Slovend in Slovenke! Bodimo glasniki bratskega sožitja med,naročili PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Stev. 92 (1780) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 19. aprila 1951 Cena 15 lir POSVETOVHHJE AZIJSKIH DRŽAV g možnostih za mir na Korcli delegacija je dobila nove informacije iz Pekinga - Bela liiša za •» inomorski obrambni pabt“ - Trumanove izjave na tiskovni konferenci ^EVV YORK, 18. — Delega-W«1HKra?ajstih arabskih in Itale h **" «> se danes se-« mdliskem delegatu %ke rtli ■ •Predstavnik in’ je bil ^f gacije ie izjavil, da Kanta, ?lavni namen tega se-C’‘®er.'iava mnenja o no-^vernokorejske vlade pred-Varnno - glavne skupščine in je ^Semu SV€tu- ki trdi, da tj- korejskega vprašati], ki na Podlagi resolu- jel’ t ie v februarju spre-kon-,-L imenovani svetovni le nrvt miru- Prevod omenje-lacS so. včeraj izročili dele-Združenih narodih. *u»infJe“ i® izvedelo, da je točila .avanajstih držav spo- fcli vestf f° iz Pekin^a Pre' bo ',kl dajejo upati, da fertvL , -,e premakniti se z % i tocke. Indijska delega-testanlr, narnre(i na današnjem inf0>.__u . Predložila nekatere SS5kftJe>,w, iih ji ie P°5lal ki . Poslanik v Pekirtgu in iej0 t„Jaj to upanje. Zatrjuje New Vork Times piše danes, da bo ameriško zunanje ministrstvo imelo doslej večjo besedo pri dodeljevanju ameriških pomoči. List pravi, da bo po Trumanovem sklepu odslej zunanji minister Dean Acheson imej glavno besedo v dodeljevanju pomoči iz vsote 10 milijard 500.000.000 dolarjev, določenih za gospodarsko in vojaško pomoč inozemstvu. V pismu upravniku ECA Willia-mu Fosterju pravi Truman, kot poroča list, da sedanji mednarodni položaj «zahteva nekatere spremembe v upravljanju načrta za pomoč inozemstvu«. SSSr “ «prvi' znak», Kitajske jemlje Mac Arthurja kot v|aa s pomočjo posebno, anf0,?/si'ie izve za britan-lišče ™eriško in sovjetsko sta-iterit»°manieni noti. ?e sin,«?1-. ie Predsednik glav-»vii Ine OZN Entezam izda bi » razmišlja o možnosti, Ieicev eyal od severnih Ko-btedl^jPojasnila o njihovih da je ^hingtona pa javljajo, Predstavnik ameriškega ča sgY§a departmana izjavil, ^ Čau»wkoreiska "Ota «niti * rnivt Pe pomeni poizkusa W • rešitev>>- b){] S^ailik AAUUlčUl j ti cicliictš pit’ da ie danes po posve- NdiLv,- s Parlamentarnimi H n ‘ naročil Johnu Fo- S^vori lesu’ r‘ai nadaliuje z z Avstralijo in Novo Stbost 0 sklenitvi pakta za . , aa Tihem Oceanu. % n a ° tem izdala sle-p°ročilor «ZDA bodo [bi z ostalimi tihomorski-. hi. j 3101 nadaljevale z de-a se okrepijo položaji twra sveta na tihomor-j Področju V zvezi s skl Še vedno se umikajo in severni Korejci TOKIO, 18. — Poročilo osme armade potrjuje danes, da so se Kitajci in severni Korejci umaknili na vsem bojišču, razen pri področju hidrocentral pred mestom Hvačon. Sile OZN so napredovale, r.e da bi naletele na odpor. Sedaj je resno ogroženo važno prometno središče Corvon, ki je oddaljeno približno 30 km od 38. vzporednika. Več motoriziranih skupin sil OZN je na tem od- seku globoko prodrlo v smeri proti severu na področju severovzhodno od Jončona. Kitajci se še vedno umikajo pod varstvom oblakov dima. Zdi se, da je njih namen prisiliti sile OZN, da izpolnijo «ozemlje nikogar« in s tem zavzamejo položaje r.a odseku, kjer je korejski polotok širši. S tem bi se seveda obramba in proboj-na moč sil OZN znatno zmanjšala. Kitajci in severni Korejci so se upirali danes samo zahodno od Jončona. Tam, jih je potem zavezniško letalstvo z bombardiranjem in obstreljevanjem prisililo na umik. Vzhodno in severno od Jončona so napredovale sile OZN z oklepnimi vozovi in so oddaljene od Corvona samo še nekaj kilometrov. Izvidnice sil OZN so prispele v bližino vasi Cigiongidong, med Corvonom in Kunvo, 27 km severno od 38. vzporednika. Pozneje so se tam umaknile. Severnovzhodno od Jangu napredujejo sile OZN, kljub odporu manjših od. delkov Kitajcev in severnih Korejcev. t Danes je prišlo do nove letalske bitke nad Severno Korejo. 16 ameriških letal tipa «Sabre» je napadlo 25 letal tipa «MIG-15» nad izlivom reke Ja-lu. Zdi se. da so južnokorejske čete y Južni Koreji pomorile veliko število civilistov. Imenovali so posebno preiskovalno komisijo. O teh zločincih so pokazali predstavniki y Pusanu veliko rezerviranost. -Podtajnik za južnokorejsko obrambo je samo izjavil y nekem govoru, da se je v enem samem tednu, in sicer med 9. in 15.- aprilom vdalo 24.751 »komunističnih partizanov in sodelavcev« juž-nokorejskim silam. V istem času so ubili 10.593 partizanov in 417 zajeli. Južnokorejska vojska in policija pa naj bi pri tem dobili 11 minometalcev. 16 težkih strojnic in 255 lahkih ter preko 2700 pušk. Po istem viru naj bi v Južni Koreji ne ostalo več kot 4500 partizanov in 1600 njih sodelavcev. Na vsak način: je čudno, da so pri teh pobijanjih dobili tako malo orožja. Vse to kaže, da je južnokorejska policija, ko je izvrševala to akcijo, za katero končno odgovarja Syngman Rhee, pobijala v glavnem civilno prebivalstvo, ki ga južnokorejska vlada sumi, da pomaga Severni Koreji. Ustrahovalne preiskave po slovenskih goriških vaseh Ne samo v Steverjanu, temveč tudi v Šent Mavru, Pevmi, Štandrežu in drugod so karabinjerji «iskali orožje*, da bi ravno pred bližnjimi volitvami ostrašili naše ljudstvo GORICA — Pred dnevi smo v našem listu že pisali o hišnih preiskavah, ki so jih izvedli orožniki v Steverjanu. Preiskave so delali pod pretvezo, da iščejo orožje. Upali smo, da bo to osamljen primer in da se bo povelj, stvo orožnikov zavedlo nepravilnosti svojega dejanja. Vendar ni bilo tako. Danes smo izvedeli, da s0 s hišnimi preiskavami nadaljevali tudi v St. Mavru, Pevmi, Standrežu in menda tudi na Oslavju. Tudi tod so preiskovali z upanjem, da bodo na podstrešjih, v kleteh in morda tudi v gnoju našli skrito orožje. Kakor pred dnevi v Steverjanu tako so tudi v navedenih vaseh svoje preiskovalne pohode zaključili brez uspeha. Zaradi takega ravnanja je Demokratična fronta Slovencev v Italiji kot organizacija, ki predstavlja interese Slovencev v Italiji, sklenila protestirati pri goriškem kvestorju. S tem namenom je včeraj tjakaj odšel tudi njen predstavnik. V razgovoru je le ta dejal, da predstavljajo hišne preiskave tik pred volitvami nič drugega kot volilni manever, s katerim naj bi slovensko ljudstvo prestrašili. Poudaril je tudi, da služi tako ravnanje oblasti kot SCHUMANOV NAČRT PODPISAN Adenauerjeve izjave-Schumacherjeve obtožbe na račun zvezne viade - Pridružitev Velike Britanije? - Britanski protest v Parizu bot % koSega' °<>Cai) ie nato izjavil, da je v proučevanju ja-nai P° sklenitvi M va2?ogodbe ostane v ve-,\kwc?stni sporazum, po ,*fasr. bi oborožene sile ZDA hv-°?tale na Japonskem a.- ten, •niih področjih«. v‘ ta ,,„Je Truman govoril tu-današnji tiskovni 1,4, 4V., ia. dodal, da bodo ..Mija ,/dralija ir.- Nova Ze-i- Pni _ kuPno delovale proti ["'tstev ?Varnosti, v okviru J. ’ ki bi n&i ki j« bnirri 1)1 naJ bila podob-E“*ki’ jih predvideva nlrWar,Dakt>>- h šovn nato izjavil, da i» Ib*«. 5?®e o vprašanjih I? da k, ,Vzhoda dobro znano ("kr Tw:,,. mel general Mac Ar- !• 'bnenioLda tudi pove svo-& ^vLTrUman K iz-ia 6'som I u zadovolistvo nad 4 k* trna j bumanovega načr-*a jt-? .del°m ameriške vla-“inzacijo cen in mezd. PARIZ, 18. — Danes popoldne so -zunanji ministri Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga podpisali sporazum za Schumanov načrt, ki določa skupno upravljanje premogovne in ielrlarske Industrije orne-, njenih držav. Po podpisu je francoski zunanji minister Schuman preči-tal skupno izjavo, v kateri je med drugim rečeno: «Države podpisnice so odločene nadomestiti prejšnja nasprdtstva s fuzijo svojih bistvenih interesov in postaviti temelje za obširnejšo skupnost med njihovimi narodi. Zato so sklenile spraviti v življenje evropsko skupnost premoga in jekla. S tem so pokazale svojo odločnost, ustanoviti prvi naddržavni organizem in s tem postaviti dejanske temelje organizirane Evrope. Ta Evropa je odprta vsem, evropskim državam, ki lahko svobodno izbirajo. Upamo da se bodo druge države pridružile našemu naporu«, Nato pravi izjava, da nameravajo države, ki so pristale na Schumanov načrt, proučiti in skušati izvesti druge predloge za ustanovitev podobnih skupnosti, kakršna je sedanja. Te pobude bi Se morale v kratkem vključiti v okvir politične skupnosti, kakršne so one. ki se sedaj razvijajo v Evropskem svetu. Po podpisu je Adenauer izjavil. da je s podpisom uspel prvi poizkus v modemi zgodovini Evrope ustanoviti velik homogen gospodarski prostor za o-snovne proizvode, ki sta premog in jeklo. Poudaril je dalje, da- ie Schumanov načrt velike važnosti, ker da je prvi korak za premaganje narodnega e-goizma. »Države podpisnice so zaupale svoje suverene pravice glede premoga in jekla naddržavni organizaciji. Ta dva proizvoda pa ?ta temeljne važnosti, za moderno vojno; zaradi tega se te države odpovedujejo možnosti vojne med seboj«. Na koncu je še dodal, da je želeti, da bi se vse države Evrope pridružile. Posebno pa gre za Veliko Britanijo, je poudaril Adenauer in je nato poudaril, da ne bi bili dosegli uspeha brez podpore ZDA. Sklepi konference se nanašajo v bistvu na sledeče točke: 1. Vrhovna oblast: Sestavlja jo devet članov, od katerih ne bosta mogla biti več ko dva iste narodnosti. Ti člani ne morejo zahtevati ali sprejeti navodil od nobene vlade ali organizma in ne morejo voditi nobene poklicne dejavnosti in tudi ne imeti za časa svojega mandata interesov v poslih, ki so združeni z industrijo premoga ali jekla. To velja še za tri leta po zapadlosti mandata. Prvikrat bodo osem. članov imenovala vlade sporazumno, devetega pa bodo imenovali omenjeni. Njihov mandat velja za šest let; pozneje bodo določili postopek za nadomestitev članov vrhovne oblasti in za izvajanje morebitne pravice veta proti imenovanju določenih oseb. 2. Skupna skupščina, ki zastopa prebivalstvo držav članic in jo bodo sestavljali delegati, ki jih bodo izbrali parlamenti med svojimi člani, ali pa ki bo- an in AUen izmenjala noti sporazumu za vzajemno pomoč i!> 5 it» cd.* ČSR zahteva brez vsakega razloga ukinitev konzulata FLRJ v toslavi • Obisk sekretarja švicarske socialistične stranke v ^8. — Pomočnik i\ f i i f j i & * n Rad, VilnLzua?ainie zadeve dr. ‘V* Zn a V in veleposlanik svoiu, 8 Aien sta v nNv0 vlad ivzršila iz- V^Porazu S *“ner je &kle‘ v » ’ ki f m med obema vla-I, ,°Vi nanaša na pomoč 'lij ki in drugih predme-l! V’lada ZIM nodua Ptnift?*v.»seno ic Javi 'liScdnii, n? nedavno odebril ‘cS rtlf^n v Višini 29 V /“Rarjev, pri čemer Na!^'ife.t]Jl^.nskplletna suža ‘šl ^abak,i r' oslabila ju- %Wi,ker ; 8°spodarJki poten* i izv4*a2?em°gočila Jug-o-t r>ienib kmetij. ^ V J10 izročena na Jgggodbeni podlagi ki M?8/; vzajemni 5 k« da bo izključno * sp°^b- rk! tone Penti napadu. iNit^ltoval,, 130 Jugosla- Sžn? t lZDa tiste su- in .ir Potrebne za ^ ^dužrno naivtč za tCNoh!!;,”' pa tudi Ika Za ,s svoje Ju80slavi M *š£&£s JE*- m e surovi, upoštevala Potrebe iz- i fejs-te, v£i tss veščati svojo vlado, a Jugoslavija bo dala široko publiciteto ciljev in razvoju te pomoči. Prav tako je bilo sklenjeno, da bo vladia FLRJ kot protivrednost za pomoč vlagala na po-sieben, račun pri Narodni banki' FLRJ odgovarjajoče vsote v dinarjih, iz česar se bodo izplačevali stroški v zvezi s to pomočjo, a 5 odst. od položene vsote pa bo na razpolago vladi ZDA za njene stroške v Jugoslaviji. •' Istočasno se je izvedelo, da je britanska vlada sklenila odobriti Jugoslaviji štiri milijone funtov štertingov kredita. Skupna vsota, ki jo je Velika Britanija od lani do sedaj odobrila, znaša okrog 22 milijonov funtov šterlingov, Ameriški krediti — računajoč vladna posojila in pomoč privatnikov — pa znašajo okrog 200 milijonov dolarjev. Glavni tajnik socialistične stranke Švice Ju!e& Humberg Droz ki je na'obisku v Jugoslaviji, je odpotoval iz Beogra-d® v Zagreb in v Ljubljano. Izrazil je željo, da bi osebno prisostvoval nekemu sestanku osnovne organizacije Ljudske fronte, kar je tudi storil. Dve in pol uri je sledil razpravi na nekem sestanku in nato izjavil; trvr„i, -- * —- «Danes sem popolnoma preprt 81 »»ovirano | čan, dia pri vas s resnici obšita. kratični Obliki, ki sem jo sploh zamišljal.