-brežinski župan Vladimir Kukanja in poudaril, da je potrebno graditi kulturo miru. V Trstu so nato poimenovali vrt po nekdanji partizanki Ondi-ni Peteani. Razne spominske svečanosti so priredili tudi na Goriškem. Na 4. in 14. strani Devinske stene: pravilnik razvnel duhove Na 5. strani V poslopju tržaške kvesture ni azbesta Na 6. strani Goljufa obiskala goriško uredništvo Na 13. strani gradišče - Včeraj so stavkali Uslužbenci centra Cara od septembra brez plače rim Senat potrdil dopolnilo Demokratske stranke Volilno okrožje kot olajšava za izvolitev slovenskega poslanca RIM - Pri začrtanju volilnih okrožij v Furlaniji-Julijski krajini bo notranje ministrstvo zarisalo okraj na način, s katerim bo olajšana izvolitev kandidatov, ki bodo odraz slovenske jezikovne skupnosti. Tako se glasi dopolnilo k novemu volilnemu zakonu za poslansko zbornico, ki ga je včeraj popoldne odobril senat (na sliki). Dopolnilo senatorja DS Francesca Russa so odobrili v ponedeljek zvečer, včeraj pa potrdili. Parlamentarca Russo in Tamara Blažina sta zadovoljna z odločitvijo senatorjev, zelo kritičen pa je deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin. Na 3. strani 9971234567007 2 Sreda, 28. januarja 2015 ALPE-JADRAN / špeter - Inštitut za slovensko kulturo Pozitiven lanski obračun in smeli načrti za letos ŠPETER - Upravni svet Inštituta za slovensko kulturo je v ponedeljek v Špetru obravnaval delovanje v letu 2014 in se dogovoril za program za letošnje leto. Poročilo predsednice Brune Dorbolo in ravnateljice Marine Cernetig se je naprej osredotočilo na uspeh multimedijskega muzeja SMO, ki je v enem letu imel približno tisoč obiskovalcev in ki je prinesel Inštitutu veliko zadoščenja pa tudi veliko skrbi za vzdrževanje prostorov. Ob financiranju s sredstvi Evropske unije (muzej je vključen v projekt Jezik_Lingua) je SMO dobil lani dodaten deželni prispevek, ki pa je bil izredne narave in je bil namenjen samo za kritje stroškov za razvoj in nadgradnjo opreme in instalacij, ne pa za samo dejavnosti. V teku leta se bosta zaključila še dva projekta, pri katerih sodeluje ISK. Gre za evropski projekt Zborzbirk - Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom (predvideva katalogacijo, objavo na spletu in odprtje za javnost še devet muzejskih Bruna Dorbolo arhiv Marina Cernetig arhiv zbirk v Nadiških dolinah, v Reziji in Kanalski dolini) in projekt Mi smo tu, ki predvideva postavitev centrov za promocijo in širjenje slovenskega jezika in kulture na celotnem naselitvenem območju slovenske manjšine v videmski pokrajini. Glede projekta Zborzbirk naj dodamo, da se bo zaključil 13. marca s posvetom v Špetru. Poleg tega bo Inštitut prav v teh dneh (od danes do 31. januarja) sodelo- val na Sejmu Alpe-Adria, turizem in prosti čas v Ljubljani, kjer bo predstavil beneško realnost. ISK bo organiziral tudi tečaje slovenščine za učence osnovnih in dijake višjih srednjih šol ter za odrasle in okrepil udeležbo mladih Benečanov v poletnih centrih v Ljubljani. Na programu so tudi srečanje z jezikovnimi manjšinami v Italiji (letos v Dolini Aosta), predstavitev publikacije besedil predavanj s srečanj v okviru prireditve Beneški kulturni dnevi, sodelovanje pri organizaciji gledališke sezone SSG v Benečiji in druge dejavnosti. »Seveda bomo še naprej sodelovali pri drugih čezmejnih projektih in skrbeli za promocijo našega teritorija s turističnimi pobudami,« je zaključila svoje poročilo predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo, »to pa pomeni tudi, da bo delo Inštituta ob razvijanju rednih dejavnosti bolj obsežno in zahtevnejše.« (NM) zskd - Plenarno zasedanje odborov in vodstva zveze O novem načinu delitve sredstev V živahni razpravi razpravljali o številnih vprašanjih - Predloge, ki so jih pripravili, bodo poslali Deželi JAMLJE - Reforma financiranja ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji bo spremenila način delovanja Zveze slovenskih kulturnih društev. Spremembe, katerih izvajanje je tik pred zdajci, so bile glavni razlog in hkrati tematika plenarnega srečanja vodilne strukture ZSKD. Preteklo soboto so se v prostorih društva Kreme-njak v Jamljah sestali vsi pokrajinski odbori ZSKD, deželni odbor in nadzorniki, da bi se seznanili z novostmi, ki jih prinaša nov način razdelitve sredstev. Dokument, ki ga je z rebalansom proračuna odobril deželni svet, predvideva, da bodo ustanove prejemale sredstva iz zaščitnega zakona po vnaprej določenih odstotkih, velika novost je tudi ta, da bodo krovne zveze delile sredstva malim društvom namesto dežele. Srečanje je odprl deželni predsednik ZSKD, Igor Tuta, vodil pa ga je Mitja Tretjak ob strokovni podpori blagajnika ZSKD Aleksandra Corettija in odgovornih za finance Mirni Viola in Marisi Pe-lesson. Živahna razprava je odprla številna vprašanja in dvome, ki jih bo ZSKD skušala z deželnimi funkcionarji rešiti v naslednjih tednih. Nejasen je tudi, glede na operativni plan deželnega Urada za jezikovne skupnosti, časovni potek teh sprememb. Številne predloge za izvajanje reforme, ki so se rodili na sobotnem srečanju, bo ZSKD zbrala v dokumentu, ki ga bo še ta teden posredovala deželnemu Uradu za jezikovne skupnosti in odborniku Torrentiju. Deželni svet ZSKD je razpravljal o aktualnih vprašanjih Oče po prepiru s pištolo ubil sina FIUME VENETO - V noči na torek je v bolnišnici v Pordenonu umrl 47-letni Federico Dri, ki ga je v ponedeljek zvečer po enem od številnih prepirov v zadnjih letih s pištolo ustrelil njegov oče, 73-letni Franco Dri. Pordenonsko tožilstvo je zanj odredilo hišni pripor, pri čemer je upoštevalo njegovo slabo zdravstveno stanje, ki je bil zaradi tragedije izredno šokiran, namestnik tožilca Pierumberto Vallerin pa je upošteval tudi to, da je oče izgubil živce po letih in letih prepirov s sinom narkomanom. Ali bo sklep o hišnem priporu veljal še naprej, pa bo znano danes, ko bodo razpravljali o njegovi aretaciji in ocenili možnost, da se namesto hišnega pripora odločijo za pripor v zaporu. Thaci zaradi protestov na Kosovu danes ne bo prišel v Slovenijo LJUBLJANA - Za danes predvideni obisk podpredsednika vlade in ministra za zunanje zadeve Kosova Hashima Thacija je zaradi stopnjevanja protestov na Kosovu prestavljen, so včeraj sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. Dodali so, da nov datum obiska še ni določen. Thaci bi se danes na delovnem obisku v Sloveniji srečal z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, sprejeli pa bi ga tudi predsednik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar in predsednik DZ Milan Brglez. Zunanja ministra bi ob robu obiska podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju med državama. V nedeljo Igorjev pohod »Od kala do kala« PLISKOVICA - V nedeljo, 1. februarja, bo ob svetovnem dnevu mo-krišč v okolici Pliskovice potekal tematski Igorjev pohod »Od kala do kala«. Pohod je poimenovan po njegovem ustanovitelju Igorju Maher-ju. Speljan je okoli Pliskovice in povezuje kar 18 kalov, najpomembnejših površinskih vodnih ekosistemov na Krasu. Začel se bo ob 10.30 pred Mladinskim hotelom Pliskovica, kjer se bo tudi zaključil. Na 6,7 km dolgi poti z višinsko razliko 130 metrov bo poskrbljeno tudi za okrepčilo med potjo in tudi na koncu pohoda, ki traja tri ure. Startnina je 3,5 evra. slovenija - Lažna spletna sporočila Napad spletnih goljufov na komitente bank LJUBLJANA - Slovenski nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij (SI-CERT) opozarja, da v teh dneh poteka najbolj množičen in sofisticiran napad spletnih goljufov s tako imenovanim ribarjenjem (phishing) na komitente bank v Sloveniji. SI-CERT je prijave o elektronskih sporočilih, ki želijo uporabnike slovenskih bank prepričati, da na lažna spletna mesta vpišejo podatke za dostop do e-ban-čništva, začel prejemati 23. januarja. Tarče napada so komitenti Nove ljubljanske banke (NLB), Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), SKB banke, Abanke, Unicredit banke in Probanke. Elektronska sporočila so kratka in vsebujejo poziv uporabnikom, naj obiščejo spletno mesto banke. Primeri vsebine sporočil so: »Vaš račun je trenutno prekinjen. Iz varnostnih razlogov morate sin-hronizirati varnostni ključ.«; »Prejeli ste novo varnostno opozorilo.«; »Novo plačilo prejeto.«; »Vaš račun zahteva dodatno preverjanje.« itn. Večina sporočil je poslanih z neveljavnim naslovom pošiljatelja - v domeni, ki ne obstaja. Vsem skrbnikom poštnih strežnikov SI-CERT svetuje, da vklopijo preverjanje obstoja domene pošiljatelja. Če tega iz kakšnega razloga ne morejo storiti, naj se obrnejo na SI-CERT (preko elektronske pošte na cert@cert.si), da jim posredujejo spisek aktualnih naslovov. V primeru, ko so sporočilo prejeli in sledili povezavi in vpisali podatke, pa naj se takoj obrnejo na svojo banko in jo obvestijo, da so morda žrtve napada phishing. Članice Združenja bank Slovenije -banke in hranilnice pa uporabnikom svetujejo, da ne odgovarjajo na elektronska sporočila, ki jih prepričujejo v posredovanje zaupnih finančnih in osebnih podatkov oz. da tovrstna elektronska sporočila nemudoma zbrišejo. ljubljana - V zadevi Istrabenz je bil obsojen na 7 let zapora Višje sodišče zavrnilo Bavčarjevo prošnjo za odlog odhoda v zapor Na prestajanje kazni bi moral že oditi, toda po pisanju Primorskih novic je hospitaliziran v Izoli LJUBLJANA - Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo prošnjo nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja za odlog prestajanja zaporne kazni. Bavčar, ki je bil v zadevi Istrabenz obsojen na sedem let zapora in je lansko jesen zaprosil za odlog prestajanja kazni iz zdravstvenih razlogov, bi moral po neuradnih informacijah Večera na prestajanje kazni priti prvi delovni dan po vročitvi sklepa, torej včeraj. Po poročanju Primorskih novic pa je Bavčar hospitaliziran v izolski bolnišnici Me-dicor. Direktorica Metka Zorc je za Primorske novice potrdila, da je Bavčar res pri njih in da bo hospitaliziran vsaj še nekaj časa, saj se mu je stanje precej poslabšalo. Ne izključuje niti možnosti operativnih posegov. Bavčar in njegov zagovornik Marko Bošnjak sta na višjem sodišču izpodbijala sodbo okrožnega sodišča, ki je sredi lanskega decembra drugič presodilo, da Bavčarjeve zdravstvene težave niso take, da ne bi mogel začeti prestajati zaporne kazni. Igor Bavčar arhiv Prvič je višje sodišče Bavčarjevi pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo okrožnemu sodišču v vnovično odločanje. To je v postopku ponovnega odločanja zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja komisije medicinske fakultete, ki je presodila, da je njegovo zdravstveno stanje dovolj zadovoljivo, da je sposoben za zapor. Bavčar in nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot sta bila v zadevi Istrabenz lani obsojena na zaporno kazen. Bavčar je za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja dobil sedem let zaporne kazni, Šrot, ki že prestaja zaporno kazen, pa za kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti pet let in 10 mesecev. Do kaznivih dejanj je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istra-benza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona evrov in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 28. januarja 2015 3 nova volilna zakonodaja - Po ponedeljkovem sprejetju dopolnila Demokratske stranke Senat potrdil obvezo po poslanskem okrožju za olajšano izvolitev Slovencev Zadovoljstvo Francesca Russa in Tamare Blažina - Zelo kritična ocena Slovenske skupnosti RIM - Pri začrtanju volilnih okrožij v Furlaniji-Julijski krajini bo notranje ministrstvo zarisalo okraj na način, s katerim bo olajšana izvolitev kandidatov, ki bodo odraz slovenske jezikovne skupnosti. To je smisel dopolnila k novemu volilnemu zakonu za poslansko zbornico, ki ga je včeraj popoldne odobril senat, zadnjo besedo o zakonu pa bo v prihodnjih tednih imela poslanska zbornica. Amandma (predlagatelj tržaški senator Francesco Russo, sopodpisnika Lo-dovico Sonego in Carlo Pegorer) je senatna skupščina odobrila s 186 glasovi (vladna koalicija in SEL), proti pa je bilo 55 senatorjev Gibanja 5 zvezd in desnice. Russo je v kratki glasovalni izjavi poudaril, da se po štirinajstih letih vendarle izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki določa olajšave (člen 26) za izvolitev senatorjev in poslancev slovenske narodnosti. Tržaški senator DS je glede tega posebej izpostavil velik trud, ki ga je v to zadevo vložila poslanka Tamara Blažina. »Do- polnilo sedaj nudi možnosti slovenski narodni skupnosti, ki je zgodovinsko navzoča v Furlaniji-Julijski krajini oziroma v tržaški in goriški pokrajini ter v Nadiških dolinah,« je dejal Russo. Slovenska poslanka si je pri vladi in pri kolegih močno prizadevala za olajšano izvolitev slovenskih poslancev. V spodnjem domu parlamenta so sicer pristali le na »posebno« volilno okrožje, a brez izrecne omembe Slovencev. Na to veliko pomanjkljivost (v zakonu, ki ga je v prvem branju odobrila zbornica, je splošno govor le o jezikovnih manjšinah) so, poleg Blažinove, stalno opozarjali predstavniki Južnotirolske ljudske stranke. Senator Lorenzo Battista (bivši član Gibanja 5 zvezd, sedaj v Avtonomijah) je po zgledu Slovenije zaman predlagal zajamčeno izvolitev Slovenca v italijanskem parlamentu, Karel Zeller (SVP) pa nižji volilni prag za slovenske kandidate. Zaradi nasprotovanja vlade in vladne večine je Zeller umaknil svoje dopolnilo. Russo in Blažinova v skupni izjavi izražata zadovoljstvo zaradi sklepa senata, ki je po njunem mnenju predstavljal edino možnost, upoštevajoč, da slovenska manjšina nima zajamčenega parlamentarnega zastopstva in tudi ne razpolaga s podatki morebitnega preštevanja. Parlamentarca DS pravita, da je to dopolnilo sad skupnega dela in dogovora znotraj DS, za katerega so svoj delež prispevali vsi strankini parlamentarci, ministrica Maria Elena Boschi in predsednica FJK Debora Serracchiani. Popolnoma nasprotnega mnenja je deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Ter-pin. Praktične možnosti za izvolitev slovenskega parlamentarca ostajajo po njegovem enake sedanjim, izvolitev pa bo še naprej odvisna od dobre volje državnih strank, kot je veljalo doslej za DS. »Slovenski kandidat bo izvoljen le pod pogojem, da ga bo rimsko vodstvo stranke uvrstilo na ugodno mesto na listi. Če ne bo nosilec liste, bo potreboval preference, kar bo še dodatno zmanjšalo mož- Predsednik senata Piero Grasso nosti za izvolitev, ocenjuje Terpin. Po njegovem tudi ni res, da je bil to edini možni amandma, kot trdita Russo in Blažinova. SSk ostaja prepričana v popolno legitimnost dopolnila senatorja Zellerja, ki je prestal ustavno presojo in ki je določal nižji volilni prag v poslanskem okrožju območja t.i. vidne dvojezičnosti. Žal sta se vlada in vladna večina opredelila proti, dodaja Terpin, ki v sinočnji izjavi pojasnjuje, »da Zellerjevo dopolnilo ni predvidevalo ne zajamčenega zastopstva in niti preštevanja manjšine, kot trdita parlamentarca DS.« Za odobritev dopolnila senatorja SVP bi po mnenju SSk »zadostovala politična volja DS, ki pa je očitno ni bilo.« Če bo poslanska zbornica potrdila volilni zakon, kot ga je včeraj odobril senat, se vračamo k duhu volilne zakonodaje iz leta 1993 (t.i. mattarellum) in senatnega okrožja, ki ga je za olajšano izvolitev Slovenca predlagal pokojni senator Darko Bratina. Zaščitni zakon je leta 2001 osvojil to načelo, ki pa ga je nova volilna zakonodaja (t.i. porcellum iz leta 2005) popolnoma prezrla. S.T. deželni svet - Odbornik Torrenti o »aferi« planinskega doma na Matajurju Dežela se glede slovenske zastave sklicuje na protokol o izobešanju zastav tujih držav TRST - »Afera« o slovenski zastavi na planinski koči na Matajurju, ki je tako razburila Roberta No-vellija (Forza Italia) in videmsko desnico, je odmevala na včerajšnji seji deželnega sveta. O tem je spregovoril odbornik Gianni Torrenti, ki je sicer uvodoma pojasnil, da Dežela ni pristojna za to vprašanje, njegov odgovor Novelliju pa izhaja iz »občutljivosti do obravnavane problematike«. Deželna uprava je glede zastave na Matajurju poverila nalogo svojemu kabinetu, da piše županu Občine Sovodnja, na ozemlju katere stoji koča beneške Planinske družine. Župana Germana Cen-doua bo Dežela zaprosila, naj upraviteljem koče pojasni vsebino in določila državnega protokola o razo-bešanju zastav. V primeru Matajurja gre za zasebnega upravitelja javnega obrata (planinska koča sodi v to kategorijo), ki mora po Torrentijevem prepričanju spoštovati tozadevni državni protokol. Odbornik za kulturo, ki je pristojen tudi za slovensko manjšino, izrecno omenja določilo, da se lahko izobesi tuje zastave pod pogojem, da se spoštuje njeno dostojanstvo in hkrati razobesi tudi državno zastavo. Na strehi planinske koče na Ma-tajurju bi morala torej ob slovenski zastavi plapolati tudi italijanska tro-bojnica, pravi Torrenti. Ne glede na to, kaj si kdo misli o slovenski zastavi na Matajurju, smo v odbornikovih besedah pogrešali ugotovitev, da taista zastava ni le uradna zastava države Slovenije, temveč tudi zastava, v kateri se prepoznavajo italijanski državljani slovenske narodnosti. Odbornik je vsekakor v nadaljevanju izpostavil interes in hotenje sedanje deželne levosredinske uprave za zaščito in ovrednotenje identitete slovenske manjšine. »In to tako na jezikovnem, kot na kulturnem področju, tudi v razširjenem pomenu pripadnosti skupnosti z jasno zgodovinsko identiteto,« je dodal Torrenti. Izpostavil je tudi skrb deželnega odbora za spodbujanje čez-mejnih odnosov. Odbornik Gianni Torrenti Dežela ne bo »kaznovala« župana Občine Srednje Deželna uprava ne bo »kaznovala« ali celo odstavila, kot je zahtevala desnica, župana beneške Občine Srednje Luca Postregno. Novelli (vedno on) in somišljeniki so mu očitali, da je na Facebooku v odgovor na polemike o slovenski zastavi na Ma-tajurju, objavil znano pesem Giorgia Gaberja Io non mi sento italiano (Jaz se ne čutim Italijana). Nadiške doline so po mneju Torrentija območje, kjer so doma vrednote sprejemanja, strpnosti in demokracije. To so vrednote, ki jih zasledimo tudi v Gaberjevih pesmih, vključno v zgoraj omenjeni skladbi, ki jo je deželni odbornik označil kot »paradoksalno himno italijanstva.« Deželna uprava si vsekakor želi, da bi vsi politični predstavniki iz Nadiških dolin - od župana Srednjega do občinskih, pokrajinskih in deželnih svetnikov - delovali na osnovi skupnih vrednot ter s tem premostili napeto vzdušje ter nasprotovanja, ki so trenutno prisotna pri vprašanjih slovenske manjšine. S.T. Slovenska zastava na koči na Matajurju deželni svet - Ocena svetnika Gabrovca »Slovenska zastava je tudi zastava manjšine« TRST - Deželni odbornik Gianni Torrenti je po mnenju Igorja Gabrovca (SSk) nekoliko ponesrečeno označil slovensko zastavo kot zastavo tuje države. »Že res, da zakon določa, da javni lokali, pa čeprav v zasebni lasti, lahko tuje zastave izobešajo le pod pogojem, da je zraven razobešena tudi uradna italijanska trobojnica. Pa vendar slovenska zastava ni le zastava republike Slovenije, temveč je tudi - v primeru doma na Matajurju -zastava slovenske narodne skupnosti, ki je svobodna, da izpostavlja lastne simbole. Italijanski in madžarski skupnosti v Sloveniji je pravica do izpostavljanja narodnih simbolov zapisana v sami ustavi iz leta 1991. Ta pravica se žal ni zapisala v italijansko ustavo in niti ne v zaščitni zakon, kjer pa v 7. členu beremo, da »pravico do poimenovanja, do znakov in napisov v slovenskem jeziku imajo tako slovenska podjetja kot druge pravne osebe in slovenske institucije, ustanove, združenja in fundacije«, poudarja Gabrovec. Zanimivo, da je izobešanje italijanske in madžarske zastave v Sloveniji že od nekdaj obče sprejeto, slovenski simbol na narodno mešanem prostoru v FJK pa je še vedno moteč. Gabrovec opozarja na določila zanimivega in dejansko neupoštevanega deželnega zakona št. 27 iz leta 2001, ki ureja izobešanje deželne, državne in evropske zastave. V 6. členu zakon pravi, da na javnih poslopjih v občinah, kjer so prisotne različne priznane jezikovne skupnosti ob državni, evropski in deželni zastavi visi tudi zastava manjšinske narodne skupnosti. »Tega zakona nihče ne upošteva, saj na javnih poslopjih, kot so denimo tudi šole, v najboljšem primeru visita le italijanska in evropska zastava, niti deželne ni, kaj šele slovenske,« ugotavlja zastopnik SSk. Živi zid januarja tretja stranka na Hrvaškem ZAGREB - Največja hrvaška opozicijska stranka HDZ tudi januarja beleži največjo podporo med političnimi strankami, je pokazala redna mesečna raziskava Crobarometar agencije Ipsos Puls. Sledi vladajoča SDP, na tretje mesto pa se je povzpela nova stranka Živi zid. HDZ podpira 27,6 odstotka vprašanih, socialdemokrate 21,2 odstotka, Živi zid pa 12,5 odstotka. Sledi stranka Trajnostni razvoj Hrvaške (Orah) z 12,2-odstotno podporo, kažejo izidi raziskave, ki so jo izvedli v prvi polovici januarja na 967 anketiranih. Živi zid je že prvi mesec po uvrstitvi v Crobarometar pristal na tretjem mestu, predvsem po zaslugi svojega predsedniškega kandidata Ivana Sin-čiča. Po drugi strani Orahu podpora upada že drugi mesec zapored, potem ko so novembra lani dosegli 18,5 odstotkov podpore. Ostale stranke ne presegajo petod-stotnega volilnega praga, vse skupaj pa imajo 10,9 odstotkov. V januarski raziskavi se je 8,5 odstotka vprašanih izreklo za neodločene. Ko gre za predvolilne koalicije, vodi desničarska koalicija na čelu s HDZ, ki jo podpira 31 odstotkov volivcev. Levosredinski vladni koaliciji zaupa 25,1 odstotka, »zeleni levici« Orah 13 odstotkov, populističnemu Živemu zidu, ki je še najbolj primerljiv z gibanjem Pet zvezd Beppeja Grilla, pa 11,7 odstotka vprašanih. Če bi bile volitve januarja, bi si štiri vodilne opcije razdelile večino poslanskih sedežev v saboru. Poslance bi imele še nekatere regionalne stranke, kot je Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) v Slavoniji in Neodvisna lista Milana Bandiča na območju Zagreba. Parlamentarne volitve bodo na Hrvaškem predvidoma konec leta. Popravek V včerajšnji vesti o davku IMU za kmetijska zemljišča je v prvem stavku, v katerem se omenja pismo več kot sto poslancev Demokratske stranke, ki so na ta problem opozorili vlado, pomotoma izpadlo ime poslanke Tamare Blažina, zaradi česar ta stavek ni bil povsem razumljiv. Za napako se bralcem opravičujemo. 