« Dodaj je; «2e y Švici sem slutil, da Jugoslavijo obrekujejo tisti, ki jo napadajo« Po obisku v Ljubljani se bo J. A. Droz vrnil v Švico. Sindikalno vodstvo Norveške je povabilo jugoslovanske sindikate, naj pošljejo svoje zastopnike na Norveško, da bi spoznali tamkajšnje sindikalne razmere in prišli v »tik norveškimi sindikalisti. Po izstopu jugoslovanskih sindikatov iz Svetovne sindifcalnt zveze ki je v rokah ruskih komin-formistov, sc jugoslovanski sindikati vzpostavili kontakt s celo vrsto sindikalnih organizacij v Evropi in Aziji. Jugoslavijo so obiskali zastopniki sindikatov i‘z Anglije, Franclje, Italije, Norveške, Izraela in iz drugih držav. Češkoslovaška vlada je brez kakršnega koli vzroka zahtevala, naj se ukine jugoslovanski konzulat v Bratislavi, in je obvestila jugoslovansko vlado, da bo 1 maja ukinila svoj konzulat v Zagrebu. S tem je vlada C SR prekršila konzularno konvencijo ir.ed FLRJ in CSR. Vlada FLRJ je poslala vladi CSR svojo protestno noto, v kateri izraža prepričanje, da ie namen takega postopanja vlade CSR ta, da bi se odnesi meri obema državama še bolj zaostriti. do izvoljeni s splošnimi volitvami. Nemčija bo imela v skupščini 18 članov, Francija 18, Italija Ig, Belgija 10, Nizozemska 10, Luksemburg 4. Ta skupščina proučuje poročila o delovanju vrhovne oblasti in lahko glasuje proti .sklepom z dvotretjinsko večino, čemur mora slediti kolektivna ostavka članov vrhovne oblasti. 3. Ministri svet ima funkcije povezave med delovanjem vrhovne oblasti in politiko držav članic. V nekaterih primerih, ki jih našteva dogovor, mora večina dati ali odkloniti mnenje o predlogih, ki jih postavi vrhovna oblast. Za prehodno dobo petih let od ustanovitve enotnega trga predvideva dodatni dogovor potrebne ukrepe za postopno prilagoditev proizvodnje novim pogojem. Po preteku te dobe bodo lahko sklepali o nekaterih prilagoditvah. Dalje so sklenili, da velja sporazum tudi za Posarje, kar pa v ničemer ne prejudicira dokončnega statutg tega’ ozemlja, ki bo določen z mirovno pogodbo, kakor je tp rečeno v pismih, ki sta si jih izmenjala francoska in zahodnonemška Vlada, Končno so sklenili, da se bodo delegacije, ki so sodelovale pri izdelavi dogovora, sestajale periodično in sestavile začasno komisijo, ki naj prouči in pripravi podatke, ki se imajo staviti na razpolago vrhovni oblasti in ki se nanašajo na u-krepe, ki jih bo morala ta oblast sprejeti, takoj ko stopi v funkcijo. Na tiskovni konferenci pa je Adenauer izjavil, da je Schumanov načrt najboljše sredstvo, da se zadovoljivo uredi za Nemčijo in Francijo in za po-sarsko prebivalstvo vprašanje posarskega statuta. Pripomnil je, da so med razgovori predvidevali tudi ustanovitev evropskega naddržavnega o-zemlja na področju Strasburg-Kehl. Iz Bonna pa poročajo, da je predsednik socialnodemokratske stranke Schumacher, ko je zvedel o podpisu, izjavil med drugim: »Schumanov načrt je nadaljevanje francoske politike iz leta 1918. S podpisom sporazuma je Adenauer prostovoljno sprejel v imenu zvezne vlade petdesetletno pravico o-kupacije Nemčije. Bati se je, da bo zvezna vlada napravila tudi usodni korak Plevenovega načrta*. Obtožil je nato zvezno vlado, da se stalno uklanja pred francosko politiko izvršenih dejstev in da ne izpolnjuje narodne dolžnosti obrambe nemških pravic nad Posarjem. O Schumanovem načrtu pa je izjavil, da predstavništvo Nemčije tako v vrhovni oblasti kakor v ostalih institucijah ne odgovarja njenemu industrijskemu potencialu. V londonskih pristojnih krogih izjavljajo nocoj, da Velika Britanija proučuje možnost svoje pridružitve k vrhovni oblasti, ki jo predvideva Schumanov načrt. Pogajanja pa se bi začela, šele ko bo načrt stopil v pripravljalno razdobje, potem ko ga bodo prizadete vlade odobrile. 'Zunanje ministrstvo pa še nadalje proučuje vabilo francoske vlade, naj se udeleži konference za tako imenovani »zeleni načrt« za ustanovitev skupnosti evropskih poljedelskih virov. Ne ve se še, kakšen bo angleški odgovor na to vabilo. 2e sedaj pa poudarjajo britanski krogi, da britanske o-toke v veliki meri oskrbujejo dominioni. Diplomatski opazovalci izvajajo iz tega, da Velika Britanija ne bo mogla drugače nego braniti svojo politiko izolacionizma. /, :"-1j., 'o v krogih ameriške delegacije na konferenci za Schumanov načrt, je britanski poslanik v Parizu Sir Oliver Harvey protestiral pri francoskem zunanjem ministrstvu. ker je Schuman pred kratkim obvestil Adenauerja, ne da bi se prej posvetoval z Veliko Britanijo, da Francija sprejema načelo ukinitve zavezniške nadzorstvene oblasti za Porurje, ko bodo parlamenti prizadetih držav odobrili Schumanov načrt neposredna pomoč krščanski demokraciji za čimboljši uspeh prj bližnjih volitvah. Kvestor je sicer temu opore, kal in kot navadno skušal postopanje orožnikov opravičiti, češ da preiskujejo po vseh krajih Italije in ne samo na Goriškem in da nimajo prfeiskave nobene zveze z volitvami. Z naše strani moramo nagla, siti. da zelo dvomimo v pravil, nost njegovih izjav. Morda jih je kvestor izrekel dobronamerno in v prepričanju, da je tako, kot on misli, tudi res. Vendar bo bolj verjetno, da gredo direktive, ki se nanašajo na orož. nike mimo njega in zaradi te. ga on o njih n; obveščen. Naj bo kakorkoli že, dejstvo je in ostane, da so s preiskavami pričeli tik pred pokrajinskimi in občinskimi volitvami in da se te preiskave vršijo ravno po slovenskih vaseh. N.ii. hov namen je več kot na dlani: sedanji oblastniki imajo popoln interes, prvič da na pokrajinskih kot na občinskih volitvah krščanska demokracija dobi največje število glasov, da si bodo lahko tudi v bodoče vzdr. žali svoje birokratične pozicije; in drugič da napravijo vse mogoče, da bi slovensko ljudstvo ustrahovali ter ga prisilili voliti za italijanske stranke ali pa ostati doma. Ce bi jim to uspelo, tedaj bi imeli v rokah do. kaz, da je število slovenskih [judi na Goriškem tako neznat. no, da jim pod nobenim pogojem ne pripadajo predstavniki v pokrajinskem, oziropia ob. činskih svetih. Ustrahovanje naših ljudi spada zato v vrsto ukrepov (kot na primer razde, litev slovenskih vasi na volilna okrožja, kjer bodo imele šo. vinistične stranke z gotovostjo potrebno večino glasov za izvolitev svojega kandidata), k; naj na umeten način zmanjši dejansko število glas0v slovenskih volivcev. •Zato izražamo našo ogorče. nost nad takimi volilnimi manevri, ki s svojimi posledicam; ustvarjajo med slovenskim prebivalstvom ozračje, v katerem ni možna svobodna izbira kan. didatov. Kljub tolikim polenom, ki so jih sedanje oblasti že vrgle pod noge slovenskemu ljudstvu v Italiji, pa se i^jegova pot niti najmanj ne 'bo izpremenila. De. set let ie tega, odkar se je v teh krajih ljudsko ogorčenje proti fašistični tiraniji sprostilo v najbolj slavni epopeji slo. venskega naroda vseh časov. Ta velika obletnica junaških dni .ie zato najboljši porok, da so vsi protislovenski manevri obsojeni na propast. Borbeno slovensko ljudstvo jih bo pregazilo z isto voljo in enakim zagonom, kot je pregazilo fašistični režim in njegovo zločinsko delovanje. Slovenski ljudje v Italiji bodo na prihodnjih volitvah vo. lili samo pogumne in zavedne ljudi, ki bodo vedno in odločno branili pravice zamejcev. Vsak njihov glas bo obsodba protislovenskega ravnanja sedanjih oblasti! Izseljenci v ZDA za pomoč Jugoslaviji . NEW YORK, 18. — Jugoslo. vanske izseljenske organizacije v ZDA bodo organizirale 22. aprila v glavnih ameriških mestih zborovanja, ki bodo posvečena Jugoslaviji. V,pripravlja, nju teh manifestacij so se zlasti izkazale organizacije dalma. tinskih izseljencev v’ New Yor-ku, Chicagu in Hobokenu (država New Yersey) in pa odbori za pomoč Jugoslaviji v Oaklandu, San Franciscu in Pittsburgu. V okviru akcije, za pomoč Jugoslaviji bo 22. aprila veliko zborovanje tudi v Torontu v Kanadi. Odbor za pomoč Jugo. slaviji je sestavil proglas na Kanadčane, naj prispevajo po svojih močeh. Odbor je že nabral lepo vsoto denarja, s katero bodo nakupili žito in ga poslali v Jugoslavijo. Na povabilo univerze v mestu Providence ie Djuro Nin-čič, član jugoslovanske delega. cije pri OZN, predaval o Jugoslaviji pred več kot 1000 študenti. Po predavanju je bila di. skusija, v kateri so študenti izrazili svoje zanimanje in svoje simpatije do Jugoslavije. Gromiko odbija zahodne predloge PARIZ, 18. — Današnja 32. seja namestnikov je trajala nekaj manj kot dve uri in ni prinesla nič novega po včerajšnjih novih predlogih zahodnih delegacij. Gromiko je izjavil, da je novi zahodni predlog zanj nesprejemljiv; zlasti je poudarjal, da bi vsak predlog, ki bi ga on lahko sprejel, moral posebej omenjati atlantski pakt irj ameriška oporišča. HENRI OUEUILLE ZAHTEVA novo glasovanje o zaupnici 0 zaupnici bodo glasovali v torek • Incidenti na seji narodne skupščine PARIZ, 18. — Ministrski predsednik Queuille je danes postavil ponovno vprašanje zaupnice med razpravo o predlogu, ki so ga proti njegovemu mnenju vključili v dnevni red. Gre za načrt zatarna, na podlagi katerega bi 8. maja, obletnico premirja, .Sklenjenega leta 1945, določili za narodni praznik. Domnevajo, da se bo Que-ucille uprl tudi vključitvi novih vprašanj na dnevni red Skupščine, ki bo v torek glasovala o vprašanju zaupnice, ki ga je postavil danes. Giede včerajšnjega glasovanja (311 glasov za vladio, proti njej 240) ugotavljajo današnji časopisi, dia prvikrat ni številčno najvažnejša stranka večine, t. j. MRP, soglasno podprla voditelja te večine. Nesoglasje je bilo glede dneva volitev, pri ositailih skupinah pa glede fi. namene politike vlade. Današnja seja narodne skupščine je bila dokaj burna. Ob koncu se je j.e prišlo do incidentov, prerekanja in prerivanja. Queuille je zaradi razširitve delovnega programa skupščine, ki ga zahtevajo nekateri poslanci in ki bi praktično onemogočil izvedbo volitev v juniju, ponovno postavil vprašanje zaupnice. kakor že omenjeno. Zaradi tega je komimforrai-stična skupina ostro napadla ministrskega predsednika in ga med drugim nazivala fašista. Zaradi tega je Queuille v spremstvu tajnika y notranjem ministrstvu zapustil dvorano Številni kominformistični poslanci so ga še nadalje obsipali s psovkami in tekli za njim. Ob izhodu so ga obkolili. Pri tem je prišlo db prerivanja. Sele ko so priskočili drugi poslanci, je bil zopet vzpostavljen mir. V obveščenih krogih izjavljajo, da ima Queuille namen raz-govarjati se z glavnimi voditelji večine pred glasovanjem o je mogoče, da bo skušal mini-zaupnici, ki bo v torek. Zato Začetek razprave o angleškem proračunu Vlada spravila pod streho dva od sedmih ukrepov /a zvišanje dohodkov Oproščeni pristaniški delavci, obtoženi hujskanja k prolipostavni stavki je mogoče., da bo skušal ministrski predsednik! y ponedeljek ali torek zjutraj sporazumeti se s predstavniki večin« o dnevnem redu nadaljnjega dela skupščine. V nedeljo 22. aprila 1951 ob 15. uri na stadionu „Prvi maj" proslava 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroua Govoril bo predsednik glavnega odbora OF tov. BRANKO BABIČ Po govoru bo sledil v besedi, podobi in živih slikah zgodovinski prikaz borbe slovenskega ljudstva na Primorskem od leta 1918 do današnjih dni. Sodelujejo recitatorji, pevski zbori, godbe itd. Po proslavi ljudsko rajanje. ODBOR ZA PROSLAVO 10. OBLETNICE 0F Italijanske želje o reviziji mirovne pogodbe Komentar poluradne agencije ANSA - Predlog zunanjega ministra grofa Sforze o nenapadalnih pogodbah z državami sovjetskega bloka Bevinov pogreb LONDON, 18. — Številna množica, sestavljena predvsem iz pristaniških delavcev, avtobusnih vozačev in delavcev, ki jih je Bevin dolga leta predstavljal v sindikatih, se je zbrala danes v okolici krematorija v Bolders Green, kjer so sežgali posmrtne ostanke bivšega britanskega zunanjega ministra. Pogrebni slovesnosti so poleg Bevinove žene in hčerke prisostvovali številni člani vlade. Vence so poslale socialistične stranke iz vsega sveta, večina sindikalnih oxganizacij zahodnih dežel, države Common-■vvealtha in skoro vse ostale svetovne države. Poleg vencev ie bil skromen šopek jegliča, povezan s trakom na katerem je bilo napisano; «Svojemu velikemu prijatelju — pristaniški de. lavci«. LONDON, 18. — Angleška vlada je danes srečno prestala začetek parlamentarne debate o novem državnem proračunu, ki predvideva, kot zrjano, povišanje nekaterih davščin za kritje povečanih izdatkov. Spodnja zbornica je z 300 glasovi proti 289 odobrila vladni predlog za povišanje takse na bencin. Nato je zbornica odobrila s 304 proti 289 glaso-j Londonsko kazensko sodišče j Old Bailey je danes oprostilo sedem pristaniških delavcev, ki so bili obtoženi hujskanja na protipostavno stavko. Glavni državni tožilec Sir Hartley Shawcross (ki je bij britanski tožilec na Nuernberškem procesu) je pred sodbo odstopil od obtožbe hujskanja k prekinitvi delovne pogodbe. Skupina več tisočev prista- vi predlog za zvišanje taks na r.iških delavcev, ki se je zbra-vstopniče za kino in nekatere la v bližini sodišča, je z navdu. športne prireditve, med njimi i šenjem sprejela opfostilno sod-za konjske dirke. Vlada je ta-|bo; policija je komaj prepreči-ko spravila pod streho dva iz-1 la, da ni množica odnesla sed-med sedmih predloženih ukre-: mih oproščencev na ramah iz pov. Med predlogi, o katerih! sodne palače. bo zbornica še razpravljala, je j Danes zjutraj se je število ....... povišanje davka na dividende • pristaniških delavcev, ki sp že nji je sodišče spoznalo Lajola in davka na osebni dohodek I sedmič stavkali v znak prote- za krivega in ga obsodilo na in za omejitev brezplačne | sta proti temu procesu, spet omenjeno kazen. Proti sodbi je zdravstvene zaščite, kar se ti-1 povečalo. Po uradnih podatkih Lajolo vložil priziv, prizivno če zobnih protez in naočni- približno polovica delavcev ni j sodišče pa je sodbo prve stopnje kov, I prišla na delo, I v celoti potrdilo, DJAKARTA, 18. — Na 28. dan vladne krize v Indoneziji je predsednik Soekarno prosil voditelje obeh glavnih indonezijskih strank_ naj poskušajo skupaj sestaviti koalicijsko vlado. Osem mesecev zapora ravnatelju lista RIM, 18. — Po diskusiji v parlamentu o ustavnosti zadnjih vladnih sprememb v Italiji, ki se je končala, kot je bilo pričakovati z De Gasperijevo zmago, se pain ja rimskih političnih krogov odvrača od notranjih vprašanj (čeprav je to odvračanje relativno,, saj bodo v kratkem upravne volitve) na manij konkretno področje možnosti revizije italijanske mirovne pogodbe. Povod za to je dala akcija zunanjega ministra Sforze pri vladah zahodnih velesil (znano je njegovo pismo Schu-manu, o prejemu podobnih prošenj pa govorijo tudi v Londonu) za «moralno revizijo« pogodbe. Kot že samo ime «moralna revizija« pove, n« gre zaenkrat za kdo ve kakšne praktične rezultate, temveč predvsem za italijansko željo, da spregovori v zboru držav brez bremena napovedane in nato izgubljene vojne. Vendar je glavni jarek, ki loči Italijo od ostalih držav — članstvo v OZN, ki ga Italiji brani sovjetski veto — takšne narave, da ga Sforzova alte a n ne more premostiti. Morda želi italijanska diplomacija prav zaradi tega moralne podpore na drugih področjih, ki bi odtehta, le dejstvo, da Italija še Jli članica Združenih narodov. • Italijanska poluradna agencija ANSA je razširila danes o tej zadevi komentar brez podpisa in brez vsakršne druge bližje označbe, kar bi dalo soditi, da je inspiriran iz vladnih krogov. Komentar pravi, da je «moralna revizija že podana z italijanskim sodelovanjem v atlantskem paktu« in da »tristranska izjava o Trstu impli-cite že vsebuje dejansko revizijo«, ugotavlja pa, da doslej nihče še ni diskutiral o celotnem vprašanju in ne da je to danes potrebno, da bi bila »italijanska politična akcija bodisi v sredozemskem bodisi v atlantskem okviru bolj učinkovita«. Komentar pravi tudi, da začudenje, ki ga ob tej akciji kaže tuji tisk, ne more nikogar presenetiti, da pa zaradi tega italijanska diplomacija nima razloga, da bi se odpovedala akciji za rešitev vprašanja, ki ni samo «italijansko, temveč tudi zadeva pravičnosti v vsej demokratični skupnosti«. Komentar navaja nato glavne razloge, da je italijanska diplomacija izbrala prav sedanji trenutek za svoje zahteve, in sicer; 1. javno mnenje v Italiji in drugih atlantskih deželah je že govorilo o reviziji; to mnenje je našlo svoj najpomembnejši izraz v ameriškem senatu, kar kaže, da. smatrajo to vprašanje ne le v Italiji za aktualno. 2. danes ti odobritev velesil imela predvsem moralen pomen zaradi njene spontanosti, ki bi izginila, če bi revizijo sprejeli morda kasneje kot protiukrep proti kršitvam mirovnih pogodb v sovjetskih sateli-skih dteželah. 3. Psihološke okoliščine in mednarodna konjuktura so danes najprimernejše za to. kajti zahodnoevropske vlade kažejo željo, da se v Evropi vzpostavi ravnotežje. V četrti točki pravi komentar, da velesile, ki jim je prošnja namenjena, sicer kažejo »razumljivo rezervo iz taktičnih razlogov«, zatrjuje pa, »da so v bistvu naklonjene italijanskim željam«. Komentar govori sicer v zelo negotovih besedah in st izogiblje jasnega prikaza, kaj Italija pravzaprav konkretno želi Verjetno konkreten načrt nisi ne obstoja; pod plaščem »moralne revizije« namerava po vsej priliki italijanska diplomacija izvleči zase tisto, kar se bo pač dalo Končno bi bilo tudi težko postavljati konkretne zahteve; Revizija vojaških določil mirovne pogodbe, ki bi bila po namigovanjih na kršitve podobnih določil v satelitskih deželah in po poudiarjenju pravice Italije, da «se pred1 tem zavaruje« ena izmed glavnih točk italijanskih zahtev, (resolucija ameriškega senata, na katero se komentar sklicuje, govori prav o reviziji vojaških določil), je nekaj docela abstraktnega in res samo «moral-nega«> v sedanjem položaju, ko Italija sama ne mort financirati svojo oborožitev niti do tiste tntje. ki- jc mirovna pogodba uovoljuje. Podobno je s cikanjem na Trst: komer.tar namiguje, da bi revizija morala zajeti tudi določila o Trstu, nerealistično pa bi bilo, postavljati to vprašanje odkrito v času, ko so italijanski državniki v Londonu dobili dokaj nedvoumen odgovor na podrobno vprašanje, in "ko so enako mnenje izrazili tudi v Washingtonu in v Parizu. Najbolj verjetna se zdi torej hipoteza, da želi italijanska diplomacija doseči neko preveč določno definirano obljubo, ki bi jo v ugodnejših trenutkih lahko raztegnila na to ali ono konkretno vprašanje. Prav zaradi tega so vsi italijanski glasovi doslej kaj malo določni in vprašanja zelo posplošujejo. Poleg tega želi Italija verjetno prehiteti morebitne sklepe štirih zunanjih ministrov, če bi prišlo do sestanka. Druga akcija zunanjega ministra Sforze, o kateri poroča današnji New York Times — to je predlog, naj države atlantskega pakta ponudijo državam sovjetskega bloka ponudbe o nenapadanju — stremi očitno za tem, da postavi Italijo v odnošajih s sovjetskim blokom v položaj enakega med enakimi Zdi se pa, da ta »položaj enakega med enakimi« italijanski diplomaciji ni cilj, temveč sredstvo za postavljanje drugih zahtev. Nov incident na izraelski meji JERUZALEM, 18. — Danea je prišlo do novega incidenta med izraelsko policijo in Arabci. Incident se je dogodil severovzhodno od Beershebe, ko je izraelska policija hotela zapleniti živino, ki so jo arabsiki pastirji pripeljali na pašnike na izraelskem ozemlju. Zakasneli n MILAN, 18. — Prizivno sodišče je potrdilo obsodbo, ki jo jb 28. maja 1949 izreklo milansko sodišče proti odgovornemu uredniku kominformističnega lista «L’Unita», s katero ga je obsodilo na osem mesecev zapora in 80.000 lir globe 'ter 50.000 lir odškodnine. Glavnega urednika Davide Lajolo sta tožila ravnatelj milanskega lisia «Corriere della Sera« dr, Guglielmo Emanuel in šef rimskega uredništva omenjenega lista dr. Silvio Negro zaradi nekega obrekovalnega članka proti njima. V prvi stop- v« n ia i -vrl t - X ^ T .ti 1 ril U Tisti ItaLo Pietrra, ki smo 0C že zadnjič omenili v zvezi z njegovim člankom, v «lUnstro zione Italmnan je prav tam zapisal med drugim besede nekega. tržaškega Italijana, katere Pietra seveda odobrava; "Vi tistih urah sem sJcro prišel do tega, da ima prav Mussolini....» Članek je namreč napisan v izrazitem sovražnem protislovenskem tonu. Slovenci so postavljeni v isto vrgo z Nemci ki jih med okupacijo celo varujejo, a obešajo le Italijane. Zaključek: «Končno, dragi gospod, ti Slovenci niso neesar pozabili in se niso ničesar naučili». Kakšno vrednost ima spričo takih zaključkov indirektno grajanje fašistične poMike proti Slovencem, ki je postavila staro Italijo «domovino pesnikov in arhitektovi•> proti Jugoslaviji "deželi pastirjem, s čimer se je «prejšnji razdor le I poostril?