1 4 Sreda, 28. januarja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dan spomina - Svečanost v Rižarni tudi opomin glede nevarnosti novega vala sovraštva Grozot iz preteklosti ne smemo pozabiti Zaščita idealov in zakonov, ki omogočajo vsem, da so svobodni in enakopravni, mora biti vodilo našega vsakdana. Grozote iz preteklosti se lahko namreč ponovijo. Nedavni atentati v Parizu so dokazali, kako krhki so lahko temelji, na katerih slonijo vrednote zahodnega sveta, ki jih je že skušal uničiti nacifašizem v preteklem stoletju. Primerjati dogajanje izpred 70 let s sodobnimi znaki nestrpnosti in ksenofobi-je je lahko pretirano, a pomniti moramo, da so sprva podcenjevali tudi nacizem, ki je iz nelagodja do drugačnih počasi privedel do nestrpnosti in sovraštva. Zato je potrebno na dan spomina pomisliti tudi na vsak dan, ki ga živimo kot svobodni italijanski in evropski državljani. To je povedal tržaški župan Roberto Cosolini včeraj med govorom na osrednji slovesnosti ob dnevu spomina na holokavst. Župan se je v Rižarni spomnil vseh, ki so umrli v nacističnih in fašističnih koncentracijskih taborišč. Nanje in na grozote iz preteklosti ne smemo nikdar pozabiti, je poudaril pred številno množico. Preganjanje Judov in politike sovraštva ter uničevanja morajo ostati vselej v spominu, da se ne bodo grozodejstva nikdar ponovila, pri tem pa bodo imeli ključno vlogo mlajši rodovi. Ti morajo biti budni, ker se nevarnost preganjanja ljudi zaradi etničnih, verskih, družbenih, političnih ali drugih razlogov ni še izjalovila, ampak se lahko prikaže kadar koli in v različnih oblikah. Cosolini je ob udeležbi vseh županov okoliških občin govoril pred predstavniki številnih združenj borcev, deportirancev, partizanov in drugih organizacij. Svečanosti so se udeležili še drugi zastopniki javnih ustanov in lokalnih uprav, med temi vladna komisar-ka Francesca Adelaide Garufi, podpredsednik Dežele FJK Sergio Bolzonello in predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Po-ropat, ki so skupaj položili venec padlim in tudi podelili častne medalje nekaterim de- Levo: polaganje vencev v spomin na žrtve. Desno: tržaški župan Cosolini (zgoraj) in devinsko-nabrežinski župan Kukanja. Spodaj: predstavniki združenja deportirancev Aned iz Trsta. fotodamj@n portirancem oziroma njihovim svojcem, in sicer Marti Ascoli, Liviu Godnigu, Federicu Premruju in Giuseppeju Crevatinu. Pred zaključnim delom z verskimi obredi različnih veroizpovedi je stopil pred mikrofon devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja. Minilo je 70 let od 27. januarja leta 1945, ko je ruska Rdeča armada osvobodila Auschwitz, je dejal in opozoril, da se odslej poraja vedno isto vprašanje: kako se je kaj takega lahko zgodilo? Po tolikih letih še ni odgovora na strah in obup ljudi, ki so jih prisilno odpeljali v koncentracijska taborišča. Dan spomina nalaga zato vsem dolžnost, da ne pozabijo na te tragične dogodke, ker bi to pomenilo izbrisati spomin na žrtve. Pomenilo bi, da se otepamo čuta odgovornosti, ki ga moramo imeti kot skupnost, pravi Kukanja. Obenem pa je nujno, da se zamislimo o zgodovinskih, socialnih, kulturnih in političnih razmerah, ki so privedle do kole- ktivne blaznosti, kakršen je bil nacifašizem. To je naša dolžnost, predvsem do mladih, da bodo znali trezno presojati zgodovino, da bodo gojili spomin in da ne bodo nasedali na pretvarjanje zgodovine ali celo zanikanje teh tragedij. Obeleženje dneva spomina v Rižarni ima še globlji pomen, saj je judovska skupnost trdno zasidrana v zgodovino in v socialno tkivo Trsta, je nadaljeval Kukanja. Preganjanje Judov je najstarejša oblika preganjanja v zgodovini človeštva, a obstajajo tudi druge oblike sovraštva in mržnje, kot so nestrpnost do različne polti, do različne etnične, verske ali politične pripadnosti: število teh primerov bi lahko še naraslo, če ne bomo pozorni in sposobni ustvariti večkultur-no družbo različnih narodov, v kateri bo vsak posameznik svoboden človek. Spominjajmo se, da bomo gradili kulturo miru, je zaključil Kukanja. A.G. spomin - Iz zapora do železniške postaje Tihi sprevod bivših deportirancev Tihi sprevod iz koronejskega zapora do železniske postaje fotodamj@n Številne prireditve ob 70. obletnici holokavsta so se včeraj začele v koro-nejskem zaporu, kjer so oblasti položile venec k obeležju, ki spominja na Giovannija Palatuccija. Izpred zapora pa je krenil tradicionalni tihi sprevod nekdanjih deportirancev do železniške postaje, kjer so položili venec na obeležje, ki spominja na odhode vlakov za nacistična taborišča. giarizzole - Včeraj uradno poimenovanje po nekdanji partizanki Vrt Ondine Peteani Vrt pri Ulici Giarizzole je od včeraj poimenovan po deportirani partizanki in kurirki Ondini Peteani (1925 - 2003). V okviru številnih pobud, ki jih je priredila tržaška občinska uprava v sodelovanju z Mestnim muzejem Rižarna in mnogimi združenji, so namreč včeraj ob 70. obletnici osvoboditve iz taborišč poimenovali območje po ženski, ki je preživela Auschwitz. Uradno poimenovanje vrta z odkritjem plošče je bilo po zaključeni svečanosti v Rižarni. Na prireditvi so govorili tržaški župan Roberto Coso-lini in Peteanijin sin Gianni, medtem ko je njen lik in njeno življenje podrobno orisala zgodovinarka Anna Di Giannantonio. Poimenovanja so se med ostalimi udeležili podpredsednik Dežele FJK Sergio Bolzonello, pokrajinska podpredsednica Maria Teresa Bassa Poropat, tržaška podžupanja Fa-biana Martini, tržaški občinski odborniki Paolo Tassinari, Antonella Grim, Laura Famulari in Roberto Treu, predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič in predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza. Do po- Ploščo je odkril Gianni Peteani imenovanja vrta po Ondini Peteani je prišlo na osnovi dveh načel, je povedal Cosolini. Občinska uprava namerava po eni strani obeležiti ljudi, ki so se izkazali s svojim delom v prid de- fotodamj@n mokraciji in miru, po drugi pa ovrednotiti ženske, ki so angažirane na družbenem, političnem in kulturnem področju. A.G. / TRST Sreda, 28. januarja 2015 5 nabrežina - Javno srečanje v Grudnovi hiši Pravilnik o Devinskih stenah razvnel duhove Po sinočnjem živahnem, mestoma kričavem srečanju v Grudnovi hiši v Na-brežini o osnutku pravilnika za upravljanje naravnega rezervata Devinskih sten je - ob paleti različnih pogledov in mnogih nasprotujočih si mnenjih udeležencev v nabito polni dvorani - eno dejstvo vendarle neizpodbitno: izvirni greh za besedilo, ki razdvaja domačine, buri ribiče, skrbi kajakaše in pomirja na-ravovarstvenike, tiči v Načrtu za zaščito in razvoj rezervata. V njem so zapisane zelo omejevalne smernice o tipu zaščite na posameznih območjih - kopnem in morskem - naravnega rezervata, ki jih mora pravilnik striktno upoštevati. Tisti načrt je dežela odobrila leta 2009, Tondova uprava. Pred tem pa jo je - ob nasprotovanju takratne levo-sredinske opozicije in brez nobenega ugovora - sprejel tudi devinsko-nabre-žinski občinski svet, v katerem je imela večino Retova desno-sredinska uprava. Kukanja in njegovi so, zatorej, le podedovali za domačine neprebavljivo godljo - tako se sedaj kaže - ki jo je skuhal prejšnji gospodar županstva v Na-brežini. Ob tem spoznanju se kaže res kot zelo bizarna izjava, ki jo je bil pred tedni dal sam Ret, ko je napovedal predložitev kar 5 tisoč amandmajev k pravilniku, če bo predvidel prepoved kopanja in plovbe kajakov pod Devin-skimi stenami. Kajti tista prepoved je zapisana že v smernicah načrta za zaščito in razvoj rezervata, ki jih je po-žegnala Retova desna sredina, in sicer v točki, ki predvideva za tisti morski pas največjo možno zaščito. S srečanjem v Grudnovi hiši je hotela uprava Vladimirja Kukanje objektivno predstaviti javnosti in predvsem domačinom predlog pravilnika, ker je bilo pred tem o njem izrečenih mnogo netočnosti, kot je po uvodu odbornika za vprašanje morja Andreja Cunje podčrtal predsednik pristojne občinske komisije Maurizio Rozza. Naravni rezervat obsega 107 hektarjev, od teh 63 na morju. Pojasnil je, zakaj je treba zaščititi ptice, ki gnezdijo v Devinskih stenah, in zakaj jih človekova prisotnost moti. Potrdil je, da načrt iz leta 2009 prepo- Srečanja v Grudnovi hiši se je udeležilo polno ljudi fotodamj@n veduje ribarjenje pod Stenami, na enem od predelov pa omogoča potapljanje, »kar bi pripomoglo k ustvarjanju novih delovnih mest.« In že se je razplamtela polemika. Vzrojili so predstavniki ribičev (Guido Doz, Paolo Decarli in še kdo drug), ker bo prepoved ribarjenja še bolj razredčilo že itak redke domače ribiške vrste in prihodnost 25 družin bo pod vprašajem. Predsednik devinskega jusa Vladimir Mervic se je znesel nad sedanjo upravo, ker »zadeva ni bila v njenem volilnem programu«. Eden od udeležencev je opozoril na prisotnost čistilne naprave v Sesljanskem zalivu tik rezervata, ki onesnažuje okolje bolj kot ribiške barke. Predstavnik Kmečke zveze Walter Stanissa je podal primerjavo z izkušnjo rezervata Doline Glinščice. Omejitve polnijo na desetine strani, razvoju je posvečena pičla stranička, kar se prispevkov tiče, pa ... Na te je treba čakati in čakati. Paola Bruni je menila, da kajaki in podobni čolni ne morejo zmotiti ptic v stenah. Številni ribiči so ji pri- trdili, da so sokoli selci in drugi ptiči vajeni njihove prisotnosti. Posegli so tudi nekateri naravovar-stveniki, seveda v bran zelo restriktivnim normam, ki pa so jih pristaši »drugega tabora« (ribiči, domačini) večkrat prekinili, kar je zabolelo občinsko svetnico Zveze levice Eleno Legišo, ki je zaželela bolj omikano soočenje, obenem pa je poudarila, da 25 družin ne more ostati brez dela. »Če nasprotujemo rezervatu, ga je treba pač ukiniti,« je zatrdila. Danilo Antoni je bil užaljen, »ker ni osnovnega spoštovanja do tistih, ki tu stanujemo, do tu živečih etničnih skupin.« Opozoril pa je na vrsto nedoslednosti in neskladnosti med načrtom za zaščito in razvoj iz leta 2009 in sedanjim osnutkom pravilnika (na primer: v načrtu iz leta 2009 ni govora o morebitnih razlastitvah, ki pa so v osnutku pravilnika omenjene). Obregnil se je tudi ob logotip rezervata - martinčka - ki naj bi bil popolnoma neumesten, pa tudi uradno ime rezervata bi moralo biti tisto, s katerim so do- mačini vedno poimenovali območje -Devinske stene. Ravnatelj Miramarskega morskega parka Maurizio Scotto se je obregnil ob Dozove izjave o ribičih, kar je izzvalo besedno polemiko s predstavnikom ribičev. Podobno so izjave predstavnika zveze zaščite ptic Lipu Mattea Giraldi-ja »razkurile« nekatere druge prisotne. Rozza je uvodoma opozoril, da ne bo dovolil razprave, temveč le posamezne posege, da bi čim več prisotnih lahko izrazilo svoje mnenje. Kljub temu se je v dvorani večkrat besedno zaiskrilo, kar jasno priča, kako je zadeva (predvsem) domačinom zelo pri srcu. Tudi odbornik Cunja je bil deležen marsikatere kritike, češ, kaj je bilo treba to zadevo potegniti na dan. Upravitelj je poslušal in molčal, kot so previdno molčali nekateri prisotni predstavniki sedanje opozicije (in prejšnji upravitelji.) Spregovoril bo čez čas v občinski skupščini, ko bo na dnevnem redu razprava o spornem pravilniku. M.K. politika - Polemični odstop iz Gibanja 5 zvezd Odšel je tudi Aris Prodani Grillovo gibanje ostalo brez parlamentarcev iz Furlanije-Julijske krajine - Razhajanja so trajala več časa Beppeja Grilla in njegovo Gibanje 5 zvezd je včeraj zapustil tudi tržaški poslanec Aris Prodani. Pridružil se je kolegu senatorju Lorenzu Battisti, ki je Grilla zapustil že pred nekaj meseci. Gibanje 5 zvezd je včeraj zapustil tudi furlanski poslanec Walter Rizzetto, tako da je Grillo ostalo brez predstavnikov iz naše dežele v rimskem parlamentu. Poleg Prodanija in Rizzetta so odšli še poslanci Mara Mucci, Tancredi Turco, Samuele Segoni, Eleonora Bechis, Marco Baldassarre, Sebastiano Bar-banti in Gessica Rostellato ter senator Francesco Molinari. Po njihovem mnenju je vodstvo Gibanja 5 zvezd nezakonito in bi moralo odstopiti. Poslanci se bodo pridružili mešani parlamentarni skupini, v okviru katere bodo oblikovali tudi samostojno komponento, poimenovano Svobodna alternativa. Slednja se bo z Matteom Renzijem pogovarjala o izvolitvi novega predsednika republike. Njihov kolega Luigi Di Maio, ki je ostal zvest Grillu, je odhod povezal z »nakupovalno akcijo« ob bližnjem glasovanju za novega predsednika republike ter pri tem pikro komentiral, da nekdo očitno zna dobro kupovati ali pa se nekdo prodaja za malo. Odhod Prodanija in Rizzetta s podobnimi polemičnimi besedami in v podobnih ostrih tonih komentirajo tudi deželni in občinski svetniki Gibanja Poslanec Aris Prodani 5 zvezd, ki odhajajočim očitajo izdajo in hkrati intelektualno nepoštenost. Glasniki, kot se imenujejo upravitelji gibanja, sicer priznavajo, da se Gibanje 5 zvezd sooča z notranjimi problemi, kdor je kritičen pa bi se moral boriti znotraj skupine, »za kar oporečniki očitno niso imeli ne volje ne poguma.« Prodanijeva odločitev sicer ni vezana le na vprašanje predsedniških volitev, ampak ima tudi krajevne korenine. Zgovorne so polemike o usodi Starega pristanišča. Poslanec se je opredelil proti amandmaju senatorja Francesca Russa (selitev prostocarinskega območja) in je to svoje nasprotovanje želel obelodaniti v poslanski zbornici. Za- Senator Lorenzo Battista radi nasprotovanja vodstva poslancev Gibanja 5 zvezd pa Prodani tega ni mogel narediti. V pristojni komisiji so mu kolegi iz vodstva Gibanja 5 zvezd preprečili predložitev amandmaja, med obravnavo v skupščini pa se je moral Prodani pridružiti liga-šu Massimilianu Fedrigi, odločnemu nasprotniku »odprtja« Starega pristanišča. »Sem zelo razočaran in po svoje tudi žalosten,« je dogajanja v parlamentu za Primorski dnevnik takrat komentiral Prodani. Dodal je, da razmišlja o odhodu iz gibanja, ki ga ni podprlo pri tako pomembnih odločitvah. Včeraj je res odšel. S.T. Evropska Nemčija ali nemška Evropa? Profesor nemške književnosti na Videmski univerzi Luigi Reitani bo drevi gost tržaškega Krožka za kulturo in umetnost ter Goethe instituta. Ob 17. uri bo v knjižnici Stelio Crise na Trgu papa Giovanni XXIII 6 predstavil svojo najnovejšo knjigo »Germania europea, Europa tedesca«. V njej obravnava krizo, ki pretresa Evropo in ki ni le ekonomska, temveč tudi družbena, politična in kulturna, ter vlogo Nemčije v Evropi. Z njim se bo pogovarjal Rei-mar Klein. Koncertni večer na konservatoriju Turški baritonist Erdem Nusret Karakas in tatarska pianistka Na-ile Ilgaz bosta nocoj ob 20.30 gosta konservatorija Tartini na sredinem koncertnem večeru, ki ga prirejajo v sodelovanju z Univerzo v Istanbulu. Duo bo na večeru »Liederabend« predstavil izbor skladb Maxa Regerja in Aleksandra Jegoroviča Varlamova. Vstop je brezplačen, obvezna pa je rezervacija (tel. 040.6724911). Knjiga o zaupanju Zaupanje je tema nove knjige psihologinje Magde Maddalene Marconi »Mi fido di te« (založba Programma). Avtorica jo bo danes ob 18. uri predstavila v knjigarni Ubik v pasaži Tergesteo. Zbornik s posveta o Leu Valianiju Na pobudo Inštituta za zgodovino, kulturo in dokumentacijo o Julijski krajini bodo danes ob 18. uri v veliki dvorani krožka zavarovalnice Generali predstavili zbornik s posveta o Leu Valiani-ju, ki je bil v Trstu leta 2012. Zbornik o zgodovinarju in intelektualcu, ki je bil po rodu z Reke, so pripravili sodelavci inštituta v sodelovanju s Študijskim centrom Biagio Marin. Kdo se je vtihotapil v zapuščeno stavbo? Pripadniki tržaške občinske policije so v prejšnjih dneh ugotovili, da so si neznanci ustvarili bivališče v zapuščeni in dotrajani stavbi na vogalu med ulicama Slataper in Tarabochia, ki je tik kompleksa stare glavne bolnišnice. Policiste so tja napotili nekateri mimoidoči, ki so bili opazili, kako se je nekaj oseb vtihotapilo v stavbo, ki zaradi slabega stanja lahko predstavlja tudi nevarnost za tiste, ki vstopijo vanjo. Ob prihodu na prizorišče so ugotovili, da je bila veriga, ki je zapirala vhodna vrata, prerezana, tako da je bil vstop v štirinadstropno poslopje prost, a v notranjosti niso našli nikogar, čeprav so naleteli na znamenja, da se je bil v preteklosti nekdo vendarle mudil v stavbi, saj so našli zapuščena ležišča, ostanke alkoholnih pijač in material, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da so neznanci uporabljali tudi droge. Naposled so policisti - ne brez težav - izsledili tudi lastnika poslopja. Gre za družbo iz Veneta, ki namerava prijaviti neznane vlomilce, vendar se je tudi sama znašla v škripcih. Občinska policija od nje namreč zahteva takojšnje zaprtje vhodnih vrat, poleg tega so lastnika tudi prijavili zaradi kršenja pravilnika o poslopjih. 6 Sreda, 28. januarja 2015 TRST / kvestura - Po podrobnih tehničnih analizah V uradih tržaške kvesture ni azbesta Na tržaški kvesturi in sploh poslopjih policije na Tržaškem ni azbesta. To je poudaril včeraj v tiskovni noti tržaški kvestor Giuseppe Padulano in pri tem navedel tudi izsledke podrobnih analiz, ki jih je naročil. Nekatera sredstva javnega obveščanja so namreč poročala, da naj bi se v nekaterih prostorih, ki jih uporablja policija, nahajal azbest, piše v tiskovni noti. Kvestor Padulano je pojasnil,da so ga nekateri predstavniki delavcev v decembru opozorili, da naj bi bilo nekaj strupenih snovi v podzemnih prostorih vojašnice »Duchessa d'Aosta« v Ul. Masca-gni. O tem je bil sicer že govor leta 2010, ko je neko podjetje Pogled na tržaško kvesturo fotodamj@n med izvajanjem obnovitvenih del ugotovilo nekaj »sumljivih« snovi. Že pred petimi leti so torej odredili kontrole v raznih stavbah. V prostorih, za katere so sumili, da lahko vsebujejo azbest, je bil vselej prepovedan dostop, je poudaril kvestor. Zaradi upravičene skrbi delavcev je Padulano vsekakor naročil zasebnemu podjetju, da opravi dodatne analize. Izsledki so pokazali, da ni v omenjeni stavbi »Duchessa d'Ao-sta« azbesta, to pa velja tudi za vse druge stavbe, ki jih uporablja policija. Monitoraža se bo seveda nadaljevala in bodo policijski prostori še naprej pod stalno kontrolo, zagotavljajo še na kvesturi. v spomin - Smrt zaslužnega gostinca in bivšega podpredsednika ZKB Zapustil nas je Karlo Guštin, poznan in cenjen gospodarstvenik Pred nedavnim smo se za vedno poslovili od Karla Guština, poznanega in cenjenega gospodarstvenika, točneje gostinca, bivšega lastnika dobro poznane in uveljavljene restavracije Furlan na Poklonu (Colu) v repenta-brski občini, ki nas je zapustil v častitljivi starosti 92 let. Preden je na začetku sedemdesetih let prevzel iz stečajnega postopka omenjeno restavracijo, je, vedno na Poklonu, od povojnih let dalje upravljal lastno trgovino jestvin, ki jo je nato prepustil nečaku. Kot trgovski vajenec je služboval in si s tem pridobival izkušenosti v sami trgovini na Poklonu in tudi v Trstu. Ob prevzemu restavracije Furlan je s pomočjo tudi družinskih članov vložil ogromen napor za ponovno uveljavitev komaj propadle dejavnosti. Stalno si je prizadeval, da je delovanje napredovalo in istočasno skrbel za stalno obnavljanje in posodobitev prostorov od kuhinje do jedilnic in sob. Kuhinjska ponudba se je stalno izboljševala in dosegla zavidljivo kvaliteto, saj je bila restavracija med najboljšimi in najbolj obiskanimi na našem ozemlju in je postala poznana tudi v širšem okolju, bodisi na italijanski kot slovenski - takrat še jugoslovanski -strani državne meje. Poleg restavracije mu je uspelo zgraditi "Vilo Marijo", to je nekaj samostojnih stanovanj za oddajanje, katerih se poslužujejo številni turisti, ki obiščejo in se za krajši ali daljši rok ustavijo na našem prelepem Krasu. Pokojni Karlo pa se ni omejil na delovanje samo v svojem družinskem podjetju. Ne moremo in ne smemo pozabiti na njegovo dolgoletno sodelovanje v Hranilnici in Posojilnici na Op- činah, sedanji Zadružni kraški banki, kjer je dolga leta opravljal funkcijo upravitelja in podpredsednika Upravnega odbora. Svoj prvi mandat je nastopil že daljnega leta 1975. Na tedanjem občnem zboru v Marijanišču je 4. maja 1975 kar završalo, ko je bilo prebrano njegovo ime za kandidata za Upravni odbor, kar je pomenilo, da je bil gospod Karlo med prisotnimi člani dobro poznan in upoštevan. Svoje nove funkcije se je lotil z vso resnostjo in se stalno zanimal za celotno delovanje ustanove. Želel je biti seznanjen z vsemi problemi, povezanimi z upravljanjem, kot se je zelo zanimal tudi za osebje. Njegovo zanimanje in resen pristop k vodenju so upoštevali tudi ostali odborniki, ki so ga na seji 18. aprila 1983 izvolili za podpredsednika upravnega odbora. To funkcijo je opravljal s še večjo vnemo kot funkcijo odbornika in bil vedno na razpolago ravnateljstvu in celotnemu osebju za katero koli potrebo in kakršno koli pomoč. To funkcijo je opravljal ne- pretrgoma vse do leta 1998, ko je na občnem zboru zaradi osebnih razlogov odstopil. Sam se je takrat zavzel, da njegovo mesto prevzame mlajši član odbora. V poslovilnem govoru se je iskreno zahvalil najprej članom za dolgoletno izraženo mu zaupanje, kolegom upraviteljem in vsem uslužbencem banke pa poudaril, kako se je banka v tem obdobju razvila in iz male vaške hranilnice postala banka, ki je razširila svoje poslovanje tudi na mednarodno raven. S hranilnico oz. banko smo se razvijali in rasli vsi, posamezniki, naša podjetja in celotna naša skupnost. Pokojni Karlo je dolgo in aktivno sodeloval tudi s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, kjer je bil v obdobju od leta 1977 do 1987 predsednik gostinske sekcije in nato član glavnega odbora. Pod njegovim predsedstvom se je takrat uresničila pobuda Vinska pot terana, ki je ovrednotila kraški teran ter gostilne in restavracije, ki so ga in ga še vedno ponujajo svojim gostom. Kot bivši partizan je vedno sodeloval in pomagal tudi pri krajevni re-pentabrski sekcij partizanov. Nikoli ni bil odsoten pri katerikoli pobudi krajevne skupnosti, bodisi na kulturnem kot cerkvenem področju. Bil je tudi med pobudniki za poimenovanje re-pentabrskega otroškega vrtca po cenjenem učitelju Antonu Fakinu. Nenazadnje je bil dolga leta tudi svetnik pri repentaborski občinski upravi in se stalno zanimal za razvoj svoje občine. Hvala, gospod Karlo, za vse, kar ste naredili za našo banko in za našo skupnost ...Ohranili Vas bomo v najlepšem spominu. ZKB - Zadružna kraška banka mosp in skk Prirejajo časnikarsko delavnico za mlade Bi želeli pisati o podnebnih spremembah, o naravi, o človeku, o hrani, o tehnološkem in virtual-nem svetu, o zakonitostih ekonomije ali pa psihologije ..., o najrazličnejših izzivih sodobne družbe? Med novinarsko delavnico, ki jo to soboto, 31. januarja, ob 14. uri za mlade prirejata društvi Mladi v odkrivanju skupnih poti in Slovenski kulturni klub, bo Helena Pertot mlade naučila, kako uporabljati vire iz znanstvenega sveta za pisanje člankov o vsakdanjih problemih in izzivih, a tudi o pomembnih znanstvenih in tehnoloških odkritjih. Helena Pertot po končani italijanistiki na Univerzi v Trstu obiskuje master v komunikaciji znanosti na visoki šoli Sissa. Kot free lance publicistka objavlja članke znanstvene komunikacije v raznih italijanskih in slovenskih časopisih ter revijah. Animatorka sobotne novinarske delavnice bo mladim najprej predstavila primere znanstvene komunikacije. Skupaj bodo analizirali, kdaj je članek dobro, kdaj pa slabo napisan. Nato si bo lahko vsakdo izbral temo, ki mu bo ležala, in si o njej zamislil (znanstveno podkovan) članek. Pri tem bo animatorka mlade spodbujala, jim svetovala in jih usmerjala. Mladi bodo simulirali delo v časnikarski redakciji, si razdelili teme in vloge ter se preizkusili v pisanju. Potem ko sta društvi Mosp in SKK minulo soboto uspešno izvedli delavnico kreativnega pisanja, ki jo je vodila prof. Vilma Purič, mlade torej vabita še na časnikarsko delavnico, ki spada v sklop mesečnih srečanj z novinarstvom (prvi dve sta vodili Breda Susič in Valentina Oblak). Delavnica bo, kot rečeno, v Pe-terlinovi dvorani, v ul. Donizetti, 3 (pozvonite na zvonce prvega nadstropja), v soboto, 31. jan., ob 14. uri. Loterija 27. januarja 2015 Bari 66 26 4 51 50 Cagliari 81 65 30 71 8 Firence 65 2 18 80 70 Genova 43 40 29 76 54 Milan 52 36 3 31 69 Neapelj 13 39 37 85 4 Palermo 89 47 33 9 25 Rim 26 86 79 76 40 Turin 28 11 85 21 50 Benetke 26 36 68 27 83 Nazionale 44 25 69 59 60 Super Enalotto Št. 12 5 10 47 59 66 73 jolly 53 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitniki s 5 točkami 645 dobitnikov s 4 točkami 25.564 dobitnikov s 3 točkami Superstar Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 32.683,00 € 147 dobitnikov s 3 točkami 1.610,00 € 1.845 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.283 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 25.247 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Včeraj danes Danes, SREDA, 28. januarja 2015 PETER Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05 - Dolžina dneva 9.34 - Luna vzide ob 11.58 in zatone ob 2.46. Jutri, ČETRTEK, 29. januarja 2015 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1018 mb raste, vlaga 60-odstotna, veter 10 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 26. do sobote, 31. januarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 - 040 634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. El Turistične kmetije RESTAVRACIJA PESEK PRIREJA glasbene dogodke s plesom in večerjo (25 eur na osebo): 31/01 Tirolski večer z Denisom Novatom 07/02 Latinski večer 14/02 Pustna sobota Za info: 040/226294 Vabljeni! H Osmice 4.651.580,25 € --€ -- € 66.934,58 € 326,83 € 16,10 € DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. www.primorski.eu1 21 / TRST Sreda, 28. januarja 2015 7 Ob današnjem osebnem okroglem jubileju iskreno čestitamo svoji članici Lučki Peterlin Susič in ji želimo še veliko ustvarjalnih moči in idej! Vsi pri Radijskem odru U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Una notte al museo 3«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Still Alice«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »Un gat-to a Parigi«; 18.00, 21.30 »Il segreto di Italia«; 20.00 »Mateo«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L'uo-mo per bene - Heinrich Himmler«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.20, 20.00, 22.10 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15 »Hungry Hearts«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.30, 22.10 »Il nome del figlio«; 22.15 »Big Eyes«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30 »He-ker«; 18.10, 20.40 »Igra imitacije«; 18.00 »Neuklonljiv«; 15.30 »Pad-dington«; 18.15, 20.20 »Poročna priča d.o.o.«; 16.20 »Rio, ljubezen moja«; 17.30, 19.50 »Ritem norosti«; 17.20, 20.10 »Sodnik«; 15.50, 20.50 »Ugrabljena 3«; 15.10 »Veličastnih 6«; 16.00 »Veličastnih 6 3D«; 15.40 »Zgodbe iz hoste«; 21.10 »Šuplje priče«. NAZIONALE - Dvorana 1: 22.15 »John Wiek«; 18.40, 20.20 »Il ragazzo invisi-bile«; 16.00, 18.40, 21.30 »Exodus: Dei e re«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; 16.40 »Asterix e il regno degli dei«; Dvorana 3: 18.10, 20.15 »Sei mai stata sulla luna?«; 18.10, 20.00, 22.00 »Corri ragazzo corri«; Dvorana 4: 16.40 »Minuscule - La valle delle formiche per-dute«; 16.30, 22.00 »American Sniper«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una notte al museo 3«; 16.00, 18.05, 20.10 »Corri ragazzo cor-ri«; 16.40, 19.10, 21.40 »Sei mai stata sulla luna?«; 20.00, 22.10 »John Wick«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il nome del figlio«; 18.35, 21.35 »Exodus - Dei e re«; 22.15 »La teoria del tutto«; 16.40 »Aste-rix e il regno degli dei«; 18.50 »The Imitation Game«; 16.10, 21.30 »American Sniper«; 16.30 »Il ragazzo invisibile«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Una notte al museo 3«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.10 »La teoria del tutto«; Dvorana 3: 17.00 »Mi-nuscule - La valle delle formiche per-dute«; 18.30, 21.15 »Exodus - Dei e re«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.15 »Il nome del figlio«; Dvorana 5: 16.30, 22.00 »Sei mai stata sulla luna?«; 18.30, 20.10 »L'uomo per bene - Heinrich Himmler«. H Šolske vesti OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za š.l. 2015/16. Prošnje za vpis je treba predložiti do 30. januarja. Informacije na tel. št. 040-2017370. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2015/16 vpisovanja v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2, samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina, do 6. februarja ter vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija, Dolina 200, od 2. do 27. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko obiskale občinske jasli v Dolini do 30. januarja, od 16. do 17. ure. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. HUMANISTIČNI IN DRUŽBENO-EKO-NOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake iz tretjih razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo potekal v soboto, 31. januarja in v soboto, 7. februarja, od 8.00 do 11.40. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2015/16 v vse šole in vrtce (OV Piki Jakob, OV Jakoba Ukmarja, OV v Škednju, OŠ Ribičič-Širok, OŠ Grbec-Stepančič, NSŠ Ivana Cankarja) potekalo do 15. februarja. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dijaski.it. M Izleti KRU.T, ob praznovanju 8. marca, vabi v soboto, 14. marca, na izlet v Vicenzo z vodenim ogledom razstave svetovnih razsežnosti »Tutankamon, Caravaggio, Van Gogh - Med večerom in nočjo« in vodenim ogledom olimpijskega gledališča, ki spada v sam vrh ustvarjanja slovitega arhitekta Palladija. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T vabi na velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonsko mesto Beograd -nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8 (II. nadst), tel. št. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve SKD RDEČA ZVEZDA vabi danes, 28. januarja, ob 20.15 v društvene prostore v Salež na filmski večer na katerem bomo, ob priliki dneva spomina na žrtve holokavsta, predvajali film Defiance (2008, sinhronizirano v italijanščino). Toplo vabljeni vsi člani in člani društev ZSKD. Vstop prost! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi do 20. februarja v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstropje, na ogled razstave 1914 -Položaj žensk na predvečer vojne: zjutraj od ponedeljka do petka (9.0013.00), popoldne 29., 30. januarja in 2., 5., 6., 12., 13., 16., 17., 18., 19. februarja (14.00-17.00). MOPZ TABOR - OPČINE, ob 45. letnici delovanja, vabi na jubilejni koncert »Nocoj je pa en lep večer«, v petek, 30. januarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na predstavo »Savina - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«, ki bo v petek, 30. januarja, ob 20.30 v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu. Igrala bo Tatjana Malalan ob glasbeni spremljavi Neve Kranjec. Tekst in režija: Giorgio Amodeo. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 30. januarja, ob 20.30 na Dan slovenske kulture. Slavnostni govornik bo prof. Jože Pirjevec, sodeluje godalni kvartet gledališča »G. Verdi«. Glasbeni pozdrav ŽeVS Bar-kovlje, ki jo vodi A. Pertot. Zamisel in povezovanje Ladi Vodopivec. SPD MAČKOLJE prireja poljudni večer »Od zrna do skodelice«. O(b) kavi bo spregovoril strokovnjak in podjetnik Fabrizio Polojaz. Vljudno vabljeni v petek, 30. januarja, ob 20. uri v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah. FOTOVIDEO TS80 obvešča, da je na ogled razstava Alessia Fiorentina »Skriti obrazi« v Ljudskem domu v Križu do konca januarja. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, v sodelovanju z Glasbeno matico, vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri. Nastopili bodo: Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice pod vodstvom Anastazije Pu-rič, Otroška baletna skupina Relevé iz Nabrežine, ki jo vodi Marjetka Koso-vac in učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal prof. Ivan Peterlin. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na poglobljeno raziskavo nastanka davčne občine Boljunec l. 1819 in njeno označitev z mejnimi kamni, ki jo bo podal v besedi in sliki domači raziskovalec Stojan Glavina v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri v Mladinskem domu. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne Openska glasbena srečanja, v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri: Zoran Mitev (fagot) in gostje Mihael in Luka Mitev (fagot), Matej Grahek (flavta) ter Jože Kotar (klarinet). Vabljeni! TEATRO INCONTRO in Zadruga Kulturni dom Prosek Kontovel vabita na ogled predstave v italijanskem jeziku »Don Giovanni« - Molière v nedeljo, 1. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, v sodelovanju z Radijskim odrom, vabi v ponedeljek, 2. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na večer posvečen 70-letnici tragičnih dogodkov v Cerknem, med katerimi je umrl tudi Lado Piščanc. Večer bo uvedel Marko Tavčar. Začetek ob 20.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v sredo, 4. februarja, ob 18. uri v občinsko knjižnico, Salež 66, na predstavitev knjige Marte Ascoli. Sodelujejo: avtoričin sin Davide Puzzolo, prevajalka Magda Jevnikar, zgodovinarka Dunja Nanut in predstavnik založbe. Predstavitev bo potekala v slovenščini in italijanščini. NARAVNE ZNAMENITOSTI DOLINE GLINŠČICE: predavanje predstavnika deželne gozdne straže Roberta Va-lentija v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec v četrtek, 5. februarja, ob 20.30. Predavanje v italijanščini organizira SKD F. Prešeren. SLOMŠKOVO DRUŠTVO in Župnija Sv. Križ pri Trstu organizirata Prešernovo proslavo v soboto, 7. februarja, ob 19.30 v Slomškovem domu v Križu. Toplo vabljeni! POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu. Ü3 Obvestila AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva v nedeljo, 1. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 29. januarja, na tel. št. 3420730513 (Sabina). KNJIGOKROG - Od četrtka, 29. januarja, do četrtka, 12. februarja, bo v Oddelku za mlade bralce NŠK potekal prvi Knjigokrog oz. izmenjava rabljenih otroških in mladinskih knjig. Vsak obiskovalec lahko prinese največ 5 knjig, ki naj bodo v dobrem stanju (kar jim bodo morale knjižničarke potrditi), in jih prav toliko lahko odnese domov. Vabljeni k sodelovanju! PRAVLJIČNA GOSTJA: Oddelek za mlade bralce NŠK (Narodni dom v Ul. Fil-zi 14) bo v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri obiskala pravljična gostja, likovna ustvarjalka in mama Živa Pahor. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! RAJONSKI SVET prireja javno srečanje glede prometa v starem predelu Pro-seka v četrtek, 29. januarja, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. Prisotna bo občinska odbornica Elena Marchigiani. Vabljeni. SPDT obvešča člane in prijatelje, da so odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oz. za vpis novih članov v četrtek, 29. januarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, Ul. S. Frančiška 20. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke od 3 do 6 let na vadbo osnovne motorike ob ponedeljkih in petkih, od 16.30 do 17.30 v prostorih Sklada M. Čuk, Proseška ul. na Opči-nah. Prijava do konca januarja. Info in vpis na tel. št. 334-3611757 (Kristina). POTOPISNO PREDAVANJE Biserke Cesar »Sončna plat življenja: Sri Lanka in Maldivi« v organizaciji SKD Primorec bo v petek, 30. januarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Od 19. do 20. ure bo možnost včlanjevanja. USTVARJALNE DELAVNICE Z DUNJO JOGAN - NŠT in Društvo za umetnost Tons obveščata, da bo ilustratorka Du-nja Jogan vodila 8 ustvarjalnih delavnic v prostorih Oddelka za mlade bralce NŠK za otroke od 6 do 10 let, dvakrat mesečno od februarja do maja (ob sredah 16.00-17.30). Obvezna prijava do 30. januarja. Info: jogan.dunja@gmail.com ali tel. 040-9896153. ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Repentabor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja). ČASNIKARSKA DELAVNICA ZA MLADE: bi želeli pisati o podnebnih spremembah, o naravi, o človeku, o hrani, o znanstvenih in tehnoloških odkritjih, o raznih izzivih sodobne družbe? Helena Pertot, ki obiskuje master v komunikaciji znanosti pri Sissi, vas bo ob simuliranju dela v časnikarski redakciji naučila, kako napisati članek o vsakdanjih vprašanjih, a podkrepljen z viri iz sveta znanosti. Delavnica v organizaciji društev Mosp in SKK bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v soboto, 31. januarja, ob 14. uri. DELAVNICA KUHANJA z dobro poznavalko kraške kuhinje Vesno Gu-štin, avtorico knjige »Je več dnevou ku klobas«. Tečaj bo potekal v Trstu (Ul. Androna del Pane 7) 31. januarja ter 7. februarja. Info in prijave na tel. št. 040-2460879 ali 392-2109031. AŠD MLADINA vabi društvene člane in tekmovalce na Zamejsko smučarsko prvenstvo, ki bo v nedeljo, 1. februarja, na progi Cimacuta v Forni di Sopra. Vpisovanje na tel. 347-0473606 (Tamara). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo na razpolago, ob priliki smučarskih tečajev in zamejskega smučarskega prvenstva, avtobusni prevoz za člane društva. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in prijave na tel. št. 335-5476663 (Vanja). HATHA YOGA - KD RDEČA ZVEZDA: tečaj yoge ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Saležu, od 18.00 do 19.30 od ponedeljka, 2. februarja do 4. junija. Vabljeni na duševno sprostitev. Info na tel. 3406887720, yogajanbudin@gmail.com. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse člane folklorne skupine, ki je delovala v 80. letih, v društvene prostore v Salež v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30. Skupaj bomo razmišljali in se pomenili o pobudi, ki bi jo radi priredili ob 70. obletnici društva. Prepričani smo, da se boste veselili ponovnega druženja. Info 347-9933778 (Katrin). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - HATHA YOGA: tečaja yoge v društvenih prostorih na Stadionu 1. maja (Sv. Ivan), ob torkih in petkih, od 18.30 do 19.50 in od 20.00 do 21.20 od torka, 2. februarja. Vabljeni na popolno sprostitev telesa in uma. Info na tel. 3406887720, yogajanbudin@gmail.com. SKD TABOR - HATHA YOGA: tečaja yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah od ponedeljka, 2. februarja, v večernih in jutranjih urah. Vabljeni na spoznavanje starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj telesnega in umskega potenciala. Info na tel. 3406887720, yogajanbudin@gmail.com. TPK SIRENA vabi na 39. redni občni zbor v petek, 6. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, na pomorskem sedežu v Trstu (Mi-ramarski drevored 32). BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta starosti in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari po- sebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org ali tel. št. 345-7733569. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE POKUŠE-VALCEV VINA - ONAV prireja tečaj za pokuševalce (18 lekcij), ki bo pri Dom-ju od četrtka, 26. februarja. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.30. Info: onavtrieste.jimdo.com, trie-ste@onav.it ali tel. št. 333-9857776. S Poslovni oglasi GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU IŠČE novega upravitelja gostilne. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 348 2511687 0 Mali oglasi GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490 ali 00386-40637800. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št.: 340-2719034. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040-327251. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM neustekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. PRODAM stanovanje, 60 kv.m., Ul. Boccaccio, zraven železniške postaje, 5. nadstropje, brez dvigala, cena po dogovoru. Tel.: 340-5566347. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 040-9880206. Prispevki Ob 4. obletnici smrti Severinota Slap-nika darujeta žena Marija in hči Daniela z družino 100,00 evrov za Tabornike Rod Modrega Vala. V spomin na Guarino Danieli vd. Pon-tari in na Irmgard Stiefel vd. Luksa daruje Dragica Husu 50,00 evrov za skupnost Izvir - La fonte. Ob 3. obletnici smrti Laure Žerjal por. Kofol darujeta Claudio in Marino z družino 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Romanota Baka darujeta Jordan in Marija Capponi 20,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Albino Dugulin vd. Vrabec daruje družina Spadoni 20,00 evrov za šempolajsko-slivenski cerkveni pevski zbor. V spomin na drago mamo Albino Du-gulin daruje družina 50,00 evrov za šempolajsko-slivenski cerkveni pevski zbor. 28.1.2012 28.1.2015 V Laura Žerjal por. Kofol Vedno si v naših mislih. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 8 Sreda, 28. januarja 2015 TRST / novinarstvo - 12. nagrada Luchetta dsi - Ponedeljkov večer z Edvardom Millerjem in Igorjem Pisonom »Če ni prave kvalitete, Letos tudi se predstavo ustavi« Tako je umetniški vodja SSG utemeljil odpoved Amfitriona nova nagrada Naši angeli Novi umetniški koordinator Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Edvard Miller je rojen v Sloveniji, a je od najstniške dobe dalje živel v Nemčiji, kjer je doštudiral režijo in se s tem ukvarjal v velikih nemških ter avstrijskih gledališčih. Že v mladih letih je bil večkrat nagrajen, režiral je na Balkanu, preden bi prišel v Trst pa je imel prestižno vlogo kot umetniški vodja v SNG Drama Ljubljana. Miller bo SSG vodil tri sezone skupaj s pomočnikom, tržaškim režiserjem Igorjem Piso-nom. Slednji je doštudiral germanistiko v Trstu in bil sprejet na režisersko visoko šolo v Munchnu. Režiral je uspešni predstavi: Trst - mesto v vojni Marka Sosiča in Angela pozabe Maje Haderlap. Poleg tega je lani pri založbi Mladika izdal zbirko novel Zasilni izhodi. Na ponedeljkovem rednem srečanju Društva slovenskih izobražencev sta bila predsinoči gosta prav Miller in Pison, z njima pa se je pogovor razpletel o njunem delu v tržaškem gledališču. Po kratki predstavitvi obeh se je Lučka Susič takoj dotaknila »vroče teme« in postavila vprašanje v zvezi z odpovedjo predstave Amfitrion. Miller je dejal, da je zanj popolnoma samoumevno pričakovanje neke visoke kvalitete. Če pa slednje ni izpolnjeno, se predstavo ustavi. Obrazložil je, kako se v Nemčiji včasih zgodi, da predstavo prevzame pomočnik oz. asistent direktorja ali pa se pokliče drugega režiserja, da dokonča delo. To je slikovito povedal Jurc: »Človek se je zaple-zal in ne more nikamor več.« Od režiserja so zahtevali, naj jim pokaže opravljeno delo. Izkazalo se je, da je stvar brez repa in glave, zato so takoj ukrepali in pregledali zmešnjavo na odru. V bistvu je mlad režiser gradil kratke prizore, ne pa celote. Tako se je sestala celotna ekipa in dala smernice. Nato je prevzel delo Igor Pison in po štirih vajah je Miller spet prišel pogledat, kaj se dogaja. Bil je presenečen, ker so določeni prizori zaživeli, a so bili še vedno brez repa in glave, poleg tega se je celotna ekipa sprla, ker je vsak igralec imel svojo idejo in prišlo je do nezaupanja. Ker v ekipi niso uspeli najti dogovora, so prenesli premiero in s Z leve: Lučka Susič, Edvard Miller in Igor Pison fotodamj@n tem ogrozili tudi naslednjo predstavo, je še povedal Miller, saj imajo le šest igralcev. Ponavadi se predstavo preloži, a je po Hlapcih že Moderndorfer in konec sezone. Igralci so zaposleni do 15. maja, zato bo to nemogoče doštu-dirati. Da ne bi izgubili sredstev pa bosta brez honorarja Miller in Pison predstavo vseeno dokončala, mogoče jeseni. Miller je še dejal, da ima čisto vest, saj ne bo nihče prikrajšan. Igor Pison je iz lastnih izkušenj povedal, da se je tudi njemu zgodilo nekaj podobnega. Prepričan je bil, da bo utegnil izpeljati zadevo, a se mu ni izšlo in sta se dva projekta razblinila. Kar se tiče SSG-ja pa je ocenil, da »je hiša pokazala zrelost, da ščiti določeno kvaliteto, ker gesla - samo da je -ne podpiramo in imamo dovolj vitezov povprečnosti«. To pač spada v življenjski bioritem režiserjevega dela. V nadaljevanju je Miller dejal, da je s sezono Diane Koloini, ki jo je dobro postavila, s kvalitetnim programom, vesel. S Pisonom sta v naslednji sezoni napovedala sodelovanje s pomembnimi evropskimi gledališči. (met) Danes poteka 21 let od tistega tragičnega 28. januarja 1994, ko so v eksploziji granate v Mostarju umrli člani ekipe radiotelevizije RAI Marco Luchetta, Saša Ota in Dario DAngelo, slaba dva meseca pozneje, 20. marca 1994, pa je skupaj z Ilario Alpi v atentatu v Mo-gadišu umrl snemalec Miran Hrovatin. V njihov spomin je Fundacija Luchetta Ota DAngelo Hrovatin v sodelovanju z državno radiotelevizijo RAI letos razpisala že dvanajsto mednarodno novinarsko nagrado Luchetta. Nagrade bodo podelili 2. julija v okviru večera Naši angeli, ki bo potekal v gledališču Rossetti, predvajala pa ga bo tudi državna televizija RAI, pred tem, od 29. junija do 2. julija, pa bo v Trstu potekal niz debatnih srečanj in projekcij. Kot znano, bo imela tudi letos nagrada pet sekcij: nagrado TV News za najboljši televizijski prispevek, dolg največ pet minut, nagrado Saša Ota za najboljšo televizijsko reportažo, dolgo do 45 minut, nagrado Miran Hrovatin za naj- boljšo fotografijo, nagrado za najboljši članek v italijanskem tisku ter nagrado Dario DAngelo za najboljši članek v mednarodnem tisku. Poleg tega bodo podelili tudi posebno nagrado za vrednotenje idealov, pri katerih se navdihuje fundacija, ter nagrado Pričevalci zgodovine za najboljši novinarski opis in interpretacijo določenega dogodka, obdobja, kraja ali osebnosti. Letošnja novost pa je nova nagrada Naši angeli, ki jo bo fundacija podelila skupaj z italijanskim zastopstvom organizacije Unicef, mediju, ki se bo najbolj izkazal pri poglabljanju tematik, vezanih na zaščito otroštva v svetu. V poštev bodo prišla dela, ki so bila oz. bodo objavljena med 1. aprilom 2014 in 31. marcem 2015 v tiskanih, elektronskih in registriranih spletnih medijih. Dela je treba posredovati tajništvu do 10. aprila 2015, besedilo razpisa pa je dosegljivo na spletnih straneh www.pre-mioluchetta.it in www.fondazioneluc-hetta.org ter na družabnem omrežju Twitter na profilu @premioluchetta. občina trst - Agencija za solidarnost Srečanje o olajšavah za prenovo praznih stanovanj Na sedežu Zadružne banke iz Štarancana in Vileša v Ul. Roma 20 v prvem nadstropju bo danes ob 18. uri javno srečanje, na katerem bodo orisali olajšave, ki jih je mogoče koristiti za prenovo stanovanj, ki so jih lastniki potem pripravljeni dati za določen čas na razpolago po nadzorovani ceni. Srečanje bo potekalo v okviru pobude z imenom Agencija za solidarnost in najem. Gre za pobudo Občine Trst in raznih drugih partnerjev, ki so lanskega 24. julija podpisali pismo o nameri, v katerem so se zavzeli za olajšave zasebnim lastnikom nezasedenih stanovanj z namenom, da v teh stanovanjih izvedejo določena prenovitvena dela in pod pogojem, da prenovljena stanovanja za dobo vsaj petih let dajo na razpolago po nadzorovani oz. dogovorjeni ceni, s čimer se želi spodbuditi srečevanje med potrebo po stanovanju pri nekaterih slojih prebivalstva in ponudbo lastnikov praznih stanovanj. Olajšave je mogoče koristiti preko Zadružne banke iz Štarancana in Vileša in Etične banke, ki za prenovitvena dela nudita vsote od pet do trideset tisoč evrov po fiksni 7-odstotni obrestni meri, pogodba pa traja od šest do deset let. Banki sta tudi organizatorki današnjega srečanja, ki se ga bosta udeležili tudi tržaški občinski odbornici Laura Famulari in Elena Marchigiani, dodatne informacije pa je mogoče dobiti tudi na spletni strani http://sociale.comune.trieste.it/agenzia-per-laffitto-rimetto-a-posto-la-casa-e-la-affitto/. zahodni kras - Jutri javno srečanje v Kulturnem domu Prometna ureditev na Proseku Prireja ga zahodnokraški rajonski svet, govor bo o prometu skozi zgodovinsko jedro vasi - Prisotnost odbornice Marchigiani V Kulturnem domu na Proseku bo jutri javno srečanje, na katerem bo govor o prometu v starem predelu vasi. Srečanje prireja zahodnokraški rajonski svet, nastalo pa je na pobudo skupine prebivalcev starega jedra Proseka, ki so predlagali zaprtje tega predela za promet z izjemo stanovalcev. Zamisel ni nova. »Gre za pogrevanje stare mi-neštre,« je včeraj ocenil nekdanji predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel. Za časa njegovega pred-sednikovanja je skupina domačinov že predlagala podobno »rešitev«. Takrat je rajonski svet zaprosil za mnenje tehnični urad tržaške občine, ki je zahtevo zavrnil, se je spominjal Rupel. Tehniki so takrat ugotovili, da ni bilo na cesti, ki pelje skozi zgodovinski predel Proseka proti Devinščini, nobenih nesreč in da zato cesta ni nevarna. Nadalje so ocenili, da se je - po krizi, ki je zajela tudi gospodarske strukture na Proseški postaji - promet po tej cesti bistveno zmanjšal, s čemer se je zmanjšala tudi nevarnost. Tehniki so takrat predlagali dve možni rešitvi. Ob ugotovitvi, da bi bilo nemogoče zapreti cesto za promet, so omenili postavitev tabel za omejitev hitrosti med vožnjo v zgodovinskem jedru vasi, ali pa namestitev tako imenovanih ležečih policajev. Po nekaj letih je zamisel o novi prometni ureditvi v starem predelu vasi spet postala aktualna. Novi rajonski predsednik Roberto Cattaruzza se je pred časom udeležil srečanja predstavnikov prebivalcev starega jedra vasi z občinsko odbornico za urbani-stiko Eleno Marchigiani. Na njem je bilo domenjeno, da bodo občinski tehniki preverili možnosti nove prometne ureditve, o kateri naj bi nato razpravljali na javni skupščini. Tehniki so - tako kaže - opravili svoje. Predo-čili so štiri možne rešitve, od katerih velja omeniti več možnosti uvedbe enosmernih cest, v poštev pa so vzeli tudi preusmeritev na ceste oziroma ulice, ki so zelo ozke in bi težko »prenesle« večji prometni tok (na primer ulica, ki vodi od »Špine« sredi vaškega jedra proti »Škualjem« ...). Eden od predlogov pa omenja tudi nekakšen »obvoz« s preusmeritvijo prometa na cesto, ki pelje za vasjo in se nato priključi pokrajinski cesti na že itak nevarnem križišču pri Ba-lancu, nasproti spomenika padlim v NOB. Zgodovinsko jedro Proseka meji na Devinšči-no, ki spada pod zgoniško občino. Ceste skozi Pro-sek se poslužujejo tudi številni občani zgoniške občine. Zato je odbornica Marchigiani posredovala pri zgoniški županji Monici Hrovatin, da bi izvedela za njeno mnenje. Slednja jo je opozorila, da morebitni nov prometni režim ne sme prizadeti tam bivajo-čih zgoniških občanov. O zadevi je bil govor na zadnjih dveh sejah rajonskega sveta. Na predzadnji je nesklepčnost preprečila takojšnjo izvršljivost sklepa, s katerim je rajonski svet sklical javno srečanje z občani. Zato je bilo slednje preloženo za en teden. Na zadnji seji pa je bilo slišati vrsto pomislekov in nasprotovanj proti morebitni uvedbi prometnih omejitev v zgodovinskem jedru Proseka. Ob tem je bila ponujena tudi primerjava s prometnim režimom v drugih dveh vaseh tega območja, Kontovelom in Križem, v katerih ni promet omejen, kljub temu da povzroča domačinom velike nevšečnosti (predvsem v poletnih mesecih v Križu, ko postane vas nekakšen prehod vozil, ki peljejo s Krasa na Obalno cesto in obratno). Jutrišnje javno srečanje se bo začelo ob 18. uri. Napovedana je tudi prisotnost odbornice Elene Marchigiani. M.K. licej slomšek V soboto dan odprtih razredov Humanistični in družbenoekonomski licej Antona Martina Slomška v Trstu vabi dijake iz tretjih razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo potekal v soboto, 31. januarja in v soboto, 7. februarja 2015, od 8.00 do 11.40. ure. Licej Slomšek odpira vrata svojih razredov nižješolcem, ki bi hoteli za en dan doživeti, kaj pomeni biti dijak na tej šoli. Kot pravi dijaki liceja bodo prisostvovali pouku in se udeležili vseh predvidenih šolskih dejavnosti. Na tak način želijo bodočim višješolcem omogočiti konkretno izkušnjo, ki naj bi jim pomagala pri preudarnejši izbiri nadaljnjega šolanja. Omenjeni dijaki se bodo zbrali v šolskem pritličju ob 7.50. Tam jih bodo čakali razredni profesorji, ki jih bodo nato pospremili v izbrani razred, v katerem bodo doživeli prvo višješolsko »pustolovščino«. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 28. januarja 2015 9 O NAŠEM TRENUTKU Svoboda tiska in odgovornost Ace Mermolja Svoboda tiska sodi med predpostavke demokratične in pluralistične družbe. Pojem svobode javnega izražanja in obveščanja je potrebno danes razširiti na radio, televizijo in internet, ki pomeni nove možnosti izražanja in obenem nova vprašanja in dileme. Svoboda tiska ni samoumevna in ima številne nasprotnike. Svoj prvi roman Ime rože je Umberto Eco postavil v obdobje katoliške inkvizicije, ko cenzorji brutalno vstopijo v samostansko knjižnico, ki naj bi skrivala drugi del Aristotelove Poetike: Komedijo. Smeh je za obskuranti-stične režime nezaželen. Sam Eco pa je v nedavnem televizijskem intervjuju s Faziom naglasil, da je več vrst smeha. Eno je zdravilen smeh komedije, ki biča človeške napake, drugo je posmeh ali zasmehovanje. Dodajam, ljudje so zasmehovali in zasmehujejo reveže, ljudi s prirojenimi telesnimi in duševnimi napakami, ljudi različne po barvi kože in kulture. Zasmehovane pa so bile tudi vere in ideje. Ta smeh ni zdrav. Svoj zadnji roman Numero zero (Poskusna številka) postavlja Eco v svet najbolj pritlehnega novinarstva. Protagonist zgodbe je že kar absurdna redakcija časopisa, ki paradoksalno ne bi smel nikoli iziti, ampak bi moral pomeniti le možnost, da izide z neko grozovito kroniko prihodnosti. Novinarji v prazno vadijo, kako lahko zgradiš novico iz niča, nekoga brez razloga oblatiš, kako nekaj zatrdiš in nato zanikaš itd. Nična kakovost početja postavlja v dvom svobodo tiska. V visoki starosti je veliki angleški (rojen v Avstriji) filozof Karl Popper napisal drobno knjižico o televiziji in njenih slabih vplivih. Pamflet je naslovil »Televizija, slaba učiteljica«. Glede na ogromen vpliv, ki ga ima med ljudmi televizija, je Popper zastavil vprašanje odgovornosti in predlagal za televizijske novinarje in operaterje nekakšno »dovolilnico«, ki bi jim priznala kakovost in smisel za odgovorno poročanje. Znanstveni epistemolog je med ostalim avtor znamenite knjige »Odprta družba in njeni sovražniki«, ki je ob izidu postala zastava proti totalitarnim (še komunističnim) režimom. Ne moremo torej sumiti, da se je Popper na starost »spreobrnil« in pričel zagovarjati cenzuro. Postavil je le temeljno etično vprašanje z ozirom na nov in resnično »ljudski« mediji. Če sledimo McLuhanu, ki je prepričljivo utemeljeval, kako novo komunikacijsko sredstvo (Guten-bergova iznajdba tiska, radio in televizija) odločno posega v samo vsebino povedanega, je prav sprejeti Popperjev izziv. Sredstvo, ki dosega milijone in milijone gledalcev, potrebuje dodatno etiko odgovornosti. Ponovno nova vprašanja nam zastavlja internet. Tu lahko posameznik, zaprt v varnost štirih domačih sten, pošilja po ekranu vsakovrstna sporočila in misli, ki jih bodo brali ljudje na različnih koncih sveta. Internet dovoljuje tako ljubezensko izpoved kot poziv in navodila za teroristično dejanje. Med milijoni poslanih in sprejetih sporočil ni nujno, da je vse lepo, pošteno, pametno in odgovorno. Če ima še najmanjša televizija vendarle prepoznavne in odgovorne urednike, se lahko po omrežju širijo sporočila pe-dofilov, teroristov, tatov, različnih blaznežev itd. Maksimalna inter-netska svoboda se lahko spremeni v grozljiv privid. Nepopisna množica informaciji postane samo še šum, ki ne pove ničesar. Celo tajne službe se lahko izgubijo v množici. Omrežje je »napovedalo« atentat 11. septembra, a ga nihče ni vzel v poštev. Očitno je torej, da zahteva svoboda izražanja določena pravila, meje in odgovornost. Govoričenje in pisanje o absolutni svobodi, ki naj bi jo zahtevala demokracija, je pogostokrat prazno blebetanje. Italijanski kazenski zakonik (člen 278) prepoveduje obrekovanje predsednika republike s kaznijo od enega do petih let zapora. Zakaj naj bi bilo potem izraz svobode obrekovanje papeža, Kristusa, Mohameda itd? V čem je tu liberalna logika? Prav tako italijanski zakonik prepoveduje apologijo fašizma (čeprav je zadeva bolj zapletena od žalitve predsednika republike), kdorkoli pa naj bi svobodno lahko zasmehoval Mohameda, ki je za številne vernike, med njimi tudi italijanske državljane, prerok in življenjski smisel in vodja. Po krutem atentatu je mali pariški satirični list Charlie Hebdo postal planetarno znan. Prvo številko po moriji so prodali v vsaj 8 milijonih izvodov. Nakup je bil solidarnosten ali pa kot spomin. Ko bi naklada ostala ista, bi to bil založniški posel stoletja. Ne bo tako, vse bo preplavila pozaba. Maloštevilni uredniki lista pa so zgrešili, ko so na platnico izdaje, ki je svobodno izšla pod svetovnimi žarometi, narisali karikaturo Mohameda. Preroka islama, vere, ki šteje nad milijardo privržencev, so povezali z islamskim terorjem, ki nikakor ni izraz afriških, azijskih in mnogih evropskih ter ameriških vernikov. Odgovornost informacije je v ločevanju ne pa v enačenju, kar želijo teroristični imami, ki načeljuje-jo politično-vojaškim enotam, čeprav v imenu neke vere. Papež Frančišek je imel še kako prav, ko je obsodil zasmehovanje vere. Voltaire nima nič pri tem. Kaj usodnejšega bi bilo za cerkev in Vatikan, ko bi postala prva sovražnika islama v njegovi celoti? Katoliški papež moli z mohame-danskim imamom, s pravoslavnim popom itd. Vatikan res nima diviziji, beseda pa je lahko bomba ali povod zanjo. Njena uporaba bi morala biti odgovorna, kar ne pomeni cenzure ali avtocenzure. Dnevno lahko opažamo, kako na drugih ravneh, npr. na politični, poplava težkih izrazov in psovk po televiziji in internetu ubija resno debato in preprečuje razumevanje vedno bolj zapletenih vprašanj. Politik naj ne bi nastopil v javnosti zato, da naredi spektakel in prekolne nasprotnika. Nasprotovanje bi moral razumljivo obrazložiti in poslušati odgovor. Dialog je malce dolgočasen, saj se na filmski sceni vsevprek streljajo, kvalitete in jasnosti pa smo potrebni kot kruha. Svobodnega besednega obstreljevanja smo mnogi siti in zaradi preštevilnih besed tonemo v blodnjaku negotovosti in strahu. Svoboda nam je zlata, odgovornost pa bistvena za preživetje duše in telesa. Onkraj vseh mej je namreč večna vojna snovi. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu JEZIK NA OBROBJU Veliko časa sem prejšnje tedne posvetila razliki med običajnim ustnim sporočilom ali pojasnilom o čemerkoli in tistim, kar pripravimo za tisk. To neskladje med govorjeno in zapisano besedo nam tudi pojasni, zakaj je veliko težje odpraviti ustaljene ustne napake kakor pisne. Pri pisanju lahko počasi premislimo, kaj bomo zapisali, naš govor pa sledi mislim, ki so dosti hitrejše, zato za premislek ni časa. Včasih gre za eno samo besedo ali celo samo za poudarek na napačnem zlogu. Napake se zavemo, ko je že prepozno, ko jo že izrečemo in tudi sami slišimo. To vem iz lastne izkušnje. Po mariborsko sem uporabljala kolodvor s poudarkom na prvem zlogu. Mož me je nato več let brezuspešno popravljal in opozarjal, da je poudarek na drugem zlogu. Ko sem izgubila zadnje upanje, da bom postavila poudarek tja, kamor spada, sem nehala uporabljati mariborski kolodvor in ga zamenjala z ljubljansko železniško postajo. Potem sem počasi opuščala tudi redke narečne besede, štajerske in vipavske, pa tudi publicistične in pogovorne. Zato vem, da je dosti lažje dobro pisati kakor dobro govoriti. Ko berem in poslušam naše medije, spoznavam, da se pisci naj- PISMA UREDNIŠTVU Reforma krajevnih uprav Občine, v katerih prevladuje prisotnost slovenske narodnostne skupnosti v Italiji so od Milj do Trbiža vezane na prostor, ki zgodovinsko meji na ozemlje Slovenije. To pomeni, da so naše občine neposredno v kontaktu s tisto mejo, ki je v današnji Evropski uniji odprta in v vseh ozirih prosto prehodna. V interesu evropskega sožitja je, da se na bivših obmejnih področjih postopno izbrišejo ali vsaj zmanjšujejo družbene, gospodarske, zakonske in druge razlike. Uresničitev teh zahtev je težnja po osmozi obmejnih krajev, ki so se pred nastankom Evropske unije politično in splošno ostro ločevale. Današnji čas je čas hitrih sprememb, zato naša narodnostna skupnost v Italiji mora slediti predlaganim reformam in se aktivno vključevati s predlogi in rešitvami, ki gredo v korist celotne naše skupnosti Reforma krajevnih uprav, ki jo naša dežela uvaja, prinaša slovenskim občinam poleg zahteve o njihovem globokem prestrukturiranju tudi izredno priložnost v smislu uresničitve zgoraj navedenega evropskega duha. Če pomislimo, da je občina zaščitena v italijanski ustavi kot avtonomni upravno politični organ, potem si lahko predstavljamo da občine lahko korenito izpeljejo marsikatero pobudo, skladno z deželno, državno in evropsko zakonodajo. Zaradi izredne gospodarske krize, deželna vlada sili male občine v združevanje, da bi s tem z večjo var- večkrat ne zavedajo svojega pomanjkljivega jezikovnega znanja. Ne morem razumeti, da so bele vrane tisti, ki so odpravili v svojih člankih vsaj nekaj najhujših napak. Namesto, da bi se iz slovenskega osrednjega časopisja česa naučili, se jim, kdo ve zakaj, zapiči pogled v nove tamkajšnje napake in pridno jih zapišejo tudi pri nas. Skoraj vsak dan berem, da je kdo nad čim zadovoljen, čeprav zadovoljstvo ne sloni na ničemer, in tudi pod ali nad njim ni ničesar. Zadovoljni smo lahko s čim ali s kom, tako nas uči tudi rek:»Kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden«. Če kdo tega ne verjame, lahko preveri v vseh slovarjih in pravopisih, namesto, da slepo verjame tistim ljubljanskim piscem, ki lastne materinščine ne znajo dovolj. Večkrat se pritožujemo, ker v Trstu nimamo lektorjev, da bi popravljali naše članke, še preden zagledajo »beli dan«. No, s to dejavnostjo imam zelo slabe izkušnje, ker pri nas v knjige sicer zapišejo ime lektorja, njegovih popravkov pa včasih sploh ne upoštevajo. Tako se npr. meni lahko posmehuje vsak bralec Lisjakove knjige Vonj po morju, ko v njej bere o indijanskih pomorščakih, kar pomeni, da tako kot Italijani ne poznam razlike med Indijanci in In- čnostjo pripomogle uresničiti boljši družbeni in gospodarski razvoj. Predložena zakonska zahteva mora biti za našo narodnostno skupnost izziv, da v največji možni meri uveljavimo popolnoma novo vizijo prihodnosti na novih sodobnejših principih: na čim širši povezavi in združevanju med občinami, kjer je prisotna naša skupnost; na čim širši institucionalni povezavi s sosednjimi občinami v Sloveniji. Možnost statutarnega povezovanja s sosednjimi občinami v Sloveniji je zgodovinska tema in težnja, ki jo občine narodnostne slovenske skupnosti ne smejo zamuditi. Tu je potrebna maksimalna angažiranost nas vseh, ob podpori vseh slovenskih institucij, tudi tistih v matici, da vnesemo v novo nastale občinske statute vse tiste elemente in zahteve, ki v pravem evropskem duhu uresničujejo ozmozo na obmejnih področjih. V okolju, ki se danes tako dinamično preoblikuje, ne smemo braniti "status quo", ampak moramo odločno z novimi prijemi in z novo vizijo na pot reform. Velja opozoriti, da obstaja vrsta elementov, ki so skupni obmejnemu prostoru, kar pomeni, da če obmejne občine vnašajo v njihov prostor pomembne odločitve bodočega razvoja, se njihov vpliv posledično prenese na sosedne občine ob meji. Urbanistična problematika, ekonomske izbire, veliki gospodarski posegi, raziskovalna dejavnost, šolstvo, turizem in podobno so tesno povezani s prostorom in njihov vpliv sega navadno v širše okolje. dijci. Dolga vrsta, na desetine ali celo več napak ali nerodnosti, bo pričalo o moji nesposobnosti za lektoriranje, dokler ne bo sprhnel zadnji izvod tiste knjige. In to ni edini primer. Zelo natančno sem pred časom v kotičkih opozorila, zakaj v slovenščini ne uporabljamo gla-golske oblike »gre z nedoločni-kom«, zato prav dobro vem, kateri od naših novinarjev si tega ni zapomnil ali pa se mu ne zdi potrebno upoštevati. Težje pa gledam kritično na lektorico, ki so ji zaupali jezikovni pregled slovenskih besedil, a je pustila v knjigi kar celo kopico zvez (gre poudariti, gre upoštevati, gre beležiti, gre omeniti, itn.), ki bi jih morala zamenjati s »treba je« ali »moramo z nedoločnikom«. Ne vem, koga naj obtožim: lektorico ali izdajatelja? Jezik se razvija, mi pa capljamo včasih kar sto let za njim. Lelja Rehar Sancin NIA Mi hočemo preseči meje, ne samo fizične ampak tudi tiste miselne, ki so še vezane in posledica anahro-nističnega in zastarelega pojmovanja nacionalizma. V občinske statute hočemo vnesti vse tiste elemente, ki so potrebni za našo aktivno zakonsko zaščito a tudi elemente povezave in usklajevanja s sosednjimi občinami tostran in onstran meje. Občinski statuti morajo vsebovati te težnje v pravem evropskem duhu. Napeti moramo vse sile in vse naše sposobnosti za preobrazbo občinskih statutov, da premagamo občutek, da nas novi deželni zakon sili v podrejeno vlogo. Priznanje, ki ga je predsednik Slovenije Borut Pahor podelil Se-racchianijevi, moramo sprejeti kot izvršeno dejstvo. Obljuba, ki jo je deželna predsednica dala, da je odprta za dialog, soočanje in predlogom, pa mora biti v tem trenutku povod in prilika, za največji politični pritisk, da si slovenska narodnostna skupnost v Italiji zagotovi najboljše izhodiščne točke v okviru predlaganega združevanja krajevnih uprav. V današnji situaciji je potrebno, da strnemo naše zahteve v pozitivno vizijo prihodnosti. Arh. Jože Cej »Kulturni« zimski dan odprtih vrat v Lipici LIPICA - Na dan kulture, v nedeljo 8. februarja, so v Lipici pripravili brezplačen vodeni ogled kobilarne ob 10.00, 11.30, 13.30 in 15.00, otvoritev razstave Milana Malovrha ob 11. uri v hotelu Maestoso, v hotelski restavraciji pa si bodo lahko obiskovalci med 12. in 17. uro privoščili meščansko kosilo iz Prešernovih časov. Poleg tega bodo med 11. in 15. uro možne tudi vožnje s kočijo po lipiških drevoredih, najmlajše obiskovalce pa pričakujejo poniji Mija, Lučka in Tulipan. Otroci jih bodo lahko zajahali in se z njimi podali na »sprehod«. Več podatkov o programu »kulturne« nedelje v Lipici je mogoče dobiti na spletni strani www.lipica.org. Gradnja krožišča pri Gospodarsko obrtni razvojni coni Sermin KOPER - V ponedeljek so se začela tudi dela na bertoški vpadnici pri odseku za gospodarsko obrtno razvojno cono Sermin, kjer so delavci podjetja Grafist uredili začasno krožišče. Dela bodo v teku predvidoma dobre tri tedne, v tem času pa bo cesta delno zaprta. Potem ko se je pred časom sklenila gradnja krožišča v Bertokih, ki je bistveno izboljšalo pretočnost prometa in vključevanje s stare bertoške ceste na državno cesto Bertoki - Sv. Anton, se je v teh dneh začela tudi ureditev začasnega krožišča pri obrtni coni Sermin. To bo, ko bo končano, bistveno olajšalo vključevanje na glavno prometnico (berto-ško vpadnico), predvsem s strani Sermina pa tudi iz Škocjanskega zatoka. V času gradnje bo na tem delu tudi delna zapora cestišča - enega voznega pasu, promet pa bo tekel v obe smeri. 10 Sreda, 28. januarja 2015 KULTURA / likovna umetnost - V milanski palači Reale Van Gogh tokrat kot izjemen glasnik človeške zavezanosti zemlji Razstava Van Gogh - Človek in zemlja ob 125-letnici slikarjeve smrti in v okviru priprav na Expo 2015 Prezrt. Neupoštevan. V stalnem konfliktu s sabo in drugimi. Vincent van Gogh. Zato pa je dandanes toliko bolj cenjen, zasut s slavo. Njegova dela dosegajo vrtoglave cene. Posebno na dražbah. Muzeji, ki hranijo njegove mojstrovine, so odlično obiskani. In tudi katerakoli razstava njegovih izjemnih del praviloma doživlja velik uspeh. Van Gogh je danes med najbolj prepoznavnimi mojstri likovne umetnosti. Na svetovni ravni. V svojem kratkem življenju (1853-1890) je dobesedno živel in izgoreval za svojo umetnost, ki jo je malokdo cenil. Skoraj nihče pa ni bil pripravljen kupiti kakšno njegovo sliko. Prodal je samo eno. Vsi, avtor, galeristi in obiskovalci tedanjih razstav bi bili začudeni, ko bi vedeli, koliko so danes vrednotena dela, katerim takrat niso namenjali pozornosti. Van Goghova dela niso bila usklajena z obdobjem, v katerem so nastajala. Kakor tudi Vincent ni odgovarjal tedanjim družbenim normam. Kot tudi okolje ni bilo všeč slikarju, ni mu bilo prilagojeno in se ni mu prilagajalo. Nasprotno. Zavračalo ga je. Sam je zapisal: »Otožnost me velikokrat zagrabi z veliko silovitostjo, in bolj kot se moje zdravstveno stanje približa normalnemu in bolj sem v stanju, da razmišljam trezno, bolj se mi dozdeva bla- london - Novost Izšla knjiga skic Johna Lennona Nedavno je izšla knjiga Johna Lennona The Collected Artwork, ki odkriva likovno nadarjenost legendarnega glasbenika. V nasprotju z Lennonovim glasbenim delom, ki je priznano, jih le malo ve za njegov likovni talent. Pričujoča knjiga ponuja nabor minimalističnih, čustvenih, zabavnih in prikupnih skic, piše glasbena revija Rolling Stone. Predgovor je napisala Lenno-nova vdova Yoko Ono. Opisala je njuno prvo srečanje na eni izmed njenih razstav v Londonu. Povedal ji je, da bi tudi sam lahko razstavljal. Ko ga je vprašala, kaj ga pri tem ovira, je odvrnil: »Ne morem, ker sem Beatle.« Po pisanju revije Rolling Stone knjiga skic razkriva Lennonov iskriv smisel za humor in globoko predanost svoji družini. »Lennonovo ustvarjanje se je s časom opazno spreminjalo,« je v uvodu knjige zapisal Scott Gutterman iz newyorškega muzeja Neue Galerie. Od svobodnih potez, značilnih za njegova dela pri dvajsetih, je prešel k vedno bolj sofi-sticiranemu risanju prizorov iz vsakodnevnega družinskega življenja, je dodal. (STA) zno slikati na takšen način, ki nas toliko stane in ne prinaša ničesar, niti toliko, da bi plačali žive stroške.« Julija 1890 si je s pištolo skušal vzeti življenje, nekaj dni kasneje je umrl. Januarja 1891 je umrl tudi brat Theo, ki je za Vincen-ta predstavljal stik s svetom. Ob 125-le-tnici slikarjeve smrti Van Gogh Europe Foundation prireja vrsto razstavnih in drugih pobud. V ta okvir sodi tudi milanska razstava Človek in zemlja, ki je v prestižnih razstavnih prostorih palače Reale na ogled do 8. marca letos. Razstava, ki sicer ni zelo obsežna, je vezana tudi na druge dogodke. Med sponzorji odmevnega razstavnega dogodka so tudi prireditelji milanskega Expoja 2015, ki je zastavljen na temo odnosa človeka z Zemljo. Razstavo Van Gogh - Človek in zemlja so na pobudo Občine Milan pripravili Palazzo Reale, Arthemisia Group in 24 ore Cul- tura - Gruppo 24 Ore v sodelovanju z muzejem Kroller-Muller iz Otterla. Kustosinja Kathleen Adler je iz muzejskih in zasebnih zbirk izbrala 47 del, ki najbolje prikazujejo odnos Vincenta van Gogha do narave, v konkretnem do zemlje. Slikar je bil prepričan, da je obdelovanje zemlje najpomembnejše človeško opravilo. Ko se je Vincent že kot odrasel odločil za slikarstvo, prej se je neuspešno preizkusil v drugih dejav- glasba - Nastop v tržaškem Koncertnem društvu Prepričljivo muziciranje dua Viktoria Mullova - Katia Labeque Ko je Viktoria Mullova 1.1980 osvojila tekmovanje Sibelius na Finskem, dve leti kasneje pa še tekmovanje Čaj-kovskij, Nicola Benedetti sploh še ni bila rojena, ruski umetnici pa je nekako uspelo prelisičiti staranje in na odru se predstavi z vitko postavo mladenke, ki si lahko privošči mini tuniko in san-dalčke. Nič manj mladostna pa ni Ka-tia Labeque, sijajna francoska pianistka, s katero Viktoria že veliko let kon-certira. Nobene primerjave med angleško violinistko mlade generacije in damo, ki ima za seboj izredno bleste-čo petintridesetletno kariero (pa tudi romaneskno burno življenjsko pot), je pa bilo kar zanimivo poslušati po enem samem tednu dve različno očarljivi in-terpretki, obe ob čudoviti klavirski spremljavi. Duo Mullova-Labeque smo v tržaškem Koncertnem društvu že par krat doživeli, tudi v družbi sijajnega mladega francoskega čelista, ki se piše Gautier Capucon, vsako srečanje pa prinaša nova odkritja, kajti obe umetnici imata karseda obširen in pester repertoar, s katerim bi lahko napolnili celo sezono: od baroka preko Bacha skozi klasične in romantične mojstre do sodobnikov, zraven še spogledovanje z jazzom, iz katerega je nastalo kar nekaj plošč, skratka, dokaz, da se zna čistokrven glasbenik vživeti v vsemogoče dimenzije in v vsaki najti lepoto in sporočilnost, pa tudi zabavo zase in za občinstvo. Mullova v najstniškem krilcu in Labeque, kot skrivnostna dark lady v strogi črnini, sta koncert začeli z Mozartovo Sonato v A-Duru KV 526, ki je zazvenela s preprostostjo klasične dovršenosti, ogreli pa sta se v a-mol Sonati op.105 Roberta Schumanna, čigar romantični valovi so zatrepetali v toplih potezah brezhibnega loka violinistke in komaj brzdani strastnosti pia- Violinistka Viktoria Mullova nistke. Gola lepota, brez vsakršnih cenenih efektov, kot dokaz suverenosti, ki ne potrebuje nikakršnega dodatka, da bi dokazala svojo popolno privrženost partituri. Drugi del koncerta je bil posvečen sodobnim skladateljem in Mullova je zaprosila občinstvo, naj ne ploska med skladbama, ki sta z različnimi sredstvi oblikovali podobne zasanjane slike: Distance de Fee-Pravljična oddaljenost, ki jo je japonski komponist Toru Takemitsu predstavil kot nekak sprehod po vrtičku zen, in bolj mistično obarvana Fratres, v kateri je estonski mojster Arvo Part pričaral harmonske efetke zvonov z vrsto arpeggiov in piz-zicatov violine, pa tudi bolj krepkih akordov klavirja. Umetnici sta nama ra-zodeli vse lepote obeh partitur z jasno in muzikalno prepričljivo odčitavo, z muziciranjem, ki je ponudilo izredno široko barvno in dinamično paleto, program pa je sklenila Ravelova Sonata v G-Duru, umetnina, ki jo je duo v Trstu že pred leti izvajal, a bi jo lahko očarani poslušali vsak teden: težko bi doživeli bolj žlahtno interpretacijo čudovite partiture, ki z genialno geometrijo začrta presenetljive odnose med violino in klavirjem; elegantni, pretanjeni francoski melos je v prvem stavku sramežljivo prekrit, le tu pa tam se fraze razširijo s toplino, drugi stavek pa je znameniti Blues, Ravelov poklon sveži afro-ameriški glasbi, ki je v tistih letih začela navduševati Evropo. Svobodno poigravanje z ritmom, užitkarsko oblikovanje zapeljivih fraz, popolnoma usklajena interpretativna vizija, vse to je še prehitro zdrselo mimo nas do Finala z vrtoglavim Perpetuum mobile, ki sta ga dami podali z osupljivo natančnostjo in poustvarjalno energijo, ki je prevzela občinstvo in sprožila dolge aplavze. Kot dodatek pa sta nam umetnici podarili dve francoski melodiji, nežni in božajoči, kot blago slovo do upamo naslednjega snidenja ... Katja Kralj nostih (na očetovo posredovanje je dobil službo v uveljavljeni galeriji), je svojo pozornost osredotočil na kmečke in delavne ljudi. Kot risarsko-slikarsko neizobražen je iskal lastno umetniško pot, ki je dosegla polno izraznost z značilnimi barvnimi nanosi. Na milanski razstavi, razdeljeni v šest sklopov, so prikazani tudi slikarjevi prvi poskusi, ki so risarsko precej okorni. Ob teh pa so na ogled nekatere znane mojstrovine, kot npr. Avtoportret (1887), Portret Jo-sepha Roulina (1889) in Žitno polje z vzhajajočim mesecem (1889). Izbrana dela so porazdeljena v sklope: Človek in zemlja; Življenje na polju; Moderni portret; Tihožitja; Pisma in Barve in življenje. Kot je razvidno iz naslovov, so posebno pozornost namenili tudi dopisom. Največ pisem je Vincent izmenjal z bratom Theom, ki ga je tudi gmotno podpiral. Iz pisem izhajajo občutki težkega prilagajanja realnosti, zaradi česar se je tudi zdravil v psihiatrični bolnici. Vincent pa je na papir, tudi z besedami, znal preliti svoja čustva in opažanja. Če na slike gledamo s kronološkega vidika, je opaziti postopno prehajanje iz temnih v svetlejše tone. To še najbolj pride do izraza ob ogledu slik, nastalih v Arlesu, mestu v južni Franciji, kamor se je preselil s Paulom Gau-guinom. S prijateljem slikarjem je Vincent prišel v konflikt, o čemer priča znani dogodek o odrezanem ušesu. Vincent van Gogh ni bil akademsko izobražen, kar ga je večkrat obremenjevalo, vendar so se poskusi »šolanja« praviloma slabo končali. Veliko je pridobil od drugih, v prvi fazi predvsem od impresionistov. Česar se je v Parizu »priučil«, je van Gogh znal mojstrsko predelati v svoj značilen stil. Izbiro modelov je praviloma narekovala nuja: nikoli ni imel denarja, zato je portretiral prijatelje in znance, za vzorčne predmete pa je izbiral to, kar je imel pri roki. Znamenite so npr. slike s krompirjem ali čebulo. Nizozemskega slikarja so privlačevale tople barve južne Francije, pogrešal pa je živahnejši utrip Pariza, ki pa je znal tudi biti smrtonosen. Posebno zaradi družabno-nočnega življenja. Kot je zapisala avtorica razstave Kathleen Adler, je bil Vincent v stalnem gibanju, ni se znal nikjer zasidrati, mukoma je doživljal svoje življenje, ni se znal prilagajati in bil je v stalnem konfliktu s svojo družino; med redkimi stalnicami pa je bila prav navezanost na zemljo in na ljudi, ki so se z njenim obdelovanjem trdo prebijali skozi življenje. Zato je razstava na to temo dvakrat utemeljena: po eni strani strani je bilo mogoče izbrati nadvse kakovostne slike, po drugi pa je izpostavljena globoka slikarjeva zapisanost kmečkemu svetu. (bip) / ITALIJA, SVET Sobota, B1. januarja 2015 1 1 italija - Jutri se bo razširjeni parlament zbral za njegovo izvolitev Renzi vodi posvetovanja o nasledniku Napolitana Medtem je senat včeraj z veliko večino sprejel volilno reformo RIM - Jutri ob 15. uri se bo parlament prvič zbral na razširjenem zasedanju, da bi volil predsednika republike. Vse pa kaže, da do sobote ne bomo dočakali izvolitve novega državnega poglavarja. Vodja Demokratske stranke in premier Matteo Renzi je velikim volivcem iz vrst svoje stranke namreč naročil, naj oddajo belo volilnico do 4. kroga, ki bo na sporedu v soboto. Tedaj namreč za izvolitev ne bo več potrebna dvotretjinska večina kot v prvih treh krogih, ampak bo zadoščala absolutna večina. Podobno stališče so zavzele tudi nekatere druge stranke. Renzi je napovedal, da bo za četrti volilni krog predlagal enega samega kandidata, ta pa naj bi bil plod posvetovanj z vsemi političnimi skupinami, ki so na to pripravljene. In tako je Renzi s svojimi najtesnejšimi sodelavci včeraj na sedežu Demokratske stranke v Rimu sprejel kar trinajst delegacij. Posebno pričakovanje je vladalo za srečanje s predstavništvom stranke Naprej Italija, ki pa se ga njen vodja Silvio Berlusconi ni osebno udeležil. Kaže, da se bo z Renzijem srečal danes opoldne v Palači Chigi. Prvak demokratov na srečanjih ni predlagal nobenega imena, pač pa je govoril le o značilnostih, ki naj bi jih imel bodoči državni poglavar. Tako je npr. z vodjo Nove desne sredine An-gelinom Alfanom soglašal, da novi šef Kvirinala mora biti izkušen politik, in ne zgolj tehnokrat. Edina stranka, ki se ni odzvala Renzijevemu vabilu, je bilo Gibanje petih zvezd Beppa Grilla. Pač pa so se s sekretarjem-premierjem pogovarjali predstavniki skupine parlamentarcev, ki so zapustili stranko bivšega komika. Vrste le-teh se hitro širijo, saj se je od Grilla samo včeraj poslovilo deset parlamentarcev. Medtem je senat včeraj z veliko večino sprejel reformo volilne zakonodaje, eno od ključnih reform za stabilizacijo političnega sistema v državi. Zakon zdaj čaka le še na potrditev v poslanski zbornici, do katere bo predvidoma prišlo aprila. Zakon, poimenovan tudi Itali- Matteo Renzi ansa cum, je eden od ključnih v programu Renzijeve vlade. Njegova glavna značilnost je »zmagovalna premija« za na volitvah zmagovito stranko, ki bi ji zagotovila absolutno večino v spodnjem domu parlamenta, poslanski zbornici, ki bo sicer edina neposredno izvoljena veja parlamenta. Tako bi stranka, ki bi na volitvah prejela več kot 40 odstotkov glasov, dobila 55 odstotkov poslanskih sedežev. Če tega 40-odstotnega praga na volitvah ne bi dosegla nobena stranka, bi v naslednjih dveh tednih izvedli še drugi krog volitev med dvema strankama z največ glasovi v prvem krogu in zmagovalna bi nato dobila 55 odstotkov sedežev v poslanski zbornici. Spremembe bi tako načeloma zmanjšale število strank in sistem približale večinskemu, kakršnega imajo v ZDA in Veliki Britaniji. Novi volilni zakon, za katerega je včeraj glasovalo 184 senatorjev, 66 pa jih je bilo proti, naj bi začel veljati julija 2016. Z njim se med drugim ne strinja notranja opozicija v Demokratski stranki. Tako se včeraj 24 senatorjev iz vrst te stranke ni udeležilo glasovanja. Ukrajinski parlament Rusijo označil za agresorko KIJEV - Ukrajinski parlament je včeraj sprejel resolucijo, v kateri je Rusijo označil za agresorsko državo, Zahod pa pozval, da samooklicani republiki Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine opredelijo kot teroristični organizaciji. Poslanci so Zahod tudi pozvali k okrepitvi sankcij proti Rusiji. Za sprejem resolucije je bila potrebna podpora 226 poslancev, podprlo pa jo je 271. Parlament je resolucijo sprejel na izredni seji, ki so jo sklicali po vnovični okrepitvi nasilja na vzhodu države, kjer je bilo v soboto v raketnem obstreljevanju mesta Marioupol ubitih 30 civilistov. V tem okviru so pozvali Zahod k okrepitvi sankcij proti Rusiji, da bi s tem dosegli "ustavitev ruske agresije" na vzhodu Ukrajine in "končanje nezakonite zasedbe Krima", ukrajinskega polotoka, ki si ga je Rusija priključila marca lani. Proruski Opozicijski blok je na seji predlagal, da bi od Združenih narodov zahtevali napotitev modrih čelad na vzhod Ukrajine, kar pa so vladni prozahodni poslanci zavrnili. 47 obsojenih na procesu proti aktivistom No-tav TURIN - 47 obsojenih na skupno 140 let zapornih kazni. Tako določa razsodba proti aktivistom gibanja No-tav, ki jo je včeraj prebral sodnik Quinto Bosio v Tu-rinu. Obsojenci so udeleženci demonstracij 27. junija in 3. julija proti hitri železnici Turin-Lyon v Dolini Susa v Piemontu, na katerih je prišlo tudi do spopadov s policijo. Obsojeni so bili zaradi povzročitve telesnih poškodb in gmotne škode ter zaradi upiranja javnim funkcionarjem. Takoj po objavi razsodbe so predstavniki obsojencev začeli brati izjavo, ki pa je sodniki niso poslušali, saj so se takoj umaknili. Eden izmed obsojencev je zatrdil, da gre za politično sojenje, iz vrst občinstva pa so se slišali glasni protesti. grčija - Novi premier predstavil ekipo V Ciprasovi vladi vidna nasprotnika politike varčevanja ATENE - Novi grški premier Aleksis Cipras je vsega dva dni po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah, na katerih je slavila leva Si-riza, včeraj predstavil svojo vladno ekipo. Ključna položaja v njej je zaupal dvema glasnima kritikoma varčevalne politike, ekonomistoma Janisu Dragasakisu in Janisu Varufakisu. 53-letni Varufakis bo prevzel vodenje finančnega ministrstva in bo tako vodil pogajanja z mednarodnimi posojilodajalci, od katerih si nove oblasti v Atenah veliko obetajo - med drugim odpis občutnega dela grških dolgov. Je profesor ekonomije, nazadnje je bil zaposlen na Univerzi Teksas v Austinu. Velik del življenja je preživel v tujini in je poliglot. Kot piše nemška tiskovna agencija dpa, velja Varufakis v Grčiji za nekakšnega "pop zvezdnika" ekonomije. Športnik z gladko pobrito glavo nima težav z nastopanjem v javnosti. Slovi kot prepirljiv sogovornik, ki rad provocira. Ena njegovih bolj znanih izjav je: "Če v Grčiji ne bo gospodarske rasti, posojilodajalci ne bodo videli niti centa." Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, je imenovanje levega ekonomista na tako pomemben položaj znak, da bo Sirizina vlada v pogajanjih o 240-milijardnem paketu pomoči nasproti EU in IMF ubrala "trdo linijo". 66-letni Dragasakis bo imel medtem kot namestnik premierja nadzor nad celotnim področjem financ in gospodarstva ter bo sodeloval na omenjenih pogajanjih s posojilodajalci, je po poročanju dpa povedal tiskovni predstavnik nove vlade. Dpa Dragasakisa opisuje kot popolno nasprotje nastopaškemu Va-rufakisu. Intervjuje daje le redko, če pa že, vedno odgovarja premišljeno in zelo vljudno. Politično pot je začel pred pol stoletja v vrstah komunistov. Je edini član Ciprasovega kabineta, ki ima vsaj nekaj vladnih izkušenj - leta 1989 je bil namreč namestnik mini- Aleksis Cipras ansa stra za gospodarstvo v nadstrankarski prehodni vladi konservativnega premiera Ksenofona Zolotasa. Tako Varufakis kot Dragasakis se glasno zavzemata za takojšen konec varčevalne politike, ki so jo v minulih letih v zameno za ogromno finančno pomoč tujine vodile oblasti v Atenah. Kot edino rešitev za Grčijo izpostavljata odpis dela 320-milijardnega dolga, brez tega njeno gospodarsko okrevanje po njunem ni mogoče. Vodja desnih Neodvisnih Grkov, manjših koalicijskih partnerjev Sirize, Panos Kamenos bo v novi vladi prevzel obrambni resor. Zunanje ministrstvo bo vodil tehnokrat, profesor politologije na univerzi v Pireju Nikos Kocjas, kar naj bi bil po prvih ocenah analitikov znak, da namerava Cipras v zunanji politiki ubrati mirne tone. Eden Ciprasovih najtesnejših in najstarejših sodelavcev Nikos Papas bo v novi vladi odgovoren za usklajevanje različnih projektov in prizadevanj, njegov položaj bo podoben tistemu vodje kabineta. Število ministrstev je sicer Ci-pras v skladu z obljubami občutno oklestil, z 19 na 11, obenem pa razširil predvsem pristojnosti ministrov za razvoj ter notranje zadeve in javno upravo, na svoji spletni strani poroča nemški Deutsche Welle. (STA) dan spomina na holokavst - Na osrednji slovesnosti na kraju nekdanjega taborišča 40 državnikov Iz Auschwitza pozivi proti antisemitizmu Poljski predsednik Komorowski obsodil vse oblike sovraštva - Ruskega predsednika Putina na slovesnosti ni bilo, pa čeprav so taborišče pred 70 leti osvobodili ruski vojaki OSWIECIM - Na mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki letos sovpada s 70. obletnico osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, so v svetu pozivali proti antisemitizmu in rasizmu. Poljski predsednik Bronislaw Komorowski je na osrednji slovesnosti na kraju nekdanjega taborišča pozval k odločni akciji proti rasizmu in antisemitizmu. "Spomnimo se, kam vodi kršitev mednarodnega prava o samoodločbi narodov," je dejal. Iz Auschwitza, ki ga je označil kot "pekel sovraštva in nasilja", je treba obsoditi vse oblike sovraštva, je poudaril, ob tem pa opozoril, da se je treba upreti vsakršni relativizaciji nacističnih zločinov. "Nemški nacionalsocialisti so mojo poljsko domovino spremenili v večno judovsko pokopališče," je rekel pred več kot 300 preživelimi taborišča smrti, med katerimi so bili tudi slovenski predstavniki. Komemoracije so se udeležili tudi premierji oziroma predsedniki skoraj 40 držav, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Med udeleženci pa ni bilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa čeprav so bili ruski vojaki tiski, ki so pred 70 leti osvobodili taborišče. Putin se je udeležil osrednje ruske spominske slovesnosti v Judovskem Slovesnosti se je udeležilo 300 deportirancev muzeju in centru strpnosti v Moskvi. V govoru je obsodil poskuse pisanja zgodovine na novo in opozoril pred politiko dvojnih standardov, ki jo je po njegovi oceni mogoče videti v konfliktu na vzhodu Ukrajine, kjer že mesece ubijajo nedolžne civiliste. V času, ko so odnosi med Rusijo in Zahodom zaostreni zaradi ruske vloge v konfliktu v Ukrajini, je Putin odločitev, da se osrednje slovesnosti na Poljskem ne udeleži, utemeljil s tem, da nanjo ni bil uradno vabljen. Vendar vabljeni niso bili niti drugi državniki, ki so se je udeležili. Rusija je sicer minuli teden obtožila Poljsko širjenja protiruske histerije, potem ko je poljski zunanji minister dejal, da so bili Ukrajinci (v vrstah Rdeče armade) tisti, ki so osvobodili taborišče. Putin je včeraj zatrdil, da je bilo 70 odstotkov častnikov in vojakov v Rdeči armadi Rusov. Poljski predsednik Komorowski je na včerajšnji slovesnosti dejal, da Poljska "spoštuje in priznava" vlogo Rdeče armade pri osvoboditvi Auschwitza. Potegnil pa je vzporednice med nacističnim in sovjetskim totalitarizmom, ob tem pa spomnil na pokol poljske elite v času sovjetskega diktatorja Stalina. V Pragi se je medtem s pozivi proti antisemitizmu in skrajnežem včeraj končal dvodnevni svetovni forum o holokavstu, ki so se ga udeležili predstavniki parlamentov iz več kot 30 držav. Češki predsednik Miloš Zeman je ocenil, da nam grozi "super holokavst, ki bi lahko zahteval več sto milijonov žrtev". Skrajno džihadistično skupino Islamska država je primerjal z nacizmom ter pozval ZN k vojaškemu posredovanju zoper centre za urjenje teroristov. Auschwitz je del nemške identitete, pa je v nagovoru v nemškem parlamentu, ki je obeležil 70. obletnico osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, dejal nemški predsednik Joachim Gauck. "Ni nemške identitete brez Auschwitza. Spada k zgodovini te države," je dejal. Predsednik bundestaga Norbert Lammert je v nagovoru Nemce pozval, da ohranjajo spomin na dejanja nacistične Nemčije. Na ponedeljkovi spominski slovesnosti je k spominu na žrtve pozvala že nemška kanclerka Angela Merkel, obsodila pa antisemitizem in poudarila, da je Auschwitz opozorilo, da ljudje ne bi smeli podpirati sovražnih sloganov proti beguncem in migrantom. Podobne slovesnost so bile v vseh ostalih evropskih državah, tudi v Italiji in Sloveniji. Auschwitz-Birkenau je bilo največje nacistično koncentracijsko taborišče, kjer so med letoma 1940 in 1945 ubili najmanj 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov. Iz Slovenije je bilo tam zaprtih 2342 zapornikov, 1331 jih je umrlo. Sovjetska Rdeča armada je 27. januarja 1945 osvobodila taborišče, v njem pa tudi 7650 zapornikov. 1 2 Sreda, 28. januarja 2015 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gradišče - Stavka uslužbencev centra Cara y Zadnjo plačo smo prejeli septembra« »Zakaj protestiramo? Zadnjo plačo smo prejeli septembra, naša prihodnost visi na nitki. Naveličani smo, zahtevamo odgovore,« so za Primorski dnevnik povedali zaskrbljeni uslužbenci centra za prosilce za azil Cara v Gradišču, ki so včeraj organizirali celodnevno stavko. Pred vhodom v center v Ulici Udine, kjer je trenutno nastanjenih okrog 250 prebež-nikov, so se jim pridružili tudi nekateri krajevni upravitelji, od županje iz Gradišča Linde Tomasinsig in županje iz Zagraja Elisabette Pian do pokrajinske odbornice Ilarie Cecot in goriškega občinskega odbornika Stefa-na Cerette. Solidarnost jim je prišel izrazit tudi Paolo Zuttion, direktor goriške Karitas, ki pobliže sledi problematiki prebežnikov na Goriškem, v katero - čeprav posredno - spada tudi stiska zaposlenih pri zadrugi Connecting people. Zaradi njenih težav prejema okrog 60 uslužbencev centra Cara plačo z večmesečno zamudo, v kratkem pa se jim bo iztekla tudi dopolnilna blagajna. »Težave s plačami so se začele že julija 2012, za nameček pa zdaj tvegamo še izgubo delovnega mesta. Prefektura in zadruga se dogovarjata o prekinitvi pogodbe, naša prihodnost pa je prava neznanka. Upamo, da bo moral novi upravitelj centra Cara spoštovati t.i. "socialno klavzulo", kar bi zaščitilo naša delovna mesta, drugače bo 60 družin ostalo na cesti. Šu-šlja se namreč, da bo zadrugo nasledil Rdeči križ,« je povedala uslužbenka Manuela De Biasio. »Pred časom je prefekt zagotovil, da bo preveril, ali je mogoče v nov razpis vključiti "socialno klavzulo", viceprefekti-nja Allegrettova pa je na zadnjem srečanju s sindikati dejala, da to žal ni izvedljivo. Informacije, ki prihajajo s prefekture, so torej protislovne. Sindikati vsekakor trdijo, da je bila "socialna klavzula" v podobnih okoliščinah že izkoriščena,« je poudarila pokrajinska odbornica Ilaria Cecot in pristavila: »Zaskrbljujoča je tudi vest, da naj bi naslednji upravitelj centra Cara prejemal za vsakega prosilca za azil le 32 evrov dnevno, medtem ko jih je doslej prejemal 45. Tudi to bi verjetno vplivalo na število zaposlenih.« Kljub težavam, negotovosti in zaskrbljenosti mora osebje centra Cara v zadnjih časih opravljati veliko dela. Zmogljivost centra so namreč 10. januarja začasno povečali in del prebežnikov nastanili tudi v prostorih sosednjega centra Cie, ki je uradno še vedno zaprt. Prefektura in dežela sta ob sprejetju odločitve zagotovili, da gre za izredno rešitev in da bodo prosilce za azil po nekaj dneh preselili drugam: kazalo je, da bodo več deset prebežnikov odpeljali v hotel Friuli v Gradežu, faza pogajanja pa traja dlje od pričakovanega. Včeraj so bili prosilci za azil še v centru Cie, na prefekturi pa naj bi po neuradnih informacijah potekalo srečanje z upraviteljem gradeškega hotela. V Gorico medtem vsak dan prihajajo novi prosilci za azil, za katere v centru Nazareno, hotelu Internazionale in centru Faidutti ni več prostora. Med ostalimi občinami pokrajine je skupino prosilcev za azil doslej sprejel le Škocjan, na pomoč pa naj bi bili pripravljeni priskočiti tudi Fara in Za-graj. Prefektura namerava za potrebe prebežnikov preurediti tudi bivšo vojašnico karabinjerjev v Gabrjah, kot je bumbaca sovodenjski županji Alenki Florenin v prejšnjih dneh potrdil goriški pre-fekt Vittorio Zappalorto. V odgovoru na županjino pismo je Zappalorto napisal, da se bodo dela začela v prihodnjih tednih, ko bodo stavbo ponovno priključili na električno omrežje, podrobnejših informacij o tem, kdaj bodo prosilce za azil nastanili v Ulici Ograda, pa ni posredoval. Flo-reninovi je zagotovil, da bo občina o tem pravočasno obveščena, kar bo omogočilo tudi organizacijo informativnih srečanj za občane. (Ale) Strateške obnove v Tržiču Občina Tržič je na deželo Furlanijo Julijsko krajino naslovila seznam prioritetnih oz. »strateških« javnih del, ki jih namerava izpeljati v prihodnjih letih. Na prvem mestu je ureditev novega vrtca v četrti Largo Isonzo, v katero bi vložili 2.400.000 evrov, na drugem mestu pa obnova uradov v objektu, ki mu pravijo Ex Albergo Roma, za katerega potrebujejo 2.800.000 evrov. Na seznamu so še obnova ulic Verdi, Boito, Colombo in Mar-ziale (600.000 evrov) ter drugi sklop gradnje občinskega pesjaka (400.000 evrov). V Gradišču o reformi uprav Reforma krajevnih uprav v FJK bo tema javnega srečanja, ki bo v petek, 30. januarja, potekalo v palači Casa del Popolo na Trgu Unita v Gradišču. Srečanje se bo začelo ob 18. uri, prireja ga goriško pokrajinsko tajništvo SKP - Federacije levice. Navzoče bodo nagovorili Norber-to Fragiacomo (SKP FJK), Alessandro Crizman (CGIL za javni sektor) in Ot-tavio Romano (Komunistična stranka Italije), vodil bo pokrajinski tajnik SKP Roberto Criscitiello. Vincenzo Marega nagrajen Tržičan Vincenzo Marega, umetniški vodja producentske družbe Bisiafilm, je letošnji prejemnik novinarske nagrade Enzo Biagi v kategoriji filma. Priznanje so mu izročili v vili Rigatti v Fiumicellu, kjer so v petek priredili slavnostni večer; prejel ga je za film Sexy Shop. Podrl ograjo in vozil dalje Novogoriški policisti so v ponedeljek zvečer dobili obvestilo o vozniku, ki je za avtomobilom podrl okrog 20 metrov zaščitne ograje delovišča ob novogoriški gimnaziji in odpeljal dalje. Policisti so 29-letnega voznika kmalu izsledili in mu tudi odredili preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je pokazal 0,91 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika bodo ustrezno ukrepali. (km) tržič - Občinska uprava izpeljala medversko srečanje Z dialogom do sožitja Skupna obsodba dogodkov v Parizu - Tujci predstavljajo sedem odstotkov najemnikov socialnih stanovanj Dialog, medsebojno spoštovanje in spoznavanje. Kaj je potrebnega za krepitev sožitja med različnimi jezikovnimi, kulturnimi in verskimi skupnostmi, so ugotavljali med ponedeljkovim medverskim srečanjem, ki ga je v občinski knjižnici v Tržiču priredila tamkajšnja občinska uprava. Po uvodnem pozdravu županje Silvie Altran sta glavno besedo imela tržiški duhovnik Fulvio Ostromann in imam Kinani Abdel Majid, ki vodi molitve na sedežu tržiškega združenja Darus Salam. Po splošni obsodbi atentatov v Parizu je imam poudaril, da morajo muslimani spoštovati ostale veroizpovedi. »Kot spoštujemo preroke, moramo spoštovati tudi Jezusa,« je poudaril in opozoril, da ne gre enačiti muslimanov s teroristi Po njegovih besedah se ek-stremisti rojevajo v okoljih, kjer so družinske in družbene vezi najbolj krhke, kjer se ljudje počutijo osamljene. Svoje po njegovih besedah prispeva tudi revščina, ki ljudi potiska ob rob družbe. Ostromann je povedal, da se v njegovem oratoriju srečujejo domači otroci in sinovi priseljencev; po njegovih besedah je treba sožitje krepiti od malih nog naprej, otroke je treba spodbujati, da prisluhnejo svojim sovrstnikom drugačne vere. »Obsoditi je treba, kar se je zgodilo v Parizu, vendar se moramo Imam, županja in duhovnik tudi vprašati, kje so meje satire,« je povedal Ostromann. Moderator, novinar Giovanni Tomasin, je imamu postavil vprašanje tudi glede statusa žensk v muslimanski družbi. »Na prvem mestu je družina, ki se ji mora ženska posvetiti. Kdo naj skrbi za otroke, če možje delajo in nimamo dedkov in babice, ki bi nam nudili pomoč? Poleg tega naše ženske ne poznajo jezika. Pravijo, da so naše ženske zapostavljene, da morajo nositi naglavne rute. Naše ženske bi lahko primerjali z vašimi nunami; imajo pokrito glavo, ker to predvideva vera,« je povedal imam. V razpravo je posegel tudi bivši tržiški občinski odbornik Bou Kona-te, ki je tudi sam musliman. »Ženske se ne vključujejo v družbeno življenje, bonaventura Udeleženci srečanja bonaventura ker so v zadregi. Pogosto ne poznajo niti glavnega mesta države, iz katere prihajajo. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da njihovi otroci obiskujejo šole, da se vključijo v novo okolje,« je poudaril Bou Konate. Tržiška odbornica Paola Benes je pojasnila, da so namerno izbrali knjižnico za prizorišče medverskega srečanja. »Ženske muslimanske vere zelo rade zahajajo v knjižnico s svojimi otroki in tudi brez svojih mož, ker jih tu zelo lepo sprejmejo. Mi si hočemo prizadevati za gradnjo družbe, ki temelji na sožitju in medsebojnem sožitju. Poznavanje italijanskega vidika je sicer v tem smislu bistvenega pomena,« je pojasnila Be-nesova, medtem ko je občinska odbornica za socialo Cristiana Morso- lin poudarila, da priseljenci ne uživajo nikakršnih ugodnosti pri uvrščanju na lestvice podjetja ATER, kot so trdili nekateri izmed udeležencev srečanja. »Socialna stanovanja oddajamo v najem na podlagi lestvic, za sestavo katerih je najpomembnejši kriterij kazalec ISEE. Deželni podatki so vsekakor nadvse jasni: tujcem gre na deželni ravni le sedem odstotkov vseh socialnih stanovanj,« je poudarila Cristiana Morsolin. Županja Silvia Altran je na srečanju poudarila, da je sobivanje med različnimi skupnostmi včasih težavno, ravno zaradi tega pa si je še toliko bolj treba prizadevati za iskanje skupnega jezika in za krepitev medsebojnih stikov. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 28 . januarja 2015 1 3 doberdob - Uspešen nastop otroškega pevskega zbora na Češkem Veseljaki zmagali v Pragi Prva nagrada na mednarodnem tekmovanju, navdušen odziv publike in žirije, nova sodelovanja in neobičajne pevske izkušnje so dragocen zaklad, s katerim se je otroški zbor Veseljaki iz Doberdoba vrnil iz Prage. Zbor glasbene šole Emil Komel se je namreč izkazal na glasbenem tekmovanju Praga Allegro, ki ga prireja Detska akademija češke prestolnice. Zamisel za udeležbo je nastala po naključju, iz srečanja zborovodkinje Lucije Lavrenčič Terpin z ravnateljico praške glasbene šole Pavlo Zumbrovo, ki je povabila zbor na tekmovanje. Poskus je bil zelo posrečen, kot nam je povedala zborovodkinja doberdobskega zbora: »Tekmovanje je nastalo v neposredni povezavi z multidisciplinar-no pedagoško ponudbo šole, ki ga prireja: najprej je bilo namenjeno samo solopevcem, kasneje pa se je razširilo na druga glasbena področja. Zdaj je namenjeno tudi instrumentalistom, skupinam, zborom in plesnim skupinam. Nagrajeni Veseljaki v Pragi foto dt. Na vsakem področju obstajajo kategorije po starostnih stopnjah. Mi smo prejeli prvo nagrado v naši kategoriji. Nastopili smo dvakrat, na prvi selek- ciji in v finalnem delu. Obveznih skladb ni bilo, po pravilniku pa smo morali zapeti predvsem skladbe iz mednarodne literature, eno pa iz na- šega narodnega zaklada. Izbrali smo Čuk se je oženil v priredbi Walterja Lo Nigra. Tekmovanje ima dvajset kategorij, za koncert nagrajencev pa izbe- rejo samo nekatere od skupin in posameznikov, ki so prejeli prve nagrade. Sprva ni bilo predvideno, da bi v primeru zmage nastopili na tem koncertu, naša koreografirana izvedba skladbe Sing Sing pa je tako navdušila žirijo, da so nas uvrstili še v koncertni program, kar nam je bilo v posebno zadoščenje. Omenila bi tudi posebno pozornost do zaslug vsakega člana zbora, saj je vsak pevec prejel svojo diplomo v spomin na lep uspeh.« Otroci so nadgradili enkratno izkušnjo še z dodatnim doživetjem, saj so izven tekmovanja sodelovali s petjem pri bogoslužju v praški stolnici. »Bila je res zanimiva in navdušujoča izkušnja, ne samo zaradi lepote pomembnega svetišča, a tudi, ker so otroci preizkusili čisto nov umetniški izziv, saj so zapeli s stolnim zborom in sodelovali z odgovori pri mašnih delih v gregorijanskem petju,« nam je pojasnila zborovodkinja Lucija La-vrenčič Terpin. (rop) gorica - Včeraj dopoldne Goljufa obiskala naše uredništvo »Preverjava državne kode računov za električno energijo, vodo in plin. Omogočili vam bomo, da zaprosite za povračilo denarja za davek, ki ste ga plačali za priključek na novo omrežje, ko so sprostili trg. Preveriti morava kodo POD za električno energijo in kodo PDR za plin; vrnili vam bodo 127 evrov, poleg tega boste plačevali tudi nižje račune, če ste bili do zdaj dobri plačniki.« Tako nas je nagovoril mladi moški, ki je včeraj dopoldne obiskal naše uredništvo. Povedal je, da se imenuje Davide in da je Nicola ime sodelavcu, ki ga je spremljal med obiskom. Vprašali smo ga, za katero podjetje sploh dela. Njegov odgovor ni bil ravno jasen. »Sem "broker" raznih velikih družb; delam za podjetja Enel Energia, Gala, Telecom, delal sem za Fastweb in še za nekatere druge družbe,« je povedal v lepi italijanščini z rahlim furlanskim naglasom in takoj zatem zdrdral nekaj v zvezi z davki, računi, kodami, oskrbo z električno energijo; omenil je goriško občino, podjetje Est Piu; trdil je, da se nam bodo znižali računi, da se nam splača, da bomo imeli same koristi ... Ko smo ga zaprosili, naj bo malce bolj jasen, se je posmejal in nas skorajda okaral, češ da kako ne vemo, da nam država lahko vrne denar, ker smo plačali nekaj, česar ne bi smeli. Uglajeni mladenič nas je nazadnje vprašal, naj mu pokažemo en račun, ki ga prejemamo v redakcijo, tako da nam bo lahko vse skupaj bolje pojasnil. Z izgovorom, da je odsotna ravno oseba, ki se z računi ukvarja, smo mu rekli, naj se vrne prihodnji teden. Istočasno smo ga zaprosili, naj nam pokaže izkaznico podjetja, za katerega dela. Izročil nam je izkaznico z logotipom podjetja Enel Energia, ki je bila očitno ponarejena in neveljavna. »Oprostite, a na izkaznici ni vašega imena in priimka. Tudi fotografija je nalepljena nekam tja v en dan,« smo ga opozorili. Mladenič se je tedaj malce prestrašil ... »Fotografija je velika in prekriva ime. Oglasil se bom spet v prihodnjih dneh,« je dejal in s svojim sodelavcem v naglici pobral šila in kopita ter zapustil naše uredništvo. Takoj po sumljivem obisku smo opozorili na dvojico sile javnega reda, zatem smo klicali še na podjetje Isogas, kjer so nas pozvali, naj ne nasedamo obljubam in lepim besedam o »čudežnem« nižanju računov. »Domnevnim Goriško uredništvo našega dnevnika predstavnikom podjetij za električno energijo, vodo in plin, ki obiskujejo sedeže najrazličnejših podjetij in tudi ljudi po domovih, ne gre nasedati; nikakor jim ne gre niti izročati računov, ki jih prejemamo na sedež podjetja ali na dom. Iz računa namreč lahko poberejo podatke, ki so potrebni za sklenitev pogodbe, ne da bi vi v to sploh privolili. Če pa ne uspejo iztržiti podpisa, ga včasih celo ponaredijo,« so nam povedali in pojasnili, da sta nam včerajšnja obiskovalca po vsej verjetnosti nameravala izsiliti podpis pogodbe za zamenjavo distributerjev za električno energijo, vodo in plin. V preteklosti smo že poročali, da se je tudi marsikateri Goričan ujel v pasti, ki jih tako spretno nastavljajo goljufi. Zaradi tega je najbolje, da se jih čim prej znebimo. To je včasih kar enostavno. Dovolj je, da jih zaprosimo za izkaznico podjetja, za katerega delajo, ali še bolje za osebni dokument; če gre za goljufe, bodo po vsej verjetnosti kaj kmalu odšli, kot se je včeraj zgodilo z obiskovalcema naše redakcije. Komaj smo opazili, da je njuna izkaznica brez imena in priimka in da je torej neveljavna, sta takoj zapustila naše uredništvo in po stopnicah stekla neznano kam. gorica - Razstava likovnih del umetnika Vojka Gašperuta Njegovega čopiča ne vodi roka, ampak močni notranji vzgibi Odprtje razstave likovnih del Vojka Gašperuta foto j.k. Težko je verjeti, da se težak invalid, ki ne more uporabljati rok in nog, lahko povzpne na tako visoko raven umetniškega upodabljanja. Vojku Ga-šperutu - Gašperju iz Kopra pa je to uspelo. S trdo voljo in nemajhnim trudom je dosegel, da lahko odlične likovne stvaritve ustvarja z usti, kar pomeni, da je roke nadomestil z organom, ki človeku navadno služi v druge namene. Mladostna razposajenost s skokom v preplitvo morje je slikarja Gašperja prikrajšala za uporabo okončin in ga prikovala na invalidski voziček. Z leti je odkril in izpopolnil svojo umetniško žilico, se udeležil mnogih izobraževalnih tečajev slikarstva, ki so ga privedli med najbolj ustvarjalne umetnike v širšem evropskem prostoru. Postal je tudi polnopravni član Mednarodnega združenja likovnikov, ki slikajo z usti ali nogami. Za sabo ima preko 100 samostojnih in 300 skupinskih razstav. Prav pred kratkim so njegova dela lahko občudovali v prostorih evropskega parlamenta v Strasbourgu, Gašperjeve stvaritve pa so od ponedeljka na ogled v galeriji Kulturnega doma. Na srečanje z umetnikom je prišlo veliko ljubiteljev likovnih umet- nosti z obeh strani meje, ki so se na lastne oči prepričali, da lahko tudi umetnik-invalid doseže zelo visoko ustvarjalno raven. Poleg Kulturnega doma so večer z umetnikom pripravili še goriški Forum, zadruga Maja, ZSKD, Zavod za prizadete CISI in galerija F. Černe iz Nove Gorice. V svojem uvodnem pozdravu je predsednik Kulturnega doma Igor Komel pojasnil, da so hoteli z razstavo poudariti potrebo po solidarnosti z ljudmi, ki jim je zla usoda preprečila živeti normalno življenje, obenem pa je bil prikaz Gašperutovih del tudi uvod v obdobje Prešernovih proslav. Navzoče je pozdravil tudi Vito Dalo, ravnatelj zavoda CISI, ki ob raznih drugih dejavnostih prireja tudi uspešne likovne pobude. Gašperutovo življenjsko in umetniško pot je orisala novinarka Mirjam Muženič, ki je slikarja postavila med neusahljive ustvarjalce na slovenski likovni sceni. Še bolj podrobno je o ustvarjalni žilici slikarja spregovorila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj-Šajn. Izpostavila je, da je Vojko Gašperut odličen opazovalec, ki ga pri njegovem delu oplemenitijo močni notranji vzgibi. Odlikujejo ga drzne kompozicije, izjemna svetloba in čistost barv, je nadaljevala Stibilj-Šajnova in dodala, da kljub težki invalidnosti slikar Gašpe-rut izpričuje radost in voljo do življenja. O slikarju je v italijanščini nekaj misli povedal tudi predstavnik Foruma, kulturni in družbeno-politični delavec Andrea Bellavite, ki je med drugim izrazil vtis, da slikarjeva dela predstavljajo nekako sporočilo preteklosti, ki se podaja v prihodnost in se zrcali v sedanjosti. V vseh slikah občutimo prisotnost človeka, ki ga pa nikjer ne vidimo, je še dodal Bellavite in pristavil, da so na razstavi na ogled trije sklopi slik: motivika Gašperutovega rojstnega Breginja, kraške vedute in najobsežnejši del, ki opisuje soline v Sečovljah. Pobudo je pozdravil tudi lastnik Galerije Černe, Franko Černe iz Nove Gorice. Na koncu se je za povabilo zahvalil slikar Vojko Gašperut in izrazil željo, da bi to srečanje ne bilo zadnje. Omeniti velja, da so govorniki posegli vsak v svojem jeziku, kar naj bi ob takih priložnostih postala navada. Gašperutova razstava bo odprta do 14. februarja, ogled pa je možen po ustaljenem urniku Kulturnega doma. (vip) 14 Sreda, 28. januarja 2015 GORIŠKI PROSTOR goriška - Niz svečanosti ob dnevu spomina na holokavst Nestrpnost se spet širi ... Ne smemo pozabiti. Žrtev koncentracijskih taborišč se moramo še naprej spominjati, mlade moramo seznaniti s trpljenjem, ki so ga doživeli, da bi se zlo ne ponovilo. V raznih krajih na Goriškem so se včeraj poklonili žrtvam koncentracijskih taborišč. V Gorici so položili vence pred spomenik pred železniško postajo, ki je posvečen 73 žrtvam koncentracijskih taborišč iz goriške občine. Uvodoma je prisotne nagovoril predsednik krajevne sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič, ki je ob poklonu umrlim opozoril, kako se na žalost danes po Evropi spet širi nestrpnost; njene žrtve so prosilci azila in prebežniki, ki ravno na stari celini iščejo mir in boljše življenje. Navzoče so nagovorili tudi goriški župan Etto-re Romoli, deželna odbornica Sara Vito, goriški prefekt Vittorio Zappalorto in podpredsednica pokrajine Mara Černic, ki je poudarila, da so iz Gorice deportirali v taborišča Italijane, Slovence, Furlane in Jude. »Vsi skupaj so trpeli, zato si moramo danes pravi vsi prizadevati, da bi se kaj takega ne ponovilo,« je poudarila Mara Černic. Žrtvam taborišč so se včeraj poklonili tudi v Tržiču, kjer so položili venec pred spomenik na pokopališču v Ulici XXIV maggio. V imenu občinske uprave je spregovorila županja Silvia Altran, ki je opozorila, da je nacizem svoje zločine zakrivil tudi ob pomoči italijanskih fašistov. »Danes se pa moramo boriti proti ksenofobiji in rasizmu,« je poudarila županja Silvia Altran; na svečanosti so nekaj odlomkov iz dnevnika Ane Frank prebirali dijaki nižje srednje šole Giacich. Včeraj je sindikat UIL Scuola izpeljal spominsko srečanje na zavodu Galilei-Fermi-Pacassi, medtem ko so dijaki zadnjih treh letnikov slovenskih viš- jih srednjih šol že prejšnji petek prisluhnili profesorju Tristanu Matti, ki je spregovoril o tržaški rižarni. Srečanja v avditoriju slovenskega šolskega centra sta se udeležila tudi dva razreda iz zavoda Galileo Galilei. Uvodoma je spregovoril Mirko Primožič, predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI, ki je bila prirediteljica srečanja. Tristano Matta v avditoriju slovenskih višjih srednjih šol kromberk - Slepi doživel razstavo o starovercih Včasih bistva ne moreš zaznati samo z očmi Razstavo Staroverstvo in starover-ci, ki jo je v prostorih Goriškega muzeja v gradu Kromberk obiskalo nesluteno število obiskovalcev, se bolj začuti kot vidi. Oko namreč v vitrinah zazna kamenje raznoraznih oblik, lesene palice, ukrivljene zarjavele žeblje ... ki pa so daleč več kot to. Bi verjeli, da so trije do sijaja zbrušeni rečni prodniki našim prednikom predstavljali varovalo pred zlim, da so zarjaveli žeblji del prerokovalske-ga kompleta, upognjena leskova veja, zavezana s trakom pa nosi življenjsko pomembno sporočilo za tistega, ki je z njeno pomočjo zastavil vprašanje višji sili? Videno prav zato ni vse, kar lahko na tej brez dvoma posebni razstavi dojame obiskovalec. Zato bi tudi težko našli primernejšo muzejsko vsebino, ki jo na »ogled« lahko skoraj enakovredno postavite tudi slepim in slabovidnim. Prav to so pred dnevi storili v Goriškem muzeju: na razstavo, katere čas se je v Kromberku ravno iztekal, so povabili člane novogoriškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Njihova izkušnja se je od drugih obiskovalcev razlikovala po neposrednem stiku z eksponati: če so jih obiskovalci dotlej ogledovali le skozi vitrine, so jih oni lahko otipali, vonjali, slišali . in morda tudi začutili, da so to bili za njihove prvotne lastnike, staroverce, posebni predmeti, nekateri celo najsvetejši. V odročnih krajih na desnem in levem bregu Soče - od Livških raven prek Kambreškega, Volčanskih Rutov do Liv-škega in od Tolminskega Loma, Seniške-ga brega, območja okoli Velikega vrha, Kala nad Kanalom, banjške planote do Kanalskega vrha - so v 19. in 20. stoletju ljudje živeli tesno povezani z naravo, saj so bili precej oddaljeni od urbanih in uradnih središč. Bili pa so zelo dobro povezani v organizacijske enote, ki so jih vodili t.i. dehnarji. Imeli so svojo vero, obrede, obredne predmete in rituale, ki so se izvajali na in s predmeti, ki so imeli zanje poseben pomen. Te skupnosti, ki so jih drugi poimenovali staroverci, so imele zdravilce ter vidce in vidonke, ki so zdravili z zelišči in bioenergijo, samo nekateri so poznali obred samozdravljenja, Slepi in slabovidni med obiskom razstave za prerokovanje so uporabljali posebne predmete. Verovali so v božanstvo, pra-silo Nikrmano, ki je živela na nebu. Njihova kultura je po prvi svetovni vojni začela zamirati, zadnji dehnar je umrl v petdesetih letih minulega stoletja. Etnolog Pavel Medvešček se je z ljudmi iz tistih krajev zbližal med številnimi obiski in počasi so mu zaupali nekatere podrobnosti iz njihovega posebnega načina življenja, ne pa vseh. Zaupali pa so mu tudi predmete, katerim so pripisovali poseben pomen. Na njihovo željo jih je več desetletij čuval doma, ko pa je prišel pravi čas za to - tudi tega so napovedali prav staroverci - jih je predstavil javnosti. Prvič se je to zgodilo lanskega junija ob odprtju omenjene razstave v gradu Kromberk. »Razstava je bila narejena in postavljena na način, da je treba ta del dediščine začutiti. Ni bila torej narejena klasično muzealsko. Ko so obiskovalci prišli v prostor, so najprej zagledali kamenje, ki pa so bili sveti element kulture naših prednikov. Postavljeni so bili tako, da so v obiskovalcu morali sprožiti asociacijo, provokacijo, čustvo, nekaj, kar je elementarnega v človeku: ali zanimanje, asociativnost, spomine .« pojasnjuje avtorica razstave Darja Skrt iz Goriškega muzeja, kjer so katero do vsebin prvič približali tudi slepim in slabovidnim. »Tega lesa se spominjam iz mladosti. Svetel je, kajne?« je spraševal gospod, potem, ko je skrbno pretipal leseno zaje- fotok.m. malko, ki so jo staroverci uporabljali ob zdravljenju s soškim peskom. »Kako je lep tale kamen, res je, posebno strukturo ima,« je na drugi strani sobe spremljevalki povedala gospa, ki je imela v rokah enega od 'hišnih duhov'. »Za slepe in slabovidne se mi zdi še posebej pomembno, da lahko začutijo te vrhunce narave. In da za- Bo med protagonisti tudi mlad Goričan? V palači Attems-Petzen-stein v Gorici je včeraj potekala šesta selekcija kandidatov za glavne vloge v novem filmu režiserja Ivana Cotronea z začasnim naslovom »Un bacio« (Poljub). Avdicije je organiziralo podjetje Galaxia casting, ki je k udeležbi povabilo dekleta in fante od 14. do 19. leta. Odzvalo se je na desetine mladih Goričank in Gori-čanov, tudi mladoletnih, ki so jih na avdicijo pospremili starši. Cotroneov film bo posvečen najstnikom: pripovedoval bo o njihovih željah, iskanju sreče in prvih ljubeznih, obravnaval pa bo tudi posledice nasilja med mladimi. Film bodo snemali v Furlaniji Julijski krajini. čutijo človeško roko ali duha,« je pojasnila Skrtova, zadovoljna, da lahko tudi slepi in slabovidni doživijo razstavo, ki je, čeprav je niso veliko oglaševali, naletela na izjemen odmev. Obisk je bil po njenih besedah kar za 200 odstotkov večji kot pri drugih razstavah, obiskovalci so prihajali z vseh koncev Slovenije in tudi bližnjih krajev v Italiji. »Prihajale so tako organizirane skupine kot posamezniki. Nekateri so jo prišli pogledat celo dvakrat, trikrat .« se spominja Skrtova. Razstava Staro-verstvo in staroverci je trenutno na prvem gostovanju v Cerknem, kjer bo na ogled do 21. marca. Katja Munih Avdicije v palači Attems-Petzenstein bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 28 . januarja 2015 1 5 krmin - Predstavili knjigo o fašističnih koncentracijskih taboriščih Umirali so od izstradanja Po svetovni vojni se je vzpostavilo tiho dogovorjeno ravnovesje, ki so ga vsilile zahodne velesile. Odmevni proces, ki so ga v Nemčiji pripravili zmagovalci, je obsodil vrh nemškega vodstva, a na stotine generalov, polkovnikov in majorjev se je umaknilo pravici. Specifično ni Italija, zaradi interesov zahodnih Zaveznikov, ki so že pred koncem vojne pripravljali pogoje za ostro soočenje v obdobju Hladne vojne, nikoli zahtevala izročitev nemških vojnih zločincev, saj je prejela od Velike Britanije in ZDA zagotovilo, da v zameno ne bo niti en italijanski častnik poklican na zagovor zaradi zločinov v Etiopiji in na Balkanu. Več kot osemsto vojnih zločincev je po vojni mirno živelo na Apeninskem otoku. Jugoslavijo so utišali in zlasti po Kominformu leta 1948, ko je potrebovala tehnološko, prehrambeno in vojaško pomoč, so medvojni računi ostali neporavnani. V zameno so Zavezniki utišali italijansko stran, da so povojne deportacije in obračuni okrog kraških brezen ostali v senci. Pri nas sicer ne, a uveljavila se je fraza, da ni hotela levica o tem nikoli ničesar slišati. Kaj pa ostali? Niso odpirali teh strani, ker so vedeli, da bo iz beograjskih - pa tudi ljubljanskih - arhivov pri-curljalo marsikaj neprijetnega. Ko se je vzhodni del Evrope sesul vase in je na šahovnici mala Slovenija ostala sama, je povojno dogovarjanje odpovedalo in začela se je gonja s kraškimi brezni. Potomci tedanjih dogajanj, Slovenci in italijanski so-borci so ostali »na suhem«, italijanske državne in vzporedne strukture pa so šle v ofenzivo in opredelile Slovence in Hrvate za genocidne tolpe. Odhajajoči predsednik je nekaj let zapored ponovil obred na Kvirinalu. Tudi po spravnem srečanju v Trstu se poročila iz Rima niso kaj dosti spreminjala. Slovenska narodna skupnost v Italiji je uspela parirati pritisku z navajanjem spreminjanja priimkov, zapiranja šol, sežiga Balkana in odvzema Trgovskega doma. Ta dogajanja so nekako prešla tudi v zavest večincev. Manjšina ni bila navajena in zato tudi ni bila dokumentirana glede povsem drugačnega poglavja, se pravi vojnega. Zgodovinarji so se v zadnjih letih na to stanje odzvali, objavili so ra- Mattiussi in Patat bumbaca ziskave, obnovljeno je bilo znanje, ki se je prej omejilo na kakšno desetino izvedencev, saj so neposredni udeleženci odhajali po naravnih zakonitostih. Nekaj zbornikov z dokumenti je na razpolago, a v široke plasti prebivalstva niso prodrli, kaj šele v javno mnenje večinskega prebivalstva. Skozi ta okvir je koristno, da dojamemo knjigo z naslovom »Dietro il cortile di casa«. Ena od njenih predstavitev je potekala v Krminu, v po- nedeljek pod večer, v reprezentančni dvorani tamkajšnjega županstva. Župan Luciano Patat ni le predstavil edinega prisotnega avtorja Daria Ma-tiussija - druga dva, Boris Gombač in Metka Gombač, nista utegnila odpotovati iz Ljubljane, temveč je tehtno posegal v razpravo. Udeležencev je bilo le kakšen ducat, a vsi so bili zgodovinsko osveščeni in so se vključili v Matiussijeve razlage. V knjigi so nanizana precej znana dogajanja v koncentracijskih taboriščih za Slovence, Hrvate in Črnogorce v bližini italijanske vzhodne meje. Slednjih ni mogoče primerjati z uničevalnimi nemškimi inačicami, je pa dejstvo, da so bila obdobja, ko je na Rabu odstotek mrtvih bil višji kot v najbolj krutih švabskih lagerjih. Zaradi iz-stradanja! Dogajanja zadnjih dni v Italiji nakazujejo domnevo, da gre za veliko mimikrijo, ki naj usmeri vso pozornost na nemško ravan. Čez dva tedna (10. februarja) bo zrežirana mašinerija usmerila pozornost na Balkan. Neo-madeževan ostaja Apeninski polotok. V zvezi z njim se postavlja enostavno a preredko uporabljeno vprašanje: zakaj ni Italija ob padcu fašizma v začetku poletja 1943 spustila slovanskih jetnikov domov, če naj bi bila vsega kriva le fašistična ideologija? Ali ve bralec/bralka, zakaj niso slovanski jetniki prejemali paketov Rdečega križa? Ker so jih prejemali v taboriščih le tujci, Italija pa je imela, kljub vsemu!, naše ljudi za svoje državljane, saj se ni hotela odpovedati zasedenim ozemljem. Če se ne bi uprli, bi takšna tudi ostala. (ar) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ROMJANU ALLA STAZIONE, Ul. Garibaldi 3, tel. 0481-476988. ~M Gledališče »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 31. januarja, »Ubaldo, piccolo cavaliere sfortunato«, Teartico-lo Theater mit Figuren (Klotten -Nemčija). Informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.0014.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). V KULTURNEM DOMU V GORICI bo iz niza festivala furlanskega gledališča »Teatri Comic Furlan« v organizaciji združenja Terzo teatro« iz Gorice: v soboto, 31. januarja, ob 20.45 »Sespis«, nastopa videmsko združenje Clar di Lune; vstop le z vabili, ki jih lahko zainteresirani dvignejo v knjigarni Antonini na Korzu Italia ali v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 29. januarja, ob 20.45 av-diodrama »E Johnny prese il fucile«, nastopajo Marco Baliani, Roberto Recchia, Deborah Morese; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.0019.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.tea-tromonfalcone.it. fi Razstave V GORICI: v Ul. Carducci 2, v razstavnem prostoru Fundacije Goriške hranilnice bo v petek, 6. februarja, ob 17. uri brezplačen voden ogled v slovenskem jeziku fotografske razstave »Onstran pogleda«. Razstava goriških fotografov, ki ponuja izsek meščanske družbe v časovnem razponu od 1860 do izbruha prve svetovne vojne. □ Čestitke Dragi mami, noni in ženi Mariji voščimo za njen praznik vse najboljše. Vsi, ki jo imamo radi. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Notte al museo 3 - il segreto del Faraone«. Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »Still Alice«. Dvorana 3: 17.50, 19.30 »L' uomo per bene - le lettere segrete di Heinrich Himmler«; 21.00 »Exodus - Dei e re«. DANES V GORICI - KULTURNI DOM: 17.30 »Brez mej - una storia senza confine«; »The Grocer«; 21.00 »De Balans«; »Fallet«; »Chiedilo a Kein-wunder« (MontiFilm). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Notte al museo 3 - il segreto del Faraone«. Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.10 »La teoria del tutto«. Dvorana 3: 17.00 »Minuscule - La valle delle formiche perdute«; 18.30, 21.15 »Exodus - Dei e re«. Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.15 »Il nome del figlio«. Dvorana 5: 16.30, 22.00 »Sei mai sta-ta sulla luna?«; 18.30, 20.10 »L' uomo per bene - le lettere segrete di Heinrich Himmler«. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 30. januarja, ob 20.45 bo nastopil trio Fra-tres; informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it. V NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 2. februarja ob 20.15 koncert Orkestra Slovenske filharmonije; 9. februarja ob 20.15 ponovitev jubilejnega koncerta ob 50-letnici zborovodstva Jožice Golob; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si).. H Šolske vesti VRTEC ČRIČEK iz Doberdoba sporoča, da bo dan odprtih vrat v ponedeljek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani, danes, 28. januarja, ob 17. uri. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v otroškem vrtcu Ringaraja, Ul. Bro-lo, danes, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani, v četrtek, 29. januarja, od 10.30 do 11.30. DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA DVOJEZIČNA ŠOLA V ŠPETRU obvešča, da bo informativno srečanje za starše otrok, ki bodo obiskovali 1. letnik vrtca v četrtek, 29. januarja, ob 18. uri v vrtcu v Špetru. »PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v petek, 30. januarja, od 10.30 do 12.00. 13 Obvestila OBČINA SOVODNJE OB SOČI obvešča, da bo ves teden in do preklica zaradi bolezni okrnjeno delovanje ana-grafskega urada; zagotovljene bodo nujne storitve. ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija pokuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu. Prvo od 18 srečanj bo 9. februarja; vpisovanje in informacije na mar-kovicdaniela@yahoo.com. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka bo danes, 28. januarja, ob 17. uri ustvarjalna delavnica pri klavirju za odrasle. Več informacij po tel. 00386-53309111 ali www.ng.sik.si. V OBČINSKI KNJIŽNICI V ŠTARAN-CANU: bodo danes, 28. januarja, ob 17. uri prostovoljci prebirali odlomke knjig in tekstov ob priliki dneva spomina na žrtve holokavsta. V GORICI: v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž bo v četrtek, 29. januarja, ob 20. uri novo srečanje pod lipami. Gost večera bo Tone Rode, sin slovenskih povojnih emigrantov, oče petih otrok, poet in bivši generalni direktor podjetja In-novapack mednarodne skupine HZ Group, od leta 2009 prvi direktor podjetja Družine d.o.o., ki ni duhovnik. Večer, v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič, bo vodil časnikar Andrej Černic. 0 Prireditve V GORICI: v Kulturnem domu v Ul. Brass bo danes, 28. januarja, ter 4. in 11. februarja filmski niz MontiFilm, v organizaciji planinskega društva CAI in kulturnega združenja Monte Analogo iz Trsta. Filmski spored se bo začel danes, 28. januarja, ob 17.30 s filmoma »The Grocer« in »Brez mej«; ob 21.00 bosta na ogled kratka filma »Fallet« in »The Balans«, sledil bo še »Chiedilo a Keinwunder«. V sredo, 4. februarja, ob 17.30 film »Cerro Torre - A Snowball/s Chance in Hell«; ob 21.00 »Janapar: Love on a Bike«. 11. februarja, ob 17.30 film »The Cave Connection« in ob 21.00 »Into the Mind«. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo 29. januarja ob 18. uri predstavitev zbornika »Slovenski judje: zgodovina in holokavst«; več na www.ng.sik.si. KULTURNO DRUŠTVO DANICA prireja proslavo ob dnevu slovenske kulture v petek, 30. januarja, ob 20. uri v večnamenskem centru Danica. Program prireditve z naslovom »Oj, ta soldaški boben« bo oblikoval ženski pevski zbor Danica, pod taktirko Jane Drassich. Učenci domače osnovne šole se bodo predstavili z zgodbo o vojni in miru. Raziskovalec krajevne preteklosti Mitja Juren bo predaval o krajih na Vrhu, ki jih je prizadela prva svetovna vojna. V VRTOJBI: v Mladinskem centru bo v soboto, 31. januarja, ob 20. uri kabaretna predstava »140 let v Štandrežu«. Za rezervacije tel. 00386-041-308256. V KULTURNEM DOMU V GORICI: v Ul. Brass 20 bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 18. uri Srečanje z avtorji. Zanimiva predstavitev zbornika, ki sta ga pripravila Claudio H. Martelli in Walter Chiereghin »Dizionario degli autori di Trieste, dell'Isontino, dell'Istria e della Dalmazia« (Hammerle - 2014). Uvodno misel bodo ob tej priložnosti podali Giuseppe O. Longo, Fulvio Senardi in Tatjana Rojc. AŠKD KREMENJAK prireja Prešernovo proslavo v petek, 6. februarja, ob 18. uri na društvenem sedežu v Jam-ljah. Ob tej priložnosti bo nastopila gledališka skupine KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu s predstavo »Če-špe na figi«. PRAZNOVANJE SV. VALENTINA V ŠTMAVRU: tradicionalno praznovanje se bo pričelo s pustnim pridihom v soboto, 7. februarja, ob 17. uri na sedežu domačega društva s predstavitvijo letošnjega kraškega pusta, sledil bo kulturno-zabavni program in ples s triom Express pod ogrevanim šotorom. V nedeljo, 8. februarja, bo ob 11.15 maša v domači cerkvi. Ponujali bodo odlično hrano na žaru in slastne tipične domače štruklje. Prireja kulturno društvo Sabotin. Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE v bližini šolskega centra v Gorici, z balkonom in lepim razgledom, prodam; informacije po tel. 333-9950610. Pogrebi DANES V ŠLOVRENCU: 13.10, Luciano Tortul (iz kapele splošne bolnišnice v Vidmu) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Maria Fumis vd. Busatto (iz kapele bolnišnice) v cerkvi Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev; 11.15, Giuseppina Zunelli vd. Volpi (iz kapele bolnišnice) v cerkvi pokopališča, sledila bo upepelitev. Ob izgubi drage mame, none in pranone Rozike izrekamo Rozini in družini iskreno sožalje Združenje staršev OŠ in OV v Romjanu 1 6 Sreda, 28. januarja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Lazio izločil Milan MILAN - Milanovi rezultatski krizi ni videti konca. Sinoči se je poslovil tudi od državnega pokala. Kar sredi Milana ga je v četrtfi-nalu z 1:0 premagal Lazio. Edini zadetek na tekmi je po 11-me-trovki v 38. min. dosegel Biglia potem ko je Albertazzi v kazenskem prostoru igral z rokom. Lazio je od konca prvega polčasa igral z igralcem manj zaradi izključitve Albanca Cana, vendar Milanu ni uspelo izenačiti, čeprav se je trudil na vso moč. Pazzini-ju so razveljavili gol. V 78. minuti je Keita za Lazio zadel vratnico. Italijanske ekipe naprej tenis Melbourne RIM - V odbojkarski ligi prvakov so se po zadnji tekmi prve faze v top 12 uvrstila vsa tri italijanska moštva. Perugia kljub porazu s 3:1 v Ankari ostaja 1. v skupini G, Piacenza se je po zmagi v Bolgariji s 3:2 prebila na 2. mesto skupine A, Macerata pa je s 3:0 premagala Istanbul in se za uvrstitev mora zahvaliti zmagi Inns-brucka proti Antwerpnu. Ljubljanski ACH Volley je po poraz doma s 3:0 proti Berlinu končal z nastopi. Posojilnica Dob iz Pliberka bo po zmagi proti Olympiacosu igrala odslej v pokalu CEV. alpsko smučanje - Mazejeva že pripotovala na prizorišče svetovnega prvenstva Optimistična Tina LJUBLJANA - Tina Maze se je iz švicarskega St. Moritza že odpravila čez lužo v Kolorado. V samostojni ekipi Team to aMaze so se odločili čim manj tvegati z nepotrebnimi potmi ter so se kar se da hitro odpravili onstran Atlantika, kjer se bo prihodnji teden v Vailu in Beaver Creeku začelo svetovno prvenstvo. Časa za prilagoditev razmeram, drugačnemu časovnemu pasu, visoki nadmorski višini, bo tako dovolj. Na svetovnem prvenstvu bo 31-let-na Črnjanka ena izmed glavnih favoritinj v vseh petih disciplinah, v katerih bo nastopila. Vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala bo na svetovnem prvenstvu nastopala kot branilka naslova prvakinje v superveleslalomu izpred dveh let iz Schladminga, kjer je bila s tremi kolajnami ena najbolj uspešnih udeleženk prvenstva. Srebrna je bila še v super-kombinaciji in v veleslalomu. V zadnjih dveh letih od zadnjega prvenstva je Mazejeva ob koncu sezone 2012-2013 z rekordnim izkupičkom točk 2414 prvič osvojila veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala, lani v Sočiju pa je svojo že tako bogato zbirko odličij dopolnila še z zlatima kolajnama v smuku in veleslalomu. V tej sezoni je osvojila že 985 točk v svetovnem pokalu, več kot v celotni minuli sezoni (964), ko je bila ob koncu sezone četrta skupno. «Pot v Ameriko je potekala dobro, ni bilo težav. Utrujenost in bolezen mi ne zbijata morale pred svetovnim prvenstvom. Sedaj sem zdrava, k temu so pomagali tudi antibiotiki, ki sem jih vzela takoj. Stvari se izboljšujejo, iz dneva v dan gre na bolje. Kašelj je še nekoliko prisoten. Že dolgo časa nisem zbolela, vsa skupaj mi je nekoliko pobralo moči. Po pravici povedano še nisem stopila iz apartmaja, zato ne vem, ali je pri ljudeh že čutiti vzdušje pred svetovnim prvenstvom. Verjetno je. Že v novembru se je sicer čutil utrip bližajočega se velikega tekmovanja,» je uvodoma dejala Mazejeva, ki je spregovorila tudi o zaključnih pripravah pred prvenstvom: «Najverjetneje se bomo bolj posvetili tehničnim disciplinam, s hitrimi namreč ne bomo pretiravali.» «Imam visoka pričakovanja, saj se smučam dobro v vseh disciplinah. Mislim, da bi bilo lahko dobro svetovno prven-stvo,» je o načrtih in ciljih pred prvenstvom dejala slovenska šampionka, ki je v ZDA pripotovala v ponedeljek. «Naj-pomembnejše je, da imam na voljo nekaj dni za regeneracijo. Tudi med potovanjem se spočiješ, saj spiš,» je dodala. Sam program na svetovnem prvenstvo se nekoliko razlikuje, saj je najprej su-perveleslalom nato pa šele smuk: »Mislim, da ne bi smelo biti težav pri prilagajanju na takšen razpored,» je o nekoliko drugačnem tekmovalnem programu razmišljala vodilna smučarka sezone. «Občutki pred nastopom na olimpijskih igrah in tem prvenstvom so zelo podobni. Ni prisotnih nihanj. Forma je na visoki ravni, tako da lahko naredim dobro svetovno prvenstvo. Smučam se dobro, a je moja krivulja rezultatov v zadnjem obdobju nekoliko padla.» f Selektor Slovenije Boris Denič ansa C Slovenija danes proti Franciji DOHA - Slovenska moška rokometna reprezentanca se bo danes v četrt-finalu svetovnega prvenstva v Katarju pomerila s Francijo. Tekma se bo začela ob 19. uri. Na obračunu proti trikolorjem ne bo mogel računati na Davida Špilerja, ki bo zavoljo poškodovane prepone zagotovo manjkal na dvoboju, do konca prvenstva pa zavoljo izkoriščenega kadrovskega bonusa, ki ga dovoljuje Mednarodna rokometna zveza (IHF), ne bosta igrala niti Dean Bombač in Blaž Blagotinšek. Slovenski rokometaši Francoze poznajo do obisti, kar osem jih igra v deželi aktualnih evropskih in olimpijskih prvakov - Vid Kavtičnik, Matej Gaber, Jure Dolenec in Dragan Gajic (vsi Montpellier), Gorazd Škof (Nantes), Klemen Ceh-te (Aix), Uroš Bundalo (Tremblay) in Miha Žvižej (Toulouse). »Pred tekmo s Francozi smo povsem sproščeni, saj na njej nimamo vloge papirnatih favoritov. A favoritu lahko vzamemo tisto, kar nam ponudi in upam, da nam bo Francija ponudila vse,» pravi pred dvobojem Denic. V francoski izbrani vrsti je na pretek največjih mojstrov rokometne igre, najbolj razvpit pa je Nikola Karabatic. moški slalom Suverena zmaga Rusa Horošilova SCHLADMING - Aleksander Horošilov je veliki zmagovalec slaloma pod žarometi (in snegom) za svetovni pokal alpskih smučarjev na znameniti progi Planai v avstrijskem Schladmingu. Ruski tekmovalec je krstno zmago v svetovnem pokalu osvojil s sijajnima vožnjama, tudi drugo, s katero je ubranil vodstvo s prve proge in zmagal s kar 1,44 sekunde prednosti. To je bila prva ruska zmaga, prejšnje so bile sovjetske, zadnjo je v slalomu leta 1981 dosegel Aleksander Zirov. Za ruskim tekmovalcem se je na drugo mesto uvrstil Italijan Stefano Gross, ki je bil po prvi vožnji šele osmi, a je potrdil, da je pred SP v izjemni formi. Tretji je bil Nemec Felix Neureuther (+1,51). Giuliano Razzoli je pristal na zelo dobrem 6. mestu Letošnji prvi dve slalomski točki je slovenskemu moškemu taboru z 29. mestom prismučal Matic Skube (+5,45). Čeh Berdych izločil Španca Rafaela Nadala MELBOURNE - V noči na torek sta se od Melbourna, ki te dni gosti prvi teniški grand slam sezone, poslovila tretja igralca sveta v moški in ženski konkurenci. Španca Rafaela Nadala je s 6:2, 6:0 in 7:6 (5) premagal Čeh Tomaš Berdych, Romunko Simono Halep pa s 6:4 in 6:0 Rusinja Jeka-terina Makarova. Sedmi nosilec Berdych se bo v polfinalu pomeril z Škotom Andyjem Murrayjem, ki je premagal 53. igralca sveta in domačega ljubljenca, 19-letnega Avstralca Nicka Krygios s 6:3, 7:6 (5) in 6:3. Ma-karovi bo nasproti stala rojakinja Marija Ša-rapova, ki je bila s 6:3 in 6:2 boljša od Ka-nadčanke Eugenie Bouchard. Berdych je za zmago proti Nadalu potreboval dve uri in 13 minut, v melbourn-ski polfinale pa se je uvrstil drugič zapored. Dosegel je 46 winnerjev, odstotek prvega servisa pa je na koncu znašal 82 odstotkov. Iz igre je v ženskih in mešanih dvojicah izpadla Koprčanka Andreja Klepač. Eto'o prišel, Mexes odhaja GENOVA - Kamerunski nogometni as Samuel Eto'o se je iz Evertona včeraj uradno preselil k Sampdorii, s katero je podpisal triinpolletno pogodbo. Branilec Milana Philippe Mexes, ki je zagrabil za vrat nogometaša Lazia Maurija, bo odsedel štiri kroge kazni. klub, ki se na odločitev športnega sodnika ne bo pritožil, pa Francozu ne bo obnovil pogodbo, ki mu zapade junija letos. V prestopnem roku beležijo tudi slovo Cassana od Parme, Milan pa je od Rome najel Destra, ki v prestolnici igra bolj malo. Osvaldo je tožil upravo Interja in zahteval prekinitev pogodbe, klub pa ga »za kazen« ne pusti oditi drugam. AFRIKA - Nogometni reprezentanci Gane in Alžirije sta se uvrstili v četrtfinale afriškega nogometnega prvenstva. Gana je v tekmi osmine finala z 2:1 premagala Južnoafriško republiko, Alžirija pa je z 2:0 premagala Senegal. RUGBY - Vrača še Pokal šestih narodov. Italija bo tri od petih dvobojev igrala v Rimu, prvega 7. februarja proti lanskemu zmagovalcu Irski, nato pa 15. marca proti Franciji in 21. marca proti Walesu. jadranje - Jadralca Čupe Sivitz Košuta in Farneti na regati za svetovni pokal v Miamiju Od vodstva do repa flote V Miamiju se je v ponedeljek začela regata za svetovni pokal, na kateri nastopata tudi jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Svoje nastope v olimpijskem razredu 470 sta začela prepričljivo, saj sta prvi dan regat zaključila na visokem 8. mestu, včeraj pa sta zdrknila skupno na 17. mesto. Obe včerajšnji regati sta namreč zaključila na repu flote, na 23. in 36. mestu: »V zahtevnih razmerah nama nikakor ni šlo. Veter je bil nestabilen, tako da sva po slabem začetku težko nadoknadila. Na obeh regatah sva tudi slabo interpretirala regatno polje, povsod se je nama danes zatikalo,« je bil kratek komentar flokista Jaša po črnem dnevu. Boljše občutke sta jadralca vsekakor imela prvi dan regat, ko sta se odlično znašla v močnejšem vetru spremenljivih smeri. »V prvi regati sva na prvi boji obračala kot prva. A se nama je zatem zataknila škota spi-nakerja, tako da sva zaostala, na koncu pa osvojila 8. mesto, drugo regato pa sva bila 12.,« sta nam povedala jadralca, ki sta bila zadovoljna s prvim dnevom regat. Dobrih plo-vov pa nista ponovila včeraj, ko sta zaostala za najboljšimi. Z visokima uvrstitvama sta kljub enemu odbitku že zbrala 78 točk; za desetim mestom zaostajata že 19 točk. Po štirih regatah sta prvo mesto prevzela Grka Prvi dan regat v Miamiju se je za jadralca Čupe začel zelo uspešno. V prvi regati sta prevzela prvo mesto v floti (na fotografiji), a na žalost samo za kratek čas Mantis in Kagialis, druga sta Britanca Patience in Wills, tretja pa Avstralca Belcher in Ryan. Jadralca Čupe sta zadržala najboljše mesto med italijanskimi posakami: Pilati in Rubagotti sta 36. V razredu 470 nastopa 44 posadk. V Miamiju sta nastope dobro začeli tudi Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol, ki sta po štirih regatah na 6. mestu: včeraj sta bila 13. in 3., v ponedeljek pa 3. in 16. Izolan Vasilij Žbogar pa je v razredu finn po prvih dveh plovih sedmi. / ŠPORT Sreda, 28. januarja 2015 1 7 zlati let 2014 - Slovesna podelitev danes ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku V novi preobleki Nagrado z novim imenom bomo četrtič podelili v partnerstvu z ZSŠDI 16 zmagovalcev v 14 kategorijah - Tudi priznanja krovne športne organizacije Lanski zmagovalci In tudi letos je napočil dan podelitve priznanj najboljšim slovenskim športnikom v Italiji, ki tekmujejo za društva pod okriljem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Za leto 2014 jih podeljuje športno uredništvo našega dnevnika, slovesno nagrajevanje pa četrtič zapored organiziramo skupaj z našo krovno športno organizacijo. Tokrat v Kulturnem domu na Proseku, danes ob 18.30. Novost letošnjega nagrajevanja je ta, da smo nagrado preimenovali. Naše oskarje, ki smo jih prvič podelili leta 2002, smo spravili v predal, iz njega pa potegnili izvirno nagrado zlati let, ki istočasno simbolizira galeb iz glave našega dnevnika ter težnjo športnikov, da se povzpnejo čim više. Priznanje je obarvano v zlato, na diplomah, ki jih prejmejo zmagovalci in nominiranci, pa je narisanih tudi ducat trikotnikov, ki ponazarjajo panoge, dogodke in rezultate, ki samo čakajo, da se zasukajo k višku. Zmagovalci v posameznih kategorijah bodo diplomo prejeli, shranjeno v prozorni cevi, prebodeni z zlato paličico. Grafični studio Sintesi, ki je posebej za nas izoblikoval priznanja, si je omislil tudi maskoto, galeba su-peršportnika, ki promovira nagrado in neutrudno vabi vse, da se lotijo športne dejavnosti, tudi ljubiteljske. Tako kot lani, bomo tudi letos imenovali najboljše v osmih različnih članskih in mladinskih kategorijah v ekipnih športih - odbojki (ženski in moški), košarki in nogometu, nagradili pa bomo tudi najboljšo ekipo v članski in mladinski konkurenci ter najboljšega trenerja. Tri priznanja bodo šla v roke športnikov iz drugih disciplin. Tako bomo nagradili športnico, ki je dosegla odmeven mednarodni uspeh, mlado obetavno športnico ter športnika v kategoriji brez meja, ki ni zamejec, a pripomore k uveljavitvi slovenskega športa v Italiji. Skupno bomo imenovali šestnajst zmagovalcev v 14 različnih kategorijah, imamo namreč tudi dve prvi mesti ex aequo. S priznanjem bomo počastili tudi nadaljnjih 36 nominiran-cev, ki so se prebili v najožji izbor kandidatov za končno zmago. Konec koncev pa je nagrada tudi priznanje vsem našim društvom, ki dnevno izoblikujejo našo športno stvarnost. V tem pogledu ne gre spregledati, da bo ZSŠDI tudi letos, v okviru današnje slovesnosti, podelilo svoja tradicionalna priznanja trem trenerjem in odbornikom, ki so, tako kot športniki ali še bolj, steber našega športnega delovanja sploh. Na Proseku bo potekala tudi akcija Zadruge Primorski dnevnik za pridobitev novih članov, posebno mladih. fotodamj@n Kdo prejme zlati let? Nagrado zlati let (prej naši oskarji) v ekipnih panogah vsako leto, skupno že trinajstič, podeljujemo slovensko govorečim športnikom v Italiji, ki so vsaj pol prejšnje sezone (letos v sončnem letu 2014) branili barve enega od slovenskih društev v Italiji, včlanjenih v ZSŠDI. Za mladinski zalet let velja starostni razpon med letnikoma 1996 in 1999. Izjemo predstavljajo košarkarja, ki na podlagi dogovora o sodelovanju Jadrana s Team 98 (Pal-lacanestro Trieste) koz izposojeni igralci (in ne torej po lastni izbiri) branijo barve italijanskega kluba. Zlate lete podeljujemo na podlagi glasovanja strokovnih komisij. Letos bomo drugič podelili še nekaj drugih priznanj. V poštev pridejo vsi športniki in ekipe, razen tistih, ki so že bili nagrajeni na prireditvi naš športnik 2014. Nominiranci 2014 NAJBOLJŠI ODBOJKAR Filip Hlede Vasilij Kante Ambrož Peterlin Samuel Princi Jernej Terpin NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ Edvin Carli Matej Ferletič Goran Kerpan Jar Martini Matteo Pipan Stefano Simeoni NAJBOLJŠI KOŠARKAR Borut Ban Daniel Batich Peter Franco Saša Malalan Christian Slavec NAJBOLJŠA ODBOJKARICA Tanja Babudri Vera Balzano Sabrina Bukavec Karin Crissani Jessica Štoka NAJBOLJŠI MLADI NOGOMETAŠ David Colja Simon Čavdek Ivan Kocman Edoardo Komjanc Jan Košuta Nikolaj Pavletič NAJBOLJŠI MLADI ODBOJKAR Matija Corsi Štefan Čavdek Simon Komjanc Samuel Princi Jernej Terpin NAJBOLJŠA MLADA ODBOJKARICA Giorgia Barut Petra Grgič Irene Kalin Maja Kojanec Jasna Vitez NAJBOLJŠI MLADI KOŠARKAR Aleksander Daneu Luca Gelleni Martin Ridolfi Ivo Ušaj Samuel Zidarič POSEBNA PRIZNANJA ZLATI LET • Najboljša ekipa • Najboljša mladinska ekipa • Trener leta • Brez meja • Mladi upi • Odmeven mednarodni uspeh 4 Zlati let 2014 Danes, ^ 28. januarja 2015 ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku r ^ Vabljeni! / Primorski r lIhi nfl ê" prireditev na proseku - Ban potrdil prisotnost, Sancin pa še ne Šov je pripravljen »Uradni pečat« bodo dali Gabrovec, Ukmar in Eva Ciuk - Letos tudi »družbeni« dogodek na Facebooku Kaj pa se bo dogajalo na odrskih deskah? »Še vedno nam Marko Sancin ni potrdil, ali bo jutri (danes, op.a.) prisoten,« je bil še včeraj zaskrbljen Evgen Ban, ki bi moral s svojim dobrim prijateljem, radijskim in glasbenim kolegom voditi podelitev nagrad zlati let v Kulturnem domu na Proseku. »Izgovarja se, da mora k frizerju in da mu ravno na ta dan zapade bon za tajsko masažo,« je še dodal Ban, ki bo v skrajnem primeru poiskal drugega napovedovalca. Kljub temu pa je šov za letošnje podeljevanje nagrad že pripravljen. Glavna novost letošnje prireditve bo zakulisje, ki bo zaživelo. »Deloval bo bar, kjer bodo posebne pozornosti deželni vsi nominiranci,« je povedal Ban, ki bo seveda vodenje prireditve obogatil še s humorističnimi prizori in petjem, za dinamičnost pa bodo poskrbeli tudi plesalci plesne skupine iz Nove Gorice Vip dance company. Njihovi spek-takli so plesna fuzija jazz baleta, break dance vragolij in hip hopa. Podelitev, ki jo skupaj organiziramo Primorski dnevnik in ZSŠDI, bo tudi »družbena«, saj bomo na prireditvi v živo spremljali tudi stran Facebook Dvojica Marko Sancin (levo) in Evgen Ban sta že lani vodila prireditev, letos pa se še ne ve, ali bosta nastopila oba ... fotodamj@n Primorski_sport. » Vse zato vabim, da všečkajo stran in se nam jutri (danes, op.a.) pridružijo z objavljanjem slik in komentarjev,« je napovedal Ban. Dogajanje na odru bodo nato začinili tudi gostje, deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar ter novinarka Eva Ciuk, ki bodo celotni prire- ditvi dali uradni pečat. Sodelovali bosta tudi stevardesi Maša Vodopivec in Saša Košuta. Prvič letos bo na vrsti tudi posebna nagrada, ki jo poklanjata sponzorja prireditve. Prejel jo bo srečnež v dvorani, ki bo izbran naključno. Skratka, vsi toplo vabljeni na Prosek! GIORGIO ZACCARIA S tribun v osrčje dogajanja Pri ŠD Kontovel je Giorgio Zaccaria že več let vpet v dejavnost košarkarske sekcije. Nabrežinec se je sicer košarki približal preko udej-stvovanja sinov Danjela in Jana. Oba sta svojo pot začela pri Sokolu. Po začasnem zaprtju nabrežinske telovadnice sta nato prestopila h Kon-tovelu. Očeta Giorgia je kmalu prevzela košarkarska strast in se je s tribune preselil v srce dogajanja kon-tovelskega društva. »V letih sem se tako navdušil nad košarko, da sem se iz rednega gledalca spremenil v pravega košarkarskega poznavalca,« pravi Zaccaria, ki rad spremlja celotno košarkarsko dogajanje, tako v dnevnikih kot preko specializiranih spletnih strani. Košarkarska sekcija Kontovela pa mu je tudi drugi dom, ali kot sam pravi prava družina. Pred leti je aktivno spremljal tudi mladinski sektor, trenutno je to zadolžitev prepustil drugim odbornikom, prvi ekipi pa je zvest ob vsakem koraku. Odgovoren je za stike s federacijo in za odnose s sodniki, na srečanjih pa sedi ob sodniški mizi, kjer spremlja dejavnosti zapisnikarjev. Postal je s časom nenadomestljiv del članske ekipe, ob tem pa mu je priskočil na pomoč spremljevalec in nekdanji Kontove-lov košarkar Jan Godnič. »Resnici na ljubo je sodelovanje med vsemi odborniki društva in temi, ki sledimo samo košarki odlično. Težave rešujemo složno. Najbolj pa cenim človeško plat, ki je značilna za manjša društva. Ne ukvarjamo se samo s športom: smo socialno obvezani do kraja, otrok in njihovih staršev,« je še o smislu svojega delovanja znotraj Konto-vela razmišljal Zaccaria. Odgovoren za košarkarsko sekcijo pa je ponosen predvsem na mlade: »Ne slediš jim samo pri košarkarski rasti, ko odraščajo v takem okolju z njimi razviješ poseben odnos, skoraj očetovski. Lahko pa tudi bistveno pomagaš tistim, ki doživljajo trenutek osebne ali družinske stiske, saj jih obdržiš v zdravem kontekstu. S takimi primeri sem se ubadal le redko, vendar sem kot v košarkarskem okolju doživel največja zadoščenja ravno z mladimi.« Zaccaria, ki je zaposlen kot tehnik tržaškega Acegasa, je pri Kontovelu tudi človek za vsako delo. Posveča se manjšim popravilom v telovadnici, pozorno spremlja bilanco, največ pa ga veseli tudi ga-stronomska plat: »V tem posebno uživam. Naj si bo Ribada ali Martinova osmica, je druženje z igralci, odborniki in ostalimi člani poglavitno pri ohranjanju zdravih odnosov in uspehu društva.« (mar) Zadnji dnevi! Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015. Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza: • z v celoti izpolnjeno poštno položnico; • z bančnim nakazilom; • v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika; Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih in tabličnih računalnikih. <20w APrimorski ~ dnevnik za informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Sreda, 28. januarja 2015 1 9 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Nogomet: Tim Cup, Parma - Juventus 23.10 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.35 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 22.45 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Nan.: Zio Gianni 21.10 Nad.: Resurrection 23.50 Film: Shark Invasion (horor) RAI3 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura -Il tempo e la storia 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? RAI4 11.5015.35 La vita segreta di una teenager americana 12.35 18.00 Xena 13.20 18.45 Andromeda 14.05 20.20 Star Trek Enterprise 14.50 Greek 15.35 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 16.20 The Lost World 17.10 Novice 17.15 Streghe 19.35 Stargate Atlantis 21.10 The White Queen 22.15 Il trono di spade 23.00 Vikings 23.50 Mad Men RAIS 14.201000 giorni per il pianeta Terra 15.10 Capolavori della natura 16.10 Film: Fantasma d'amore (dram.) 17.45 Scaramouche Scaramouche 18.05 0.05 Novice 18.10 Memo - L'agenda culturale 18.35 Storia e splendore dei palazzi reali 19.35 Gli im-pressionisti 20.40 Passepartout 21.15 La liberté di Bernini 22.25 Tutti i segreti di un'opera d'arte 23.20 David Letterman Show RAI MOVIE 14.10 Film: La signora in rosso (kom.) 15.40 Film: Costretto ad uccidere (vestern) 17.35 Novice 17.40 Film: Caccia al ladro (rom.) 19.30 Film: Pappa e ciccia (kom.) 21.15 Film: Ca-rissima me (kom., Fr., '10) 22.45 Mo-vie.Special 23.15 Film: I padroni della not-te (det., '07) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.15 18.15 Nad.: La signora in rosa 13.05 19.05 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Medium 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cine- SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (27. januarja 2015) Vodoravno: Erman, RK Slovenije, Dai-la, Aleksandrov, atair, mat, ano, ENI, Plesničar, Bretonec, mrlič, sadika, Sahara, Mao, NASA, Kanaris, erg, Ines, Anet, K. A., Tael, dar, top, leska, Kati-nara, majolika, Bosanec, Elan, tat, Art, oda; na sliki: Mara Rogelja Plesničar. ma 15.30 GranPremium 15.40 Serija: Capri 16.45 Nad.: Legami 18.10 0.25 Novice 20.10 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Nad.: Jo 22.50 Serija: Sulle tracce del crimine 23.45 Autoritratti _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Rubrika: Ri-cette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signo-ra in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.40 Film: La tua pelle o la mia (voj.) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Cen-tovetrine 21.15 Serija: Major Crimes 23.05 Serija: The Mentalist _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avan-ti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Solo per amore 23.30 Matrix _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 19.55 L'isola dei famosi 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Arrow 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.40 Serija: Dr. House -Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Film: Sherlock Holmes (krim., '09, i. R. Downey Jr., J. Law) > ß 4 sportivo vagabondo 16.50 Grand Designs Australia 19.45 Novice 20.05 Bourdain -Senza prenotazione 21.00 Gad Lerner 22.00 Anteprima Turner 22.10 Film: Il segreto di Vera Drake (dram., '04, r. M. Leigh) _CIELO_ 12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia All Stars 14.45 Novice 16.00 Fratelli in affari 16.45 Buying and Selling 17.45 Brother vs. Brother 18.45 Cuci-ne da incubo 19.45 Affari di famiglia 21.10 Film: La setta delle tenebre (horor, '07, i. L. Liu) 23.00 Dok.: Strippers _DMAX_ 12.35 Liquidator 13.25 Container Wars 14.15 19.30 Banco dei pugni 15.10 Chi ti ha dato la patente? 16.00 Top Gear USA 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Bad Dog 20.20 Rimozione forzata 21.10 Come e fatto il cibo? 22.00 Wild Chef 22.55 1000 modi per morire 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.15 18.25 Kviz: Vem! 11.10 Posebna ponudba 12.00 Dok. film: Karpopotnik 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.30 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Globus 17.25 23.35 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 18.10 Risanke in otroške odd. 19.30 Slovenska kronika IRIS Sreda, 28. januarja Iris, ob 21. uri Pianist Francija, Velika Britanija 2002 Režija: Roman Polanski Igrajo: Adrien Brody, Thomas Kretschmann in Frank Finaly Film Pianist je izredna pripoved o življenjski prigodi poljskega glasbenika, Wla-dyslawa Szpilmana. Nadarjeni pianist se je leta 1939 znašel v zasedeni Varšavi. Vso njegovo družino so de-portirali v nacistična taborišča, njemu pa je uspelo ostati v mestu, kjer je v nečloveških pogojih dočakal tudi svobodo. Biografska zgodba Romana Polanskega je prejela zlato palmo in tri oskarjeve nagrade. PLANETTV 11.00 Tv prodaja 11.30 Nan.: Moja družina 12.10 23.40 Nan.: Pod lupo pravice 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.2518.00 Nan.: Castle 15.20 Nan.: Zasebna klinika 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Vojaške žene 19.00 Danes 23.40 Film: Sweeney Todd - Il diabolico barbiere di Fleet Street (muzikal, '07, r. T. Burton, i. J. Depp, H. Bonham Carter) _IRIS_ 13.40 Io l'ho visto 13.45 Film: Il cinico, l'infame, il violento (akc.) 15.35 Film: Armia-moci e partite! (kom.) 17.35 Film: A.A.A. Achille (kom.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Il pianista (dram., '02, i. A. Brody) 23.30 Film: Il servo ungherese (dram., It., '04) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: L'ispettore Tibbs 18.05 Serija: Crossing Jordan 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbariche _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 15.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00 I menu di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 17.00 SOS Tata 21.10 Film: I segreti di Brokeback Mountain (dram., '05, i. H. Ledger, J. Gyllenhaal, M. Williams) 23.25 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 13.00 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 12.45 Italia economia e prometeo 13.45 Košarka 18.0019.00 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: Candidato all'obitorio (akc., '76) _LAEFFE_ 12.55 17.45 Jamie - Menu in 15 minuti 14.50 18.45 Il cuoco vagabondo 15.50 Lo 20.05 Film: Wakolda (dram., '13) 21.35 Kratki film: Luknja 22.00 Odmevi 23.05 Točka preloma SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni kanal 10.25 Dobro jutro 12.45 Točka 14.35 Velika imena malega ekrana 15.45 Slovenski magazin 16.25 18.55 Rokomet: SP (m), četrtina finala, prenos 20.40 Žrebanje Lota 20.45 Športni izziv 21.20 Odd.: Bleščica, oddaja o modi 21.50 Film: Stranka (dram., Fr., '08) 23.35 Dok. odd.: Nema Havana _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Me-ridiani 15.30 Dok.: Naravni rezervat Feni-glia 15.50 Potopisi 16.20 Boben 17.20 Vse-danes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Tablete, prahi in mazila 21.50 Kino premiere 22.15 Rokomet: SP (m), četrtina finala 23.35 Najlepše besede _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.50 14.20 Queen Latifah Show 8.40 9.50, 11.00, 12.55 TV prodaja 8.55 15.15 Nad.: Moje srce je tvoje 10.05 16.10 Nad.: Barva strasti 11.15 17.15 Nad.: Toskana, ljubezen moja 13.10 Serija: Preprosto italijansko 13.45 Serija: Ana kuha 17.0018.55, 22.25 Novice in vreme 20.00 Film: Najboljša ponudba (krim., '13, r. G. Tornatore, i. G. Rush) 22.55 Serija: Na kraju zločina - New York 23.50 Serija: Vohun v nemilosti KANAL A 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.50 10.50 Nad.: Bud-va na morski peni 8.50 Risanke 9.1516.35 Serija: Veliki pokovci 9.45 17.00 Serija: Zvit in prebrisan 10.3513.10, 13.25 Tv prodaja 12.05 Serija: Trafika 12.35 Serija: Svingerji 13.40 18.55 Serija: Komisar Rex 14.40 Film: Char-liejevi angelčki (akc., '00, i. C. Diaz, D. Barry-more) 20.00 Film: Šola rocka (kom., '03, i. J. Black) 22.05 Film: Podvodni naboj (akc., '08) 23.45 Film: Sedmerica najslabših (akc., '97) 20.00 Film: Film, da te kap 4 (kom.) 21.30 Nan.: Preiskovalci na delu 22.20 Nan.: Zločinski um 23.10 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Med memorijo in travmo; 11.00 Studio D; 12.15 To je narava; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Moj Sv. Ivan; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Marta Ascoli: Auschwitz je tudi tvoj, 2. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 S koncertnih prizorišč; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Glasba; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Glasba; 15.00 McGuffin; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 21.00 Sonoricamente Puglia; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Četrtek, 29. januarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 980 C Nad severno in delom srednje Evrope je območje nizkega zračnega tlaka, ciklon pa je tudi nad Jonskim morjem in Grčijo. Oslabljena hladna fronta se pomika čez srednjo Evropo proti vzhodu in s svojo oblačnostjo vpliva tudi na vreme pri nas. Nebo bo jasno do delno oblačno. Dopoldne bo ob obali pihala burja, ki bo čez dan oslabela. Ponoči bo zmrzovalo. Pretežno jasno bo, le ponekod v južnih in jugovzhodnih krajih bo nekaj oblačnosti. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -2, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C. Zjutraj bo delno oblačno. Čez dan se bo pooblačilo in bo deževalo v nižinah in ob obali, v višjih legah pa snežilo. Padavine bodo zmerne, na vzhodu pa bodo možne obilnejše krajevne padavine. Od zahoda se bo pooblačilo. Zapihal bo jugozahodnik. V zahodnih krajih bodo popoldne že rahle padavine, ki se bodo zvečer nekoliko okrepile in razširile nad večji del Slovenije. Po nižinah bo deloma deževalo deloma snežilo. Sonce vzide ob 7.31 in zatone ^g ob 17.05 □ Dolžina dneva 9.34 Luna vzide ob 11.58 in zatone ob 2.46 o Vremenska obremenitev se bo prehodno g okrepila in občutljivi ljudje bodo imeli o manjše vremensko pogojene težave. Pripo- gj ročamo večjo previdnost. Do večera bo 5 obremenitev ponovno oslabela in ponehala. Danes: ob 3.43 najvišje 29 cm, ob 12.17 najnižje -24 cm, ob 18.58 najvišje 0 cm, ob 22.03 najnižje -3 cm. Jutri: ob 5.18 najvišje 28 cm, ob 13.22 najnižje -33 cm, ob 19.48 najvišje 10 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. Kanin - Na Zlebeh . . .155 Vogel..................40 Kranjska Gora.........40 Krvavec...............75 Cerkno................60 Rogla..................85 REKA 2/8 jutri Í? Piancavallo.....'.......40 Forni di Sopra.........80 Zoncolan..............60 Trbiž...................40 Osojščica..............50 Mokrine...............80 Predsednica za reformo obveščevalnih služb BUENOS AIRES - Argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner je teden dni po skrivnostni smrti tožilca Alberta Nismana napovedala obsežno reformo obveščevalnih služb. Kot je pojasnila v ponedeljek v televizijskem nagovoru, bo razpustila dosedanjo obveščevalno službo, ki jo bo nadomestila zvezna agencija za obveščevalne službe. Predsednica, ki je v preteklih dneh večkrat omenila povezavo med obveščevalnimi službami in smrtjo tožilca, je dejala, da dosedanja obveščevalna služba Secretaria de Inteligencia (SI) očitno ni delovala v javnem interesu. Dodala je, je bila reforma obveščevalnih služb dolg, ki ga je morala država poravnati vse od vrnitve demokracije leta 1983. (STA) V Londonu na ogled živali iz zadnjega filma o Harryju Potterju LONDON - Za vse, ki bi si želeli v živo ogledati živali, ki nastopajo v zadnjem filmu o Harryju Potterju - Harry Potter - Svetinje smrti 2. del - v studiu Warner Brothers pripravljajo poseben voden ogled. Med 13. in 25. februarjem bo vodja trenerjev živali Julie Tottman v Londonu ljubiteljem Pot-terja razkazala 250 živali. Med drugim si bo mogoče ogledati Potterjevega ljubljenčka sovo Hedwig, mačko, ki je "igrala" Hermioninega Krivošapa, krastačo v lasti Nevilla Veleri-ta in mačko hišnika Filcha, gospodično Norris. Obiskovalci se bodo lahko z živalsko druščino tudi fotografirali. (STA) italiJa - Skrajneži pokvarili sobotno antifašistično demonstracijo v Cremoni Izgubljena priložnost Laura, študentka kinematografije na milanski univerzi, je izredno razočarana. V soboto popoldne se je tudi ona odpravila v Cremono na vsedržavno antifašistično manifestacijo, da bi s svojo prisotnostjo zahtevala zaprtje vseh sedežev fašistične organizacije Casa Pound. Sobotni sprevod je v Cremoni organiziral socialni center CSA Dordoni v odgovor na napad, ki so ga fašistični skrajneži organizirali prejšnjo nedeljo (18.t.m.). V škvadrističnen napadu na socialni center, pri katerem je sodelovalo okrog šestdeset desničarskih skrajnežev, je namreč utrpel hude poškodbe član Dor-donija, petdesetletni Emilio Visigalli. Moški je danes še vedno hospitaliziran v cremonski bolnici, njegovo zdravstveno stanje pa je izredno kritično. »Kot velika večina ostalih udeležencev, sem tudi jaz upala, da bom lahko v miru manifestirala svojo solidarnost tovarišu Emiliu. Tudi tokrat pa nam je kopica skrajnežev prekrižala načrte in v bistvu spremenila današnji dan v mestno gverilo,« je z očmi, ki so bila rdeča zaradi policijskih solzilcev, poudarila Laura. Pred sedežem socialnega centra Dordoni se je že v dopoldanskih urah začela zbirati živahna množica. Vzdušje je sicer bilo napeto, a vselej pozitivno. Veliko je bilo mladih, članov številnih italijanskih socialnih centrov, študentov, a tudi starejših političnih aktivistov in sindikalistov. Sprevod se je začel okrog šestnajste ure, na čelu pa so ob Visigallijevi ženi stali člani centra Dordoni. V rokah so držali transparent z napisom: »Zaprimo vse fašistične brloge! Emilio vztrajaj! Mi se borimo s tabo!« Večtisočglavi množici (organizatorji ocenjujejo, da je bilo prisotnih deset tisoč udeležencev, cremonska kvestu-ra pa šest tisoč) so se pridružili tudi številni mladi pari z otroki in skupine priseljencev. Mogočen sprevod je tako preplavil mestne ulice, pozitivno vzdušje pa je trajalo le malo več kot pol ure. Nekje na polovici drevoreda Trento se je nenadoma sprevod ustavil, namesto da bi nadaljeval svojo predvideno pot po drugi ulici. Nadaljevanje poti po drevoredu Trento je namreč prekinila skupina policistov, da bi demonstantom preprečila doseči sedež fašistične organizacije Casa Pound. Vzdušje se je v hipu spremenilo, skupina fantov je Visigallijevi ženi in ostalim velela odstraniti transparent in kmalu nato prižgala rdeče bakle. Dim, ki so ga sprožile bakle, je povzročil nekajminutni kaos, ta čas pa je Sprevod demonstrantov minulo soboto v Cremoni laura schiurö veliko bolj številna skupina skrajnežev izrabila za »oborožitev« oziroma pripravo na spopad s policijo. V trenutku je bilo jasno, da je bilo »uradnega« dela sprevoda konec. Nekaterim je sicer uspelo iti mimo tako imenovanega črnega bloka, a velika večina demonstrantov tega ni mogla storiti, saj je situacija postala skorajda neznosna. Na metanje petard in steklenic je namreč policija odgovorila s pretiranim številom solzilcev in v teku par minut se v bistvu ni dalo več dihati. Kombi centra Dordoni in nekaj sto demonstrantov se je vseeno odločilo, da bo nadaljevalo s sprevodom, njihov glavni cilj pa je postal doseči sedež organizacije Casa Pound. Do tega seveda ni prišlo, saj so policijske sile pravočasno »zaprle« vse ulice, ki so vodile k sedežu, tako da je bilo enostavno nemogoče priti do njega. Medtem ko se je nedaleč stran nadaljevala mestna gverila med tako imenovanim črnim blokom in silami javnega reda, se je sprevod spremenil v tavanje brez pravega cilja. Ljudje so počasi razočarano odhajali, manjši del demonstan-tov pa se je odpravil v sedež centra Dordoni. Sobotna vsedržavna antifašistična manifestacija se je tako spremenila v ponovno izgubljeno priložnost. Priložnost s katero bi lahko dokazali, da so vrednote antifašizma drugačne od tistih za katerimi stojijo desničarski skrajneži. Načinu manifestiranja črnega bloka ne bom sodil, mislim namreč, da ima vsak človek pravico manifestirati kot hoče. Dejstvo pa je, da je odločitev par sto skraj-nežev tokrat direktno vplivala na veliko večino sprevoda, za katerega je bil glavni cilj sobotnega dne zahteva po razpustitvi organizacije Casa Pound, ne pa spopad s policijo. Dodal bi še, da sobotni izgredi niso bili naključni, saj so bili zelo dobro organizirani in gotovo premišljeni. Marsikoga pa je verjetno tudi prešinil dvom, da je v izgrede vpleten tudi sam center Dordoni. Nekatere odločitve njegovih predstavnikov v odločilnih, pa čeprav kritičnih, trenutkih pred spopadom s silami javnega reda kažejo žal v to smer ... R.D. kuba - Pismo Fidel Castro ne zaupa Washingtonu HAVANA - Legendarni kubanski revolucionar Fidel Castro je v pismu sporočil, da ne zaupa ZDA in da ni govoril z njimi. "To seveda ne pomeni, da zavračam mirno reševanje konfliktov," je zapisal teden dni po začetku zgodovinskih pogovorov med ZDA in Kubo o normalizaciji odnosov. 88-letni oče kubanske revolucije, ki je leta 2006 iz zdravstvenih razlogov prepustil oblast mlajšemu bratu Raulu, je v pismu izrazil podporo politiki svojega naslednika do Washingtona. "Kubanski predsednik je sprejel ukrepe v okviru svojih pristojnosti in pooblastil, ki sta mu jih dali narodna skupščina in komunistična partija Kube," je Castro zapisal v pismu, ki so ga prebrali na državni televiziji. "Vedno bomo zagovarjali sodelovanje in prijateljstvo z vsemi narodi sveta, tudi z našimi političnimi nasprotniki," je dodal bolehni revolucionar, ki se že več kot leto dni ni pojavil v javnosti. Poznavalci razmer na Kubi se čudijo, da je Castro šele zdaj javno spregovoril o popuščanju napetosti v odnosih s starim sovražnikom. Mnogi namreč menijo, da se Raul Castro ne bi spustil v pogajanja z ZDA brez odobritve in podpore starejšega brata. Zato so se znova pojavila ugibanja o njegovem zdravju, razširile so se tudi govorice, da umira in da je celo že umrl. Nato je njegov dolgoletni prijatelj, nekdanji nogometni zvezdnik Diego Maradona, pred dvema tednoma sporočil, da je od Castra prejel pismo. (STA)