« Očitno odobrava Pie-| tra tudi to staUiie, sicer rte. bi Slovane dolžil tistega, kar je dejansko tisti njegov sogovornik zakrivil, t. j. «bolezni star rega nacionalizma bolnega do rasizma». ln zakaj se pohvali, da je bil v Rusiji z divizijo Julija? Ali go ondot in Po Sloveniji ter sTioro vsej Jugoslaviji italijanski vojaki pobijali in požigali zato, ker mso bili »bolni od nacionalizmas? Glede pozabljenja ima Pietra in njegovi sicer prav; glede »učenja» pa se bodo morali on in njegovi še marsikaj naučiti prav od tistih, ki so btli v zadnji svetovni vojni predmet fašističnega in nacističnega napada, kajti Mussolini je s svojo teorijo o pastirskih narodih izginil. Zato je Pietra njegov zapozneli mežnar, ki je pozabil, da je nostalgija po fašizmu tudi v Trstu bolezen, ki bi jo bil moral že zdavnaj preboleti, ker vemo, da čita vsak dan časopise; iz katerih mu je menda jasno. da se borijo Za svobodo in neodvisnost narodi vseh kontinentov, a tisti v srcu Et> , rope .pa še .prav posebno. PRIMORSKI DNEVNIK (—• 5 — 19. aprvta 1931 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Četrtek 19. aprila Leon, Tihorad Sonce vzide ob 5.15; zatone oo 18.55. Dolžina dneva 13.40. Luna . ~ _ . . „ . vzide ob 16.14; zatone ob 4.1». OBJAVE - MALI OGLASI Resolucija o stanovanjskem vprašanju sprejeta na seji občinskega sveta Polk. M. Stamatovič pri generalu Wintertonu Tudi tokrat niso pozabili peti hvalnic „materi" Italiji, proračun pa naj še čaka Sklenjeno je bilo, da bodo Izredne občinske seje služile samo diskusijam o proračunu za leto 1951, fei čaka še vedno odobritve. Takšna izredna občinska seja je bila tudi včeraj, toda ne vemo, če bi jo lahko z vso upravičenostjo imenovali sejo, na Kateri se je resnično obravnavalo vprašanje letošnjega proračuna. Svetovalci ki so se udeležili včerajšnje diskusije, so se sicer dotaknili posameznih točk proračuna, vendar teh le zelo bežno; mnogo bolj zgovorni so bili v vprašanjih, ki niso imela nikake zveze s proračunom, a so jih vpletli v to diskusijo, da privlečejo ponovno na dan vprašanje povezave Trsta z «madrepatrio» itd. Se preden se je začela diskusija o proračunu, je župan Bartoli najavil, da je na dnevnem redu čitanje resolucije o stanovanjskem vprašanju, ki kljub zgraditvi mnogih stanovanjskih poslopij ni bilo rešeno. Občinski svetovalci in odbor so sprejeli predlog, da se o resoluciji razpravlja; v glavnem zahteva omenjena resolucija sledeče: da bi Se rešila huda stanovanjska kriza, ki jo naše mesto še vedno preživlja, naj bi odgovorni činitelji dalj na razpolago emigrantsko hišo Sv. Andreja, v kateri bi lahko našlo streho o-krog 600 do 700 ljudi, ki so bili v zadnjem času prisilno izseljeni iz svojih stanovanj. Za vse brezdomce, ki še vedno niso prišli do svojega stanovanja, bi morale odgovorne oblasti dati na razpolago kakšno kasarno, kot tudi bivši jezuitski samostan, katerega bi pa bilo treba še prej popraviti ter izvršiti v njem potrebna dela. V ta bivši samostan bi se potem lahko preselili samci, ki so do sedaj nameščeni v poslopjih ECA in Burit) Garofolo. Odgovorne oblasti bi morale prav tako izpopolniti ukrep št.' 175 ZVU na ta način, da bi bilo razen devetmesečnega roka za prisilno izselitev vključeno še podaljšanje šestih mesecev, kot določa italijanski zakon. Občinski svet obenem zahteva naj bi odgovorni činitelji nakazali izredno vsoto 50 milijonov lir za zgraditev približno sto zasilnih stanovanj, Preden je prišlo do glasova- nja o resoluciji, .so se oglasili j MSI ‘svetovalec Morelli, kt je k diskusiji še nekateri svetoval- tudi govoril o mncgočem, le o ci. Svetovalcu Pogassiju je bilo seveda zopet žal. da se je sicer o stanovanjskem vprašanju razpravljalo, a da se ni vzela v poštev njihova resolucija. Zopet torej vprašanje prestiža, ki pa nima z vprašanjem obrambe pravic tržaškega prebivalstva prav nobene povezave. Svetovalec Giampiccoli je bil proti resoluciji, ker je mnenja, da je treba stanovanja dati najprej na razpolago. Tržačanom in šele potem vsem ostalim; po njegovem bi bila stanovanjska kriza na ta način mnogo prej rešena. Odgovoril mu je odbornik Dulci, ki je dejal, da sprejemajo v stanovanja tudi esule iz cone B, ki je tudi Tržaško o-zemlje, nakar ga je Giampiccoli odločno zavrnil, da bi bil res radoveden, kaj bi ukrenil župan Rima, če bi se naenkrat pričeli seliti v mesto prebivalci drugih mest sa.no zato, ker je Rim glavno mesto Italije, je lepo itd.. » K besedi se je oglasil tudi predstavnik Ljudske fronte tov. Dekleva, ki je izjavil, da se z vsemi točkami resolucije sicer ne strinja; ker pa je stanovanjsko vprašanje danes eno najbolj važnih in zahteva zato nujno rešitev, bo glasoval za resolucijo. Sledile so volitve o omenjeni resoluciji; za resolucijo so volili vsi svetovalci in odborniki, le indipendentist Giampiccoli se je glasovanja vzdržal. Glede proračuna je prvi spregovoril predstavnik krščanske demokracije Delise, ki je privlekel r.a dan že zdavnaj obrab. Ijeno tezo češ. do bi Tržaško o-zemlje ne moglo obstajati, če bi ga ne podpirala italijanska vlada g svojim denarjem. Pri tem je pa seveda popolnoma ((pozabil« omeniti dejstvo, da če danes italijanska vlada denarno podpira naše ozemlje, izpolnjuje & tem kot premagana država le določila mirovne pogodbe. Ker je omenil tudi vprašanje izgradnje ladij, naj ga opomnimo na to, da so bile ladje v tržaških ladjedelnicah zgrajene iz denarja fonda ERP; Kot zadnji je bil na včerajšnji seji na vrsti predstavnik proračunu pa zelo malo in še tisto brez vsake bistvene važnosti za proračun sam. Seveda je tudi Morelli poudaril, da Trst brez «madrepatrie» ne more živeti. To svojo trditev je hotel dokazati ' z navajanjem raznih zgodovinskih dogodkov, ki so bili pa tako pomešani, da bi celo najvernejši poslušalec ne mogel razumeti, kaj je z vsem svojim govorom nameraval povedati. Hotel se je dotakniti med drugim tudi vprašanja ACEGAT; ker pa je videl, da bi bilo to zelo neljubo večini svetovalcev je po kratkih uvodnih besedah to vprašanje nekakopreskočil. Kominformi-sti so sicer njegov govor večkrat prekinjali, toda nikoli tedaj, ko je govoril o potrebi priključitve Trsta k Italiji. Bili so celo tiho na trditev Mo-rellija, ki jih ,ie opozoril, da so se vendar tudi oni strinjali s tem, da se Trst priključi Italiji — so se morda danes v tem pogledu premislili? No, ker ni prišel še pravi trenutek, da bi povedal; tudi o tem vprašanju resnico, so kominformi-sti naredili kakor da vprašanja Morellija niso slišali. Novi poveljnik Vojne uprave Jugoslovanske ar mi je na jugoslovanskem področju STO polkovnik Miloš Stamatovič je skupno s svetovalcem Vojne uprave Jugoslovanske armije Francetom Perovškom dopoldne obiskal poveljnika anglo-ameriške Vojaške uprave v Trstu gospoda generalmajorja Johna Thomasa Wintertona in se z njim razgovarjal nad eno uro. PROSLAVA 10-LETNICE OF na sektorjih Sv. Ivan, Skoljel in Sv. Alojzij V dvorani na stadionu «Prvi maj» so sektorji Sv- Ivan, Sko. ljet in Sv. Alojzij priredili sno-či proslavo 10. obletnice OF. Slovesnost je odprl tov. Gok Herman, dr. Kukanja Angel pa je imel govor o borbi slovenskega naroda, ki se je upiral fašizmu in ki je spontano prijel za orožje na poziv Osvobodilne fronte, da so potem Slovenci pod njenim vodstvom svobodo tudi izbojevali. V okviru OF pa morajo tisti Slovenci, ki danes niso zvezani z matičnim narodom, nadaljevat, Po poti dalje, da bodo dosegli svoje pravice in zmago resnice v svetu. Govoru tov. dr. Kukanja je sledil kulturni spored. Pionirki Alenka Kravos in Marija Mijot sta zelo lepo in občuteno recitirali Grudnovo «Sloven. ska zemlja« jn dve Kosovelovi pesmi. Pionirska družma cd Sv. Ivana pa je uprizorila igrico «Skržad«. Mnogim so se zasolzile oči ob prizoru, ko mali pionirček da svoje življenje v trenutku, ko je zvonil plat zvona, da bi opozori] vaščane na Nemce, ki so prihajali proti včeraj | vasi. Pionirji. Cok Sonja. Čok Cedomir, Mijot Vojka. Lisjak Silvij in Počkar Rožica so pri. zorček prisrčno odigrali. Zadnji je nastopi] pevski zbor «Slavko Škamperle«, ki je pod vodstvom dirigenta Franca Venturinija zapel več partizanskih, borbenih pesmi jn zaključil proslavo s pesmijo ((Komandant Stane«, Mnogi, ki so bili na proslavi. so si ogledal] tudi razstavo narodne osvoboditve II. okraja. Froslava na stadionu ie bila nov dokaz, da ie naše ljudstvo trdno povezano z miselnostjo Osvobodilne fronte in da hoče svoje delo nadaljevati tako kot v preteklosti. To svojo voljo manifestira prav ob obletnici OF. ki ponovn0 združuje vse Tržaške Slovence v enotno fronto za zmago resnice in pravice. Proslara I leinice OF v III. okraju Danes ob 20.38 bo na sedežu OF za III. okraj v Ul. Molino a vento 15* (pri Gregorju) svečana proslava 10-letnice ustanovitve OF. Na proslavi bo govoril tov. prol. Budal, ki bo orisal pomen Osvobodilne tronte za naš narod, nakar bodo sledile še druge točke kulturnega sporeda, med katerimi bodo tudi; nastop ženskega pevskega zbora in ženskega kvarteta prosvetnega društva »Ivan Cankar«, recitacije članov SNG tov. Koširja in tov. Kobala, solo-petje tov. Batistutove, nastop tamburaškega zbora itd. Vsi člani OF in simpatizerji so vabljeni, da se proslave v čim večjem številu j udeleže. Proslava za Konfovel in Prosek V soboto ob 20. bo proslava liMetnice OF za prebivalce Proseka in Kontovela. Na proslavi bo govoril tov. Stoka; sodelovali pa bodo tudi pevski zbor »Ivan Vojko«, dramatični odsek, ki bo izvajal enodejanko »Mati«, in domača godba na pibala. IZPRED SODIŠČA Čudna pota «Romette», «Elvire in njunih gospodarjev » IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Uspelo gostovanje Kulturno umetniškega drustua ..Bratstvo" z neke V nedeljo, ponedeljek in to-Tek je gostovalo v Izoli, Kopru in Piranu Kulturno-umetniško društvo delavcev ((Bratstvo« z Reke (S.A.C.O. »Fratellanza«), Člani društva so predvajali nekak umetniški preglednik imenovan «Tutta Fiume«, ki vsebuje nove pesmi, balete, šaljive prizore in komične prizore iz mestnega življenja. Pred prihodom v naše okrožje so člani tega društva petkrat nastopili doma in je bil obisk predstav tako velik, da so številni obiskovalci ostali brez listkov. Brez dvoma so bili najboljši prizori: «La iu signora borghe-se», «11 gaga di Fiume«, ((Dvojezična ljubezen«, «Na valovih Donave« in prizorček «Cita-Vecia«. Od solistov je tov. Marino Sfiligoj vzbudil navdušene a-plavze. Prav tako sta želi odobravanje pesmi «0 Fiumanina« in «Rad bi te pozabil« Bruna Picca, ki sta jih uglasbila Mac-cagnani jn Pontoni. To delo stp režirala Vittori in Bontempo. Glavna izvajalca Giulietto in Marietto sta z veliko učinkovitostjb podajanja uspela pritegniti vso pozornost gledalcev. Danes v četrtek bo ponovitev v Izoli, jutri v petek v Piranu in v soboto v Kopru. V nedeljo gostujejo člani tega društva v Bujah, kjer bodo tudi zaključili svoje uspelo gostovanje po našem okrožju. Povečano število avtotaksijev Zadnje čase sta avtoprevozni podjetji «Adria» v Kopru in okrajno v Bujah dali na razpolago za potrebe ljudstva več taksijev, katerih se lahko poslužujejo ljudje v primeru potrebe. Sedaj deluje 12 avtotaksijev, in sicer pet v Kopru, e-den v Izoli, dva v Portorožu in štirje v Bujah. Tako je znova ena velika skrb manj za vse one, ki v primeru nujnosti niso dobili hitrega prevoznega sredstva. Delovanje delavskega sveta podjet|a „Edilil ' Ta delavski svet Je imel odkar je bil izvoljen, dva sestanka; upravni odbor pa tri sestanke. V glavnem je obravnaval vprašanje izboljšanja dela in dlelovne discipline. Važno vprašan K, ki ga namerava rešiti v najkrajšem času. je prevoz gradbenega materialu in delavcev Sedaj morajo vse to plačevati drugi, kar zelo obremenjuje bilanco V načrtu imaja nabavo lastnih prevoznih sredstev, da bi tako znižali stroške .istočasna pa poskrbeli za prevoz svojih delavcev. Postavili so tudi odbor, ki bo skrbel za dobro izvedbo praznovanja 1. maja. V okviru tega praznika bodo priredili razstavo fotografij vseh že zgrajenih objektov, tistih, ki so v gradnji in ki jih bodo še gradili. Ta razstava bo v Kopru. Prvega maja b- nastopi) tudi sindikalni pevski zbor, ki so ga ustanovili prtd kratkim m ima 25 članov. Istrska mladina zb Dri Vsi mladinski aktivi na Koprskem se pripravljajo za sestavo brigade, ki bo odšla na gradnjo proge Daboj - Banjaluka. V brigadi bo imel vsak mladinski aktiv P° enega ali diva člana, tako da bo zastopana vsaka vas, tovarna, podjetje in obrat. Do sedaj so med1 najboljšimi aktivi tovarna Arrigoni v Izoli, kjer se je priglasilo že 8 članov, sledi vas Boršf s tremi člani, dalje kavarna «Loggia» v Kopru z, dvema članoma in Korte Sečjole ter Sv. Anton z dvema članoma. Zaradi velikega dela na polju, ki je zaradi slabega vremena precej zaostalo, se b» letos sestavila brigada na način, da bodo zastopane vasi, podjetja in tovarne vsega okraja. Tako bo še bolj poudarjena pripravljenost naše mladine, ki hoče vseeno dati svoj prispevek pri gradnji proge. «Rometta» in ((Elvira«, to sta pravzaprav imeni dveh skromnih ribiških čolnov, kakor jih vidimo na stotine ob tržaških pomolih. ((Kometta« je last 46-letnega ribiča Francesca. Ger-bija, »Elvira« pa 39-letnega Maffeija z enakim poklicem. Vsi štirje, tako oba čolniča, kakor njuna gospodarja so bržkone prebrodili že dokaj vode v Tržaškem zalivu in zah, se je zdelo scdnMoom čudno, zakaj so tajili skupna pota dne 7 tm. v stari tržaški luki. Tam jih je onega dne .namreč našla policija okreg 10. ure dopoldne, in sicer »Rometto« in ((Elviro« v vodi, oba gospodarja pa na bližnjem pomolu. Glede na to. da je bila ((Rometta« naložena s starim železom, so se stražniki pozanimali, čigavo je to železo in klam je namenjeno ter kuj počneta Gerbi in Maifei v pristanišču in v tako sumljivi bližini čolničkov. Tu sta se ribiča izneverila svojima ladjicama in ju hotela utajiti. Petem pa, ko to ni bilo več mogoče, zakaj stražniki so ju legitimirali in ugotovili na. dalje, da imajo opravka z lastnikoma «Romette» in »Elvire«, sta se skušala Gerbi in Maffei izgovoriti na svojevrsten način. Prvi je zatrjeval, da čaka na parnik «Abbazia», na katerem mu je obljubljeno pleskarsko delo, drugi pa je dejal, da je prišel tja ribarit. Nikakor pa nista znala pojasniti, kako sta zašla y luko tudi njuna čolnička. Oba sta bila aretirana in ovadena javnemu tožilstvu, kajti izkazalo se je, da je onih 180 kg železa v enem izmed [ čolnov izginilo iz skladišča ob ' pomolu. Zato sta se morala včeraj zagovarjati zaradi nameravane tatvine in še zaradi prestopka, ker sta brez predpisanega dovoljenja zašla v luko. Sodišče je prisodilo vsakemu 4 mesece zapora in 2000 lir globe, poleg tega pa preklicalo Gerbiju eno izmed prejšnjih pogojnih kaeni, to je, 1 leto in mesec dni zapora. Predsednik Picciola. tožilec Grutofcsi, zapisnikar Neri. Zagovornik odV. Falconer. Kampel Salara Naša dolina, ki se razteza od bivših koprskih solin vse do Vanganela, na desni in levi strani zapira hribovje, ki se dviga precej visoko. Zaprta je tudi na jugovzhodni strani tako, da burja nima tiste moči kot v drugih krajih. To ustvarja ugodne pogoje za gojitev zelenjave. sadja in deloma tudi pšenice. Zdj se, da imamo letos prav v našem kraju prvenstvo v tem. da je njiva pšenice, ki je last tov. Kozloviča iz Tribana, v teh dneh že vsa v najlepšem klasju. Se nekaj tako gorkih dni. pa bo zacvetela, da se bo vsak. ki bo šel tam mimo rad ustavil, kot Se ustavlja že sedaj polno ljudi in občuduje lepo razvito klasje. Pripomniti moramo, da je tov. Kozlovič dobro pripravil njivo in jo tudi dobro pognojil. Njegovo delo bo dobro poplačano. Tudi če je bilo vreme vso zimo zelo neugodno, se je vendar tudi v tem primeru uresni. čili pregovor: Obdelaj ti mene — ali pa bom .jaz tebe. Kdaj bo anagrafski urad bolj zadovoljivo posloval? Vsak Tržačan, ki ima oprav, ka na anagrafskem uradu, da si preskrbi razne potrebne do kumente, ie presenečen 0b načinu poslovanja navedenega urada. Kako je mogoče, da za doku. ment, ki. ga mora čakati prosilec po 4 do S dni in še več. se drugemu prosilcu, ki za to pla. ča agencije, izda isti tekom, dneva? Mislimo, da bi se bilo vredno o tem globlje pozanimati in ukreniti potrebno, da se manj imovitim Tržačanom preskrbi man jša izguba časa in manj poti, ki predstavljajo vedno pomembne stroške ob skromnih plačah prizadetih. Zanimiv je primer tovariša, ki biva na Kontovelu in ki. nam je razložil svojo zadevo: Svojčas je izročil vse svoje potrebne dokumente na ana-grafskem uradu, da se mu izda vozno dovoljenje za motocikel. Ko je po daljšem času na dolo. Ulici Foscolo in Gatteri zaprti za promet Občina obvešča, da bo zaradi nadaljevanja dela za kanalizacijo Ulica Foscolo zaprta za promet od Ulice Gatteri do Ulice Canova do konca navedenega dela. * 0 * Zaradi nadaljnjega dela ?-a kanalizacijo bo Ulica Gatteri zaprta za promet od Ulice Foscolo do Ulice Alfieri od danes dalje do konca del. čenj dan prišel na anagrafski urad dvigniti dovoljenje, ni bilo o tem ne duha ne sluha. Na naše vprašanje, kaiko misli priti zadevi do kraja, je odgovoril: «Seda j moram zopet na zdrazmiški pregled, zopet napraviti na novo vse potrebne listine in upamo, ak0 gre vse po sreči, da bom le dobil vozno dovoljenje)). V imenu številnih Tržačanov pa vprašamo: Ali se res ne dače ne odstraniti, vsaj ublažiti navedeno izgubo časa in ostale neprijetnosti? Volivci! Ogleile si volilne sezname Od 15. do 30. aprila so na volilnem občinskem uradu v Ul. SS. Martiči št. 3 na vpogled volilni seznami. Urad je odprt od 8. do 14. ure in od 16. do 19.30. Vsi volivci naj si ogledajo in nadzirajo sezname, da se preprečijo morebitne krivične izključitve. Ob tej priliki vprašamo županstvo, zakaj nam ni poslalo o vpogledu volilnih seznamov nobenega obvestila in smo morali to vest posneti po lepakih v mestu. Odločno tudi protestiramo proti dejstvu, da so lepaki samo italijanski, čeprav je veliko število volivcev Slovencev. IV ek a j podatkov iz tržaškega življenja v marcu Meseca marca 1951 so bile zdravstvene razmere v Trstu povoljne. Za. vedno nas je zapustilo in odšlo v večnost 318 ljudi medtem ko jih je letošnjega februarja odšlo 345, lanskega marca pa 227. Priselilo se je v našo solzno dolino 233 novorojenih, od katerih je bilo rojenih 6 mrtvih, v letošnjem februarju se je rodilo 234, od katerih 5 mrtvih, v lanskem marcu pa se je rodilo 257. otrok od katerih 3 mrtvi. V zakonski jarem je stopilo 119 parov, medtem ko jih je februarja bilo 107, lanskega marca pa 96. Nalezljive boiezni so nas za. dovoljivo pustile na miru in ni y tem pogledu pomembnih številk. Tolažljivo je, da je bilo pregledanih 94 novih načrtov za gradnjo stanovanjskih hiš in raznih adaptacij in popravil. škoda le. da je med temi 48 vil, kar vsgkakor ne gre v dobro manj imovitim, ki so brez primernega stanovanja. Graje vredni pa kaže. da so naši trgovci. Pregledali so 3854 obratov ter jih našli v popol-nem neredu 1033. Med. vzorci, ki so "bili analizirani, Se je pokazalo, da ie bilo pri mleku 13 odst. temeljito zalitih z vodo. pri kruhu pa 46 odst. predloženih vzorcev premalo pečenih. Vseh različnih vzorcev je bilo pregledanih 280. Na predporočne zdravstvene preglede se je javilo skupaj 18 oseb, od katerih 8 prvič. Od teh' so bile 4 poslane na poseben pregled. Nič kaj dobro se niso pokazali pasji prijatelji človeka in so ugriznili več alf mani ne-prijateljsko kar 50 ljudi, od katerih je odšlo 10 na zdravlje. nje prot; steklini. Nehvaležne pasje mrcine so zato zaprli na opazovanje za dobo, ki jo določa zakon. // SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje _________________ V SOBOTO 21. APRILA 1951 OB 20. t-’m bo v AVDITORIJU v Trstu jubilej NADE GABR1JELCICEVE S PREMIERO ZA NARODOV BLAGOR' komedija v štiri dejanjih Spisal: IVAN CANKAR Režiser: SLAVKO JAN fe. %■ Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: Aleksij pl. Gornik - Jožko Lukeš; dr. Grozd. dež. poslanec, obč. svetnik itd. - Modest ban ^ Katarina, njegova žena - Ema Starčeva: Matilda, to?* nečakinja - Štefka Drolčeva; dr. Pavel Gruden, drz. slanec, obč. svetnik itd. - Ljudevit Crnobori; Helena, nj gova žena . NADA GABRI JELO ICEVA; Jože Mrmolja Klander, obč. svetnika - Srečko Košir in Ernest Z ega, moljevka - Angela Rakarjeva; Julijan Ščuka, žurnalist -do Nakrst; Siratka, literat - Jože Babič; Fran Kadiv^- J rist, sorodnik Grozdov - Stane Starešinič; profesor K žar - Stane Raztresen; Stebelce, poet . Silvij Kobal, , ter, sluga pri Gorniku . Julij Guštin: slabo oblečen ■toči ovek - Lojze Starc: hišna pri Grudnovih - Tea v *hc. va; hišna pri Grozdovih - Slava Mezgečeva: prVI -.-gj] svetnik - Anton Požar; drugi obč. svetnik - Josip Inspicient: Franc Pertot Sepetalec: Marij Marsič Odr. mojst.: Ferdo Kokošar Lasuljarka: Draga Pahoij« V nedeljo 22. aprila 1951 ob 20. uri v Avditoriju v Tr*W ponovitev uspele Gogoljeve komedije ,,REVIZOR” V vlogi glavarja gostuje Lojze Potokar, član Ijublj. &r‘3ftie Vabila za obe predstavi se dobe od danes dalje v družni tiskarni, Ul. sv. Frančiška 20 in pri Adria-bxp Ul. Fabio Severo 5b. - Občinska seja v Nabrežini Danes ob 17. uri bo v Nabrežini seja občinskega sveta. To bo zaključna seja rednega jesenskega zasedanja, ki se je zavleklo do pom!adj. Razpravljali bodo o raznih predlogih, prošnjah in pritožbah. Seja je javna in se je lahko vsakdo udeleži. GORIŠKEGA Novi branitelji «itali)anstva» Gorice Otvoritvene svečanosti na I Fabio Filzi več uspeha pri o- begunskem naselju so se razvijale točr.o po naših napovedih. Iz vseh krajev Italije so z vlaki, avtobusi itd. pripeljali v Gorico nekaj istrskih beguncev ter v njihovi prisotnosti izročili zavod Fabio Filzi dijakom. Za to priliko je prišel v Gorico sam podtajnik za ljudsko vzgojo Vischia. Družbo mu je delal tudi goriški župan, namestnik goriškega nadškofa Margottija in predsednik cone iz Trsta Palutan. Vischia je znal v svojem govoru spretno prikriti šovinistične tendence, ki se manifestirajo pri vseh sedanjih vladnih ljudeh. Kljub vsej njegovi previdnosti pa je le enkrat pokazal, da ni naklonjen pravicam, ki so jugoslovanskim narodom pripadale prav gotovo tudi v preteklem stoletju. Dejal je namreč, da je ustanovitev hrvaške gimnazije v Pazinu leta 1899 izzvala med italijanskim prebivalstvom val °-gorčenja. S tem je hotel reči. da so italijanski šovinistični krogi, ki so takrat vedrili in oblačili po Istri, nasprotovali u-stanovitvi hrvatske gimnazije. Seveda takrat njihov protest ni imel odmeva, še celo pa ne, ker je bilo vsem jasno, da je v tistih krajih hrvaško prebivalstvo strnjeno naseljeno in je imelo že iz tega razloga v tistih časih polno pravico do svoje srednje šole. Se bolj daleč pa je šel «Mes-saggero Veneto«, ko je skušal izraziti misel županovega govora. Takole je zapisal: «Sto dvajsetim dijakom «Fabio Filzi« je v nedeljo v imenu našega mesta in vsega prebivalstva voščil goriški župan. V njegovih besedah ni bilo retorike: v dijakih zavoda Fabio Filzi vidimo obrambo italijan-stva tega mesta, ki bi kmalu kot Istra občutila nesrečno uso. do tiranije...« Prvo, kar moramo k temu pripomniti, je, da odvzemamo tudi goriškemu županu kakršno koli pravico, da ob takih prilikah govori v imenu vsega prebivalstva. On kakor tudi vsi tisti, ki njegove izjave komentirajo. naj se zavedajo, da slovensko ljudstvo ne potrebuje takih pokroviteljev. Povedati pa moramo tudi, da se popolnoma strinjajo, da morajo razni begunci in prišleki braniti «italijanstvo» Gorice, ker je v Gorici vedno manj takih, ki bi bili pripravljeni, boriti se za interese italijanske šovinistične drhali v Gorici kakor po vsej Italiji, kajti politika oblasti je najbolj razočarala ravno Goričane same. ki vsak dan na lastni koži občutilo, kaj se pravi reševati prestiž «patrie» s praznimi in lačnimi želodci. Ali bodo imeli dijaki *ayoda brambi (dtalijanstva Gorice«, kot so ga imeli pri obr ambi »italijanstva Pazina in Istre«? Nov mostič čez Koren in pobožne želje Kmalu po začasni razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo so čez Koren med Ul. Catterini Percoto in Ul. sv. Gabrijela zgradili majhen lesen mostič, ki naj bi vsaj začasno omogočil pešcem prehod iz ene ulice v drugo tik nove državne meje. Kljub temu da je postajala potreba po novem večjem mostu vedno bolj očitna, pa oblasti niso zanj poskrbele. Lesen most. ki so mu kmalu nadeli ime «Ponte di Waterlo», je še nadalje opravljal svojo nalogo. Pred r.ekaj dnevi pa so na pobudo občine le pričeli poleg starega mostiča graditi novega. Te dni so ga že zgradili in ga izročili prometu. Novi most je za razliko od starega v višini ceste. Dolg je nekaj nad deset metrov, širok pa poldrugi meter. Gradnja je solidna. Namenjen je samo pešcem. Čeprav je mostič dovolj močan in zadošča potrebam tamkajšnjega prebivalstva, saj itak tik ob meji ni nobenega prometa, pa nekateri krogi vseeno niso zadovoljni ampak še vedno trdijo, da je tudi ta mostič začasen. Po njihovem bodo mo. tali slej ali prej odstopiti Italiji betonski most, ki veže obe ulici nekaj metrov više ob potoku Kornu v Jugoslaviji. Kdaj bo prišel tisti «slej ah prej«, o tem smo si vsi lahko popolnoma na jasnem. Prav tako pa smo si na jasnem tudi glede tega, da bodo slej ali prej morali nekateri listi in ijudje, ki jih vzdržujejo, prenehati z neprestanim govoričenjem o ((nepravičnem diktatu. Razdeljevanje podpore za zimsko pomoč Občinski pododbor za zimsko pomoč je na svoji zadnji seji določil, da bodo začeli razdeljevati podpore danes 18. aprila. Tudj tokrat se razdeljevanje vrši na sedežu občinskega podpornega društva ECA v Ul. Baiamonti št. 22, in sicer P° sledečem redu: 18. aprila črke A jn B; 19. aprila črka C; 20. aprila črke D, E, F; 21. aprila črke G, H, I; 23. aprila črke K, E. L; 24. aprila črka M; 26. aprila črke N, O; 27. aprila črke Q, R; 30. aprila črka S; 2. maja črke T, U; 4 maja črke V. Z. Dne 5., 7. ;n 8. maja bodo na tem sedežu razdeljevali podpo. po vsem zamudnikom in onim, ki je ne bodo mogli iz kakršnega drugega vzroka dvigniti v za to določenih dneh. Vsi oni družinski glavarji, ki imajo pravico do te podpo. re, se bodo morali zglasiti dan pred izplačilom podpore na po. krajinskem uradu za delo s knjižico o brezposelnosti vseh družinskih članov in nato na sedežu Socialnega skrbstva, kjer jim bodo izdali potrdilo o brezposelnosti. Do te podpore imajo pravico tudi oni brezposelni, ki so bili vpisan; na pokrajinskem uradu za delo .od dne 31. marca 1951. Oni pa, ki imajo zaposlenega katerega koli člana dru-zine. bodo moral; preložiti občinskemu podpornemu društvu ECA delavsko knjižico in v-o. to, ki jo prejmejo pri zapo. slitvi. Nadalje je odbor odredil, da bodo razdeljevali podpore za zimsko pomoč po pravilih, ki So za to določena. Seznam kmečkih delavcev Goriški župan sporoča, da je na občinskem protokolnem uradu od 18. aprila do 2. ma. ja t. 1. na vpogled tretji dodat, ni seznam kmečkih delavcev, ki bivajo v goriški občini. Omenjeni seznam je veljaven v zvezi s dajatvami za socialno skrbstvo, zavarovalnino protj bolezni jn družinsko doklado. Prizadeti si seznam lahko ogli dajo v dopoldanskih uradnih urah. Stavka profesorjev Včeraj so se profesorji srednjih šol v Goriški pokrajini udeležili stavke, ki .je bila Po vsej državi. S splošno stavko, ki so jo že dalj časa napovedovali s krajevnimi stavkami, hočejo profesorji doseči izboljšanje ekonomskih pogojev svoje kategorije. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za Goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si lahko na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta ogledajo sledeče okrožnice; Izvoz sira v Francijo: začasni uvoz oljčnega olja; prosti uvoz zdravi] in zdravniških potrebščin v Filipine: podaljšanje uvoznega dovoljenja iz Avstrije; pogajanja za določitev novega trgovinskega sporazuma med Italijo in Norveško z dne 30, marca 1951; izvoz tkanin iz bombaža; nov trgovinski sporazum med Italijo in Turčijo. Padec s senika Včeraj popoldne je moral re. šilni avto Zelenega križa po 52-letnega Lessia Rudolfa iz Go. rice Ul. Alfieri 3, da bi ga pripeljal v bolnico Brigata Pavia. Lessia, ki se je že prejšnji večer pošteno napil jn nj bil še drugi popoldan popolnoma trezen, je kot običajno šel na senik, da bi nakrmil živino. Ko je hotel navzdol, se mu je nenadoma zdrsnilo. Dve smrtni nesreči na delu Včeraj popoldne se je smrtno ponesrečil 54-letni kotlar Karel Pole s z Utr .»k e ceste 12. Nesreča se je pripetila v-ckidi-ščinah, ki doslej še niso popolnoma pojasnjene, ker v onem trenutku ni bilo v biižni nobenega Očividca. • Poles, 'ki je zaposlen- piri tvrdki za hidravlične instalacije ((Ideale«, s sedežem v Ul. Te-sa 5, je bil včeraj poslan v Ul. Gianrinaldo Carli', kjer bi mora] na neki stavbi popraviti odtočne žlebove, v četrtem nadstropju. kjer je bila ugotovljena okvara, je Poles našel tudi priložnostni oder. ki pa ni bil pripravljen zaradi morebitnih popravil. Poles se ga je kljub temu posiužil. Verjetno pa ie med; delom izgubil ravnotežje in padel v praznino. Ob 14.45 so nesrečneža prepeljali z reševalnim avtomobilom RK v splošno bolnico nezavestnega in s številnimi resnimi poškodbami na glavi in na hrbtu. Poles jc utr.rl nekaj trenutkov petem, ko so ga sprejeli v bolnico. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi podrobnosti nesreče. Nekaj pre.i pa jc doletela smrt 39-letnega Daniela Maricehia, stanujočega na Greti 27. Ma-ricchio, ki je zaposlen pri električnih napeljavah za račun drž. železnic, je padel z več metrov visokega droga, si prebil lobanjo in bil na mestu mrtev. Nesreča se je pripetila na železniški postaji v Nabrežini—Križišče. Truplo ponesrečenca so prepeljali v Trst in ga položili v mrtvašnico splošne bolnice, 'kjer je na razpolago sodnim oblastem. Tovorni avto v plamenih Na cesti v bližini železniškega mestu med, Sesljanom in Nabrežino se je včeraj pctpol-d'ne vnei tovornik, last tvrdke Tcmad Aurelio iz Čedada. Požar ie povzročil kratek rtilk v električni napeljavi. Ogenj je dodobra pokvaril kabino in motor ter povzroči! za okrog 50.000 lir škode. PDT Planinska štafeta ob 10. obletnici OF Za deseto obletnico OF 27. t. m. bodo prispeli vrh Triglava oziroma v Triglavski dom na Kredarici nosilci štafetnih palic iz vseh strani Slovenije (Koroška, Štajerska, Dolenjska, Notranjska, Tržaško, Goriška). Štafetno palico poslanico bodo odnesli tekmovalci PDT v petek dne 20. t, m. iz sedeža OF v Ulici R. " Manna 29. in jo v teku dneva predali v Sežani oziroma Novi Goric; nosilcem goričkih planinskih društev. Prenos, planinske štafete, ki . i -UnHilVfi planinskega Razstave narodne osvodou’ Gledališče Danes se začne razri ^ vstopnic za proslavni konce w letnice gledališča. gode Armando La Rosa Psroi)- ^ loval-j bodo Maria Callas, V” Lj Wilson, Tito Schipa in 50 tržaške filharmonije. K°n? v soboto zvečer ob 21. ur|. SPOMINSKI DNEVI: ■2906 je umrl slavni. fronc fizik Pierre Curie. 1882 jc umrl sloveči aW učenjak Darvoin. 1911 je umrl v Ljubljani . jr. Grohar, slovenski SINDIK ALNE VES H -.zr(v Glavni odbor Enotnih *.,»«• ■tč nih sindikatov pekovskih "5fjt cev bo imel svojo n* danes 19. t. m. ob .13,'' sedežu v Ul. Machiavelli Dnevni red: 1) proučitev P® po zadnjih pogajanjih 0 -p-z pogodbi; 2) organizacijs«* šanja. Naročniki Koledarju ^ za leto 1951 - ugauWrj> Naročniki in čitatelji ^0[e.iP° OF za leto 1951, ki so «»> rešili tam objavljene uKaI1 upr»'0 pošljejo svoje rešitve na 2j, Koledarja OF - Ul. R. Mann’' najkasneje do 30. aprila *• 1 Pogreb -Športno društvo »Mladost« v Nabrežini obvešča svoje člane, da bo pogreb ponesrečenega Okretiča Emila dbnes ob 17.30 izpred njegovega ddrna v Nabrežini. Obenem izraža svoje najgloblje sožalje družini in sorodnikom. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Zanetti. Ul. Comroerciale 26; Harabaglia, Barkovlie; Nicoii. Skedenj. ima za cilj našega očaka, ki je bil postal simbol j narodnoosvobodilne borbe naše osvobojene domovine, bodo spremljale na vsej progi številne in množične manifestacije. Zato bo tudi ob odhodu kratka slovesnost na sedežu OF, ko bodo njeni zastopniki OF Tržačkega ozemlja izročili planincem PDT štafetno palico. Tajništvo OF poziva zato zastopnike vseli masovnih organizacij, osnovnih mestnih organizacij OF, (okrajnih, sektorskih, terenskih) in članov OF da se številno udeleže v petek 20. t. m. ob 7.45 zjutraj uri kratke toda važne svečanosti. Razstava v umetniški galeriji „Scorpone” Fotografska razstava Maria Magajne V galeriji iiScorpkme« se nadaljuje razstava umetniških fotografij Maria Magajne. Je to prva razstava take vrste v na- Usi K l za 1. tnal! šem kulturnem življenju, ki bo nedvomno izredno zanimala našo javnost in privabila ljubitelje umetnosti in lepe fotogra-lije v tej zanimivi manifestaciji. Razstava narodne 0’ -pr'1 ve II. okraja na stadionu ^ ^ maj« bo odprta vsak “ ?t 14. do 22. ure do vkli«fn0 aprila. . D*3 Razstava za I. oK t otvorjena danes 19‘ v Ul. R. Manna 29. pp Razstava na Opčinah čine, Bane. Konkoncb o(,yr. Repentabor in Briščke b«> ^i. jena v petek 20. t. m- o\ I. okraj bo imel v Ul. R. Manna 29 »b danes. Govoril bo Boris. jj Uf Na proslavi III. ol£,ra^i. danes na sedežu v jo*'1 lino a vento bo dr. Andrej Budal. Izleti PDT V nedeljo 6. maja bo izlet na TRSTELJ skozi LIPO in TRNO-VICO. Vrnitev skozi DORN-BERG. Vpisovanje pri ZDTV v Ul. Machiavelli 13, II od 17. do 19. ure vključno do 25. t. m. NOVE. SLOVENSKE Janez Trdina. BAJKE IN POVESTI O GORJAN- CIH, polplatoo . , i * 4 • 330 lir Ivo Cipiko: PAJKI, polplatno , , . * 1 . 220 » Homer: ILIADA, platno .ja« St* 1000 » Aleksej N. Tolstoj: PETER VELIKI, I. in, II del, platno 1J00 » Jože PaJi or: HODIL PO ZEMLJI SEM NASI. polplatno . 400 » DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI pOK6 ROJSTVA, SMRTI IN ^ Dne 18. aprila 1951 v Trstu 6 otrok, umrlo N s ] porok pa je bilo 10- , - P*®? Cerkvene poroke: tmUf Zampieri in pletilja F\° & zana, industrijski izveden do Toffolon in 8°sP°dinVrit% Renata, zidar France*00 vidh''., in gospodinja Emma jctfT mornar Giovanni Grilih1 dinja Enrica elemente. ^ g Michele Scarpa in g°sP giFL tavia Pettorosso, strU?® prsj Lena in uradnica. Ne‘ oSfjOČy, uradnik Dino Moro m steief0.!u Valeria Della Siega, Ned Mario Saitz in fr L,inice-.j) Baldassi, funkcionar „0spa^^(i Ferruccio Zorzut in.„anjK \xlt Loredana Perissan, uJlnia (JU1-De Pasquale in g' berta Kraos. Umrli so: ospodinj* 74-letn’i -M po; Giorgi. 76-letni 54-letna Marija lj.T Uodtf-,. Anna Rotondo, vd. * 84-letni Vittorio Gen Maria Goina, va. j0, letni Giacomo Apol'° AO£X maja šLpeiernaKrss"' Pazin, rir; in moio|ll,’i Vpisovanje d Vi pri Adn8'ES(Lfbh 39 Severo 5/b, «lef 2**®0®6*! OKsarmm ob 25-Ietnici umetniškega dela i ^^čiieva, prva fev Tr< °Venskega gledali' Dinosu n nin‘a rad;' tol-C'"«»e so ji cb-Vendar ? pri3etni intervjuji. *0Vl» o Z nj° po' »zre c n i J1 zasi;,eJ<> °čf» ie t»,jKi j£ri1 v r3aljav0 in a sedi* pred njo dal*' v« i! -D0. ,UKc*j pove-B] > zdai žalostni, 'žst ir, \C'TV orde za umet- W k-, borbe Za krud. Ida Včasih tako okrut-flje v njej Je neskončno P° umetniškem moglo Nadi ze v zgod-»it ^°sti. Pomenilo čudo-•fraT,.'. gla3a ie — brez * taniš? '§er sama si Ctjerla kar spr°ti It oirt* 00 rada' čeprav bar. ' [e ponazarjala le Er\rbe- V Bazovici, . le hodil s a v osnovno Nič ni* 31 kmalu uresničila Nb;ia ■ ?a najVečja želja — ‘ tak0 Ufila se 3e 36 ča ' da ie poza- CaJ!edrugP; oelo za ki zj’ Pivnika v Bazovici, • katerih nadvse iada Id: fc’Chnm Je. kodila'okrog ki n,-,, 56 ,ni več zmenila. Va ljubljeni stric je po-v*eii u a 50 .ii vloga od-P^VeA r m3!0 deklico vse ?% Njap?Slila' DolS° ie So vir- a 2alovala za izgub-j° Prvo S? ’n te2ko> težko je Iazočaranje prebo- Ko j 80ri;oUdeillka’ obiskovala Sp n.A P^iteljišče, je v ^ vi0o aIa vrsto veli-V CarnA -med njimi Jacinto \ ^lini*1 cVem Bt>°hujšanju So \r-JSen'tflorjanski» ter t je ujen”’ Pled nast°P°m ta *5?ne ' C‘0Var ‘e vloge prevzela P« “'šica. Oče je Nadi «k da bi naslo- taijal, aaarkoii se je pri-jj Jttučii ;a nov nastop, jo *"dti, jd tesnoba zaradi bo-f "Str ne bo smela J**il'ie" rin. h» občutek jo je za ie do*: leta P°tenh že ^iiv« Vela na odru za-tfepehe. K ie vena Pr°tuVanje Star' Nird ar ni moglo od-se j* ®nega sklepa. Vpi-Ha «e vedno kot štu-' dramsko šr’om vranisko šolo blišče'1 kmalu Prišla v L^četet mek» ? ml 36 zdf;1 ta‘ luta «s„. fta 'c,06 Je -hiaaa na-ktaj.!, ®a ne vem, karta i, - Igrala sem i:i-nA pti6> ki P°.ie. nc r^o in2?8! not. Vse mi je V^v ,itika 3e 11,036 p,r‘ t a j Ugodno sprejela.« jj>les , 'niela smisel Judi ltava, j. . k°reografinja Po-* ** ntu Je Prigovarjala, da kj%> Posvetila V« iežka^■n, Se borila v se-fct9* ■ Je blla odločitev. V °li , 3e . omagala beseda, kratišiaMaern kesala, tudi J rti; trenutkih ne, ka-^ ILt0tl volj? bU° da Aivat življenje je Nado r^lišča ,Sa odtrgalo odi k^ribo' t0da ne za dolgo. ' Pato nastopala eno v Ptujskem gleda- taršev sto-čeprav mi je tega marsikdaj GaBRijelcic Je 'zredno do-£S ^j*\?aj j6 Publika j* sai k iHfcda v malo rB?Ld,0bi jo Ga- ?tedališče \Sk,h odri? tUdl na U Va>a se ' K^žin? y L3u'blja->iiu^eda-61?da‘iis?rednJe sloven-,.raa vžiVet?°da nisem kM ^bteia- 'ri lakrat ni-^ j> Vrti vt ve,T|. da kV?a C °k v meni in- B'la sem .srečna, da V ^r* 8ače mogla več Preži*^m mala. ‘k ^ VK>i rj^ivljai ' *» n.sa,na s ezadovoljria ■ s »boj, PORO, krizo kiti? lotevat tbtsel, da nisem igralka. Toda volja je bila v meni, taka volja, da sem premagala to svojo notranjo krizo in moja gledališka P°t se je začela vzpenjati. Imela sem, sijajne učitelje: Skrbinška, Lipaha, Gavello, pozneje Stupico in Krefta. Mnogo sc mi dali, mnogo sem, se od njih naučila. Sploh spoštujem režiserje«, je pristavila Nada resno «in tudi če bi: se ne strinjala z njimi v interpretaciji vloge, sem se jim vedno podredila, saj sem razumela, da režiser ne gie-da na posameznika, temveč na igralca kot na del celote«. V ljubljanskih, letih je igrala najrazličnejše vloge: Cankarjevo Mino in Jacinto, Tono y Finžgarjevi ((Razvalini življenja » , Strindbergovo Lauro, generaiico v Peran-dallovi «Nocoj improviziramo«, Bredo v Snudrlovi ((Rajski ptici«, Emilijo v «Othelu» in druge. «Tiste vloge imam rada, s katerimi imam največ dela«, nadaljuje Nada kakor sama zase. ((Pravzaprav sem egoist — igram zase, v svoje zadoščenje, gledalci me celo motijo. To je moje življenje in predala sem. se odrski umetnosti, ker jo ljubim. Nobene zasluge nimam, da 25 let igram, to je moja sreča«. In ob misli na 25 let odrskega ustvarjanja se je Nada zopet, zamaknila v preteklost, njene oči so se izgubile nekam daleč in tiho. a s ponosom je pribila: «Svoje teatrske stopinje sem vklesala v skalo — tako težka je bila moja borba za teater«. Gabrijelčičeva se je vživela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju ini zopet V Ljubljani, vendar pa jo je hrepenenje po Krasu spremljalo povsod1. In po osvoboditvi je prišla takoj v Trst na delo. Nekaj, časa je delovala tudi v Gorici, kjer je imela dramske tečaje, nato pa se je zopet vrnila v Trst. «Tako rada sem tu, primorski človek mi je blizu, ker je tako čustven, nekje ,v srcu še otrok. Tudi rad ima naše gledališče. Vendar pa mi je hudo, kčr v mladini še ni tistega pravega odnosa, spoštovanja do odrske umetnosti. Vendar sem srečna, ko opažam, kako naši ljudje slede našemu delu. Kakšna razlika od prvih povojnih let! Prvo leto so ljudje govorili: ljubljanski igralci so igrali. Nato: Slovensko na- rodno gledališče je gostovalo v naši vasi. Danes pravijo: Naši igralci so prišli k nam. Ali ni to najlepše zadoščenje za nas? Rada sem v Trstu«, nadaljuje Nada svoje pripovedovanje. «Tu hočem tudi ostati, ker sem. prišla z namenom. da opravim delo, ki ga ie nisem končala«. Res je, umetnica Nada Gabrijelčičeva mora ostati še dolgo med nami, da bomo znova doživljali umetniške like, kakor nam jih je ustvarila z Regino Giddens v ((Kobilicah« pisateljice Lillian Hellman, Elmiro v Moliero-vem »Tartuffe«, Ano Pavlov-no Višnjevsko v Ostrovskega ((DonoSni .službi«, gospo Bathvvick v Galsworthyjevi ((Srebrni tobačnici« in mnogo drugih. Nada je nekoč dejala, da ni kritik nikoli spravltjala, da jo je bilo nekako sram, da ji posvečajo sploh kakršno koli pažnjo. Ce bi kritike spravljala, bi jih imela ob 251etnici svojega umetniškega delovanja, ki ga te dni praznuje, že celo knjigo, kajti plodno je bilo njeno u-štvarjanje. Ohranila Pa ie vse kritike v spominu. Spom- ni naj se tudi kdaj na raše priznanje, ki ji ga ob tem prazniku izrekamo: hvaležni smo ji, da je prišla med nas v Trst, da posreduje svojo umetnost prav nam, ki smo desetletja zaman po njej hrepeneli. Hvaležni smo ji, da s toliko ljubeznijo dela v našem Slovenskem narodnem gledališču, da je s svojo požrtvovalnostjo in predanostjo umetnosti zgled mlademu igralskemu redu in da je tudi temu gledališkemu naraščaju s svojimi zrelimi odrskimi izkušnjami učiteljica. Čeprav je Nada dejala, da dela na odru. ker ji predstavlja scena življenje, čutimo vsi, kadar jo gledamo in poslušamo, da hoče posredovati umetnost nam vsemi, da želi z njo dvigniti primorskega Slovenca. Za to in za njeno globoko umetnost smo jj hvaležni in ji želimo, da bi nam posredovala svojo umetnost še dolgo, dolgo, sebi v srečo, tržaškim Slovencem pa v kulturno rast in ponos. NADA M. Gangsterstvo Mil Zaradi ((velikodušnosti« praške policije, je telegrafist jugoslovanskega poslaništva dobil zatočišče in zaščito češkoslovaške oblasti. .PO OBČNEM ZBORU PODZVEZE SHPZ V KOPRU ljudska prosveia-sredsivc za kulturni driii Več mladine v prosvetna društva, da bo lepa domača govorica bolje tekla in se osvobodila tujega plevela iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihii ZADNJI ČAS. JE: Vsi k telovadbi za 1. maj - * j’ mm'.'., Potrebno je ut prav, da se ob tako važnem kulturnem dogodku za vse Slovence Koprskega, kot je bil občni zbor P od zveze SHPZ, pomudimo za časek ob tem razvojnem mejniku in. pogledamo nazaj in naprej — kakšna je bila žetev in kako se obeta za naprej. Ze takoj v začetku ugotavljamo: Več in dobrih delavcev nam je treba, da bo tudi naših prosvetnih društev, pevskih Zborov, dramskih družin, folklornih skupin in godb — še več. Takoj izhaja iz te ugoto. vHve še druga: Več mladine v naša prosvetna društva, da bo lepa in bogata domača govorica lepše tekla in: se osvobodila — tujega plevela, ki ga je še polno. Takoj po osvoboditvi je oživelo v koprskem okraju sedem, •prosvetnih društev r 18 od in 579 čla i. Leta 10i8 se je to ž enilo podvojilo, bilo j- že 15 pr svetn h društev s 30 odseki in 1512 člani. V naslednjem letu je število društev naraslo na 17 s 34 odseki in 1647 člani. Leta 1948 je štela Podzveza SHPZ že 25 prosvetnih društev s 37 cdsek-i in 2500 člani. 31 prosvetnih društev Danes je v Podzvezi SHPZ včlanjenih 31 prosvetnih društev s 42 odseki in 3200 člani. Pevskih zborov je danes 13 s 345 pevci, dramskih skupin 10 s 6.9 člani, godb in godbic 10 s 184 člani, ena folklorna skupina in dve lutkovni gledališči. Če kritično pogledamo, ne moremo biti zadovoljni s tem številom. To pa predvsem zaradi tega, ker praktično deluje samo 22 prosvetnih društev. Vzrokov za to je več. Med bistvene vzroke spada pomanjkanje primernih prostorov. Na drugi strani pa se krajevni organi Se vedno premalo zanimajo za kulturno prosvetno delo. Lep primer dobrega in POMEMBEN DOGODEK NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGC Obup,; Cankarjeva založba v Ljubljani je v svojih leposlovnih publikacijah izdajala do, sedaj samo prevede naprednih leposlovnih del iz sodobnega svetovnega slovstva. Letos pa je svoj delokrog razširila in uvrstila v svoj program tudi dela slovenskih pisateljev. Prav posebno presenečenje pa je vsem ljubiteljem lepe knjige, in prav posebno še slovenske, pripravila s tem, ko se je odločila, da izda v desetih knjigah Cankarjevo izbrano delo. Ze več kot pet-n f deset let je namreč minilo, odkar je izšla prva Cankarjeva knjiga. Tudi vse naslednje izdaje Cankarjevih del, ki jih Je oskrbel pisatelj sam, so danes skoro nedosegljive. Prav tako redke pa so tudi knjige Cankarjevega Zbranega dela, ki je v dvajsetih zvezkih izšlo v letih 1925 do 1936 pri Novi založbi v Ljubljani. Zato je postalo takorekoč nujno potrebno pripraviti novo izdajo Cankarjevega dela, zlasti v današnjem času, ko ima Cankarjeva beseda svojo polno vrednost in pravi pomen. In ta veliki dolg do Cankarja in do sl°" venskega borca bo letos izpolnila Cankarjeva založba. Izdaja Cankarjevega izbranega dela je preračunana na deset knjig, v katerih bo vsebovana dobra polovica vsega Cankarjevega dela. Izpuščena bodo manj pomembna dela ter nekateri spisi zaradi snovnega ponavljanja in težko umljive simbolike. Urejena pa bo izdaja po kronološkem redu nastanka tako, da si bodo v posameznih zvezkih sledile pesmi, črtice in povesti, drame ter kritični in polemični spisi. Vsak zvezek bo imel okoli štiri slo strani literarnega teksta, uvod, na koncu pa opombe in podatke s potrebnimi pojasnili, vendar tega le toliko, kolikor bo primerno in potrebno aa umevanje Cankarjeve umetnosti, zlasti še, ker celotna izdaja ni namenjena literatom, temveč najširšim krogom. V vseh spisih bodo seveda ohranjene posebnosti in značilnosti Cankarjevega jezika. Prav zaradi tega in zaradi kronološke razporeditve del v zbirki, bo bralec lahko zasledoval idejni, miselni in umetniški razvoj našega največjega pisatelja. Urednik celotne zbirke je literarni zgodo vinar Boris Merhar, ki je po osvoboditvi pripravil izdajo več Cankarjevih det, s čimer je podano jamstvo, da bo tudi to odgovorno in težavno delo uspešno opravil. Za opremo knjige je Cankarjeva založba razpisala posebno nagrado. Nedvomno je. da bo zato oprema primerna pomembnosti izdaje in dostojna vsebini. Založba je prepričana, da bo_letos izdala najmanj tri knjige Cankarjevega izbranega dela. Prva knjiga s poezijo in mladostno prozo bo izšla že ta mesec. Drugi zvezek bo vseboval izbor iz Knjige za lahkomiselne ljudi, povest Na klancu in več novel. Poglavitno delo tretjega zvezka bo Hiša Marije pomočnice, dočim bo četrti zvezek obsegal Križ na gori, povest Potepuh . Marko in Martina Kačurja. Ne glede na vrstni red pa bo založba prav tako že letos poskušala izdati deseti zvezek s kritičnimi, polemičnimi in satiričnimi spisi. Nedvomno je, da bo celotna nova izdaja izbranega dela največjega oblikovalca slovenske besede, močno pomemben dogodek na slovenskem knjižnem trgu in v celotnem slovenskem kulturnem življenju. “S. R. vztrajnega pevskega zbora imamo v Šmarjah. Ta zbor je edini., ki stalno vadi že °d svoje ustanovitve dalje. Zaradi tega ima tudi dobre in pohvalna u-spehe. Takoj za njim je pevski zbor iz Koštabone- čeprav je številčno nekoliko slabši, vendar vztrajno vadi. Lep primer, kako se da oživeti prosvetno delo na vasi, če pri tem sodeluje tudi mladina, imamo v Škofijah. Iz tega vidimo, da je treba pospeševati vključevanje mladine v prosvetna društva. Vsako prosvetno društvo: naj bi imelo mladinsko sekcijo, ker bo tako lahko ojačilo pevske zbore, dramske skupine, študijske krožke in podobno. Začetne in uspešne primere imamo v Šmarjah in na Škofijah. Na vasi se pojavljajo skupine, ki niso vključene v prosvetna društva. Največ takih primerov imamo pri mladinski in ženski organizaciji. To so zdravi pojavi. Dolžnost prosvetnega društva je, da jih vključi v že obstoječo sekcijo ali pa organizira novo. Teden slovenske kulture, ki je razgibal vso kuVtvirno-pro-svetno delo. Dri katerem še vedno prednjačijo pevski zbori, je poudaril značilnost slovenskega naroda, ki rad poje. Kot pripravo za teden slovenske kulture je bilo 19. novembra v Marezigah tekmovanje pevskih zborov. Tega tekmovanja so se udeležili mešani pevski zbor PD {(Zvezdan iz Pobegov-Cežarjev, mešani pevski zbor PD «Branik» iz Šmarij, mešani pevski zbor PD ((Svoboden iz Sv. Antona, pevski zbor PD «Padli antifašisti)) iz Sv. Lucije, mešani pevski zbor SKUD iz Kopra, moški pevski zbor PD ((Kajuhn iz Pomjana, moški pevski zbor PD »Jonko Premrl — Vojkon iz Kort. mo* Ški pevski zbor NZ in kot gost moški pevski zbor PD «Oton Zupančiči) iz Kopra. Knjižne razstave Zo otvoritveni dan slovenske kulture je bil v Kopru literarni večer, na katerem sc nastopili slovenski pisatelji in pesniki: Boris Pahor, Vladimir Bartol, Alojz Rebula, Ludovika Kalart, Dušan Zeljeznov in Slavko Kobe. Prosvetna društva po vaseh pa so imela predavanja s temo «Slovenska, beseda in mi». V Kopru, je bila tudi prva knjižna razstava slovenske knjige, ki jo je priredilo prosvetno društvo «Oton Zupančič)). Razstava je bila zelo okusno pripravljena, škoda le. da ni bilo na razpolago večjega prostora. Tudi večina prosvetnih društev po vaseh je imela take knjižne razstave. Na večeru slovenske besede je dramska družina prosvetnega društva iz Šmarij priredila v koprskem gledališču igro enodejanko «Puška gospe Carrara, dramska družina iz Dekanov pa Ingoličevo «Lovorjev veneča. Kot gost je nastopit tudi mešani in moški pevski zbor iz Pro-seka-Kontoveia. Dijaki koprske gimnazije so uprizorili otroško igro uV kraljestvu palčkov» z velikim u-spehom. S to igro so gostovali tudi v Izoli, Piranu in Šmarjah. Na predvečer obletnice ustanovitve nove Jugoslavije bila v Kopru zaključna pri« reditev tedna slovenske kulture, katere se je udeležil tudi predsednik ljudske prosvete Slovenije pisatelj France Bevk. 152 kulturnih prireditev Teden slovenske kulture je bil pregled Iculturno-umetniške-ga dela naših ljudi obenem pa poziv za čimbolj vztrajno in prizadevno delo na tem polju. Zavedati se moramo, da so samo visoko kulturni in razgledani ljudje dobri graditelji socializma, poborniki internacio-nalizma in zvesti izpolnjevalci Marlesovih in Leninovih idej. Ce kritično pogledamo na teden slovenske kulture, lahko mirno ugotovimo, da je v pravi meri kulturno razgibal slovenski živelj v mestih in vaseh. Vzbudil je zanimanje za slovensko besedo, zato želimo, da bi to zanimanje ostalo trajno, da bi. bila slovenska beseda res tisti prepotrebni k/ruh, ki so ga bili naši ljudje tako lačni dolgih 20 let, V obdobju od zadnjega občnega zbora Podzveze SHPZ do danes, je bilo na Koprskem 152 kulturnih- prireditev, ki so jih imela prosvetna, društva. Nadalje je bilo 63 predavanj kmetijskega značaja. Delovni ljudje streme k znanju. To znanje je toliko bolj potrebno našemu delavcu, ki danes upravlja proizvajalna sredstva, potrebno mu je za zmago, za zgraditev boljše bodočnosti. za zgraditev socializma in s tem za odpravo izkoriščanja človeka Po človeku. To bomo lahko dosegli edino-le s skupnim naporom jugoslovanskih narodov. Njihove izkušnje so tudi naše izkušnje. Ob teh izkušnjah vidimo vsak dan bolj, kako je prosveta potrebna za našo dokončno zmago. Naše ljudstvo mora videti v ljudski prosveti sredstvo za svoje izobraževanje in svoj kulturni dvig. Zadružnik bo laže premagoval vsakodnevne na,pore, •če bo posvetil svoji izobrazbi več pozornosti. Prav tako bo tovarniški delavec lažje reševal svoja in s tem tudi družbena vprašanja, če bo široko razgledan. Zato bomo v bodoče sprejemali tekmovanja, za sedanje pa gledali, da ga bomo prekoračili in pripravljali kulturne prireditve, ki bodo primer idejne, politične in umetniške kvalitete. Naše kulturno prosvetno delovanje naj ima za cilj nenehno dviganje kvalitetnih prireditev, od katerih naj bo letošnji teden slovenske kulture kot vrhunec našega dela. Ta teden bomo posvetili 10. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov. Da bomo našo kultur, no. politično in gospodarsko po. vezanost še bolj izrazili, bo ta teden v mesecu septembru, ko je istrsko ljudstvo prijelo za orožje in po vzgledu jugoslovanskih narodov začelo z oboroženim uporom. Osnovno misel, ki nas mora voditi pri našem delu, je vprašanje vsebine našega dela. To vsebino nam■ odpira zavest, da gradimo skupno z jugoslovanskimi narodi boljšo bodočnost, da utr- jujemo miroljubne sile v svetu in bratstvo med tu živečimi na. rodi. S tem gradimo tudi socialistično kulturo, vnašamo' našim ljudem socialistično misel, s tem tudi populariziramo nauk Marksa in Lenina v vseh oblikah Ijudsko-prosvetnega dela. Vsaka naša kulturna prireditev mora biti odsev dobe, v kateri živimo. Tako moramo sedaj, ko so delavci prevzeli ta vame v upravljanje, tudi naše programe konkretizirati v tem smislu. Naš smoter je v tem, da ljudska prosveta prispeva k vzgoji novega človeka visokih socialističnih kvalitet. Tudi na Kitaj1 s kam ruski sistem mešanih družb -Zmanjšan potencial mandžurske industrije -Kitajska povsod zapostavljena Japonci so med vladanjem v Mandžuriji zgradili močno industrijo. Kitajska je drugače slabo razvita in znaša delež industrijske proizvodnje v narodnem dohodku samo 10 odstotkov. V Mandžuriji je pa 1943. leta znašaj delež industrijske proizvodnje 56 odstotkov od celotne proizvodnje. Takrat je ona dajala 50 odstotkov kitajske proizvodnje premoga, 87 odstotkov surovega železa, 93 odstotkov jeklenih izdelkov, 78 odstotkov električne energije in tudi polovica železniških prog je bila v tem predelu. Letna proizvodnja premoga je znašala v poslednjih letih vojne okoli 30 milijonov ton. surovega železa 3 milijone a jekla 1.5 milijona, V Mukdenu je bilo okoli 4.750 podjetij, ki so zaposlovala 360.000 delavcev. Te tovarne so proizvajale tanke, avtomobile, letala, stroje in drugo. Rusi so vse to zavzeli in proglasili lastnino Japoncev za vojni plen. S tako cenenim izgovorom so prišli do ogromnega bogastva, ki so ga deloma odpeljali v ZSSR, a deloma izkoriščajo na osnovi raznih dogovorov. Zelo zanimivo je, da v tej zvezi prikažemo «napore» ruske armade v vojni z Japonsko. Sovjetska zveza je Japonski napovedala vojno šele 8. septembra 1945. Japonska pa je 10. prosila za pogoje predaje in, se 14. istega meseca tudi predala. Po službenih podatkih so ruske čete izgubile v tej vojni vsega skupaj 8.812 mrtvih in 22.264 ranjenih. VAŠKA POMLAD Ni zaman, če še pripomnim^ da je SZ 1941. leta, ko je kitajski narod krvavel v vojni z Ja« ponči podpisala sporazum o medsebojni nevtralnosti. Vendar vse to, kot tudi dejstvo, da so imeli Kitajci mnogo več zaslug pri osvoboditvi in uničenju Japonske ni preprečilo SZ, da ne bi vzela vse to, kar je ie mogla. Kot smo že rekli, je SZ proglasila japonsko imovino za vojni plen In ga deloma odpeljala, deloma pa izkoriščala na osnovi dogovorov. Tako je že 1945. leta sklenila s Cangkaj-škom dogovor o prijateljstvu in o zvezi, ki so ga dopolnili štirje sporazumi. Po teh sporazumih -je prišla SZ do pravic v Port Arturju, ki ga lahko izkoriščata oba partnerja. Pristanišče Dajren ostane odprto, vendar pa je SZ dobila v zakup nekaj pomolov in dokov-Ruski izvoz in uvoz, ki gre preko čangčunske železnice so o-s vodo dih vsake carine. Vzhodna kitajska železnica in Južna mandžurska železnica sta se spojila v enoten sistem in postali skupna last Kitajske in Sovjetske zveze. Skupna uprava bo trajala 30 let. Po preteku tega obdobja bo železnica prešla v popolno kitajsko la-st. Po pogodbi iz 1950. leta je SZ to vrnila Kitajski, vendar so nekatere točke te pogodbe zelo sumljive, posebno če poznamo znano sovjetsko prakso. Z direktnim ropom pa je SZ po približnih ocenah oškodovala Kitajsko za 858 milijonov dolarjev. Neki ameriški repa-racijskj komisar je izračunal, da je bi’ potencial mandžurske industrije znatno zmanjšan. Poleg tega so sovjetske čete zaplenile mandžursko zlato rezervo, ki je znašala preko 3 milijone zlatih dolarjev. Rusi so • poleg tega potrošili preko 5 milijard jenov in za ta denar kupovali japonsko premoženje od civilnega prebivalstva, ki nikakor rti bilo vojni plen. Licemernost sovjetske vlade je prišla do izraza nedavno, ko je Sovjetska zveza ((velikodušno«. vrnila LR Kitajski 302 pred meta — P-ep sovjetske armade iz 1945. leta. Zanimivo je, če pripomnimo, da je v tem številu predmetov kar 47 tovarn, ki so pet let in pol v sredini Mandžurije delale za Sovjetsko zvezo in ki jih ona sedaj tako požrtvovalno vrača. Ostali pred meti pa so: 33 skladišč, 188 spalnic, 11 kinodvoran in 23 ne. premičnin. Pozneje se je pričelo izkoriščanje na drug način s pomočjo mešanih družb. Na severoza-padu Kitajske so v oblasti Singkjang bogata rudna ležišča. Sovjetski oblastniki so ustanovili skupno s kitajsko vlado 3 mešane družbe, ki, v tej pokrajini eksploatirajo nafto. Po tem dogovoru plačuje ena kot druga stran polovico stroškov, povsem jasno pa je, da si ravno tako delijo dobiček. To pomeni, da samo na ta način odvzamejo Kitajski polovico proizvodnje« SE VEČ TAKIH PRIREDITEV Lep uspeh opernega večera Torkov koncert operne glafi-be se je lepo vključil med prireditve tržaške Glasbene Mati' ce. Veliko truda je bilo vloženega v zahteven spored, ki so ga izvajali solisti opernega gledališča iz Ljubljane: Sopranist, ka VANDA GERLOVIČ, mezzosopranistka ELZA KARLO. VAC. tenorist RUDOLF FRANCL in basist VLADO KORO$EC, orkester in Komorni zbor pod vodstvom U-balda Vrabca in dr. Danila Švare. Spored je bil pester in zanimiv ter je nudil našemu občinstvu priliko, da spozna nekatera dela, ki jih običajno ne zasledimo na tukajšnjih koncertih. Iz francoske operne literature smo slišali, arijo San-clia iz Massenetove opere Don Qwha te, «K jer oranže c reto« iz Thomasov e opere Mignon, Sajnt - Saensovo arijo ((Dalilev ter “Cvetlično a>rijo» in duet iz Bizeto-ve opere aCannena. Izmed ruskih avtorjev so bili zastopani; Čajkovski z arijo Lize iz opere «Pikova dama», Glinka z arijo Vanje iz opere ((Ivan Suzanina in Musorgski z arijo Varloma iz opere «Boris Godrniovr. Iz priljubljene Smetanove opere «Prodana nevesta» smo slišali arijo Janka, arijo Marinke, duet Janka in Kecala ter uvodni prizor iz prvega dejanja, izmed Dl-omkouih del P« a,r'i° «Rusalke» ter uverturo k operi «Selma Sedlak». Končno sta bili na sporedu še arija o registru iz Mozartove opere ((Don Juana in uvertura k Mihevčevi komični operi kV Hinje diete«. Ta opera je ena izmed številnih Oper in drugih del tega slovenskega skladatelja, ki je svoje skladateljske sposobnosti uveljavil v tujini. Uvertura k operi «VHinje detm> muzikalno ne predstavlja dosti in je nekaka zmes raznih vplivov te. dartjih glasbenih struj, vendar je pomembna ker obenem z drugimi Mihevčevimi deli kaže na dovolj razgibano glasbeno udejstvovanje prve polovice 19 stol. vred Slovenci. Vsi solisti so pokazali pri svojem izvajanju odlično tehniko in globoko muzikal nost. Naša znanka mezzosopranistka Elza Karlovce nas vedno ponovno navduši s svojim sonornimi, lepo barvanim glasom, ki ji ornogoči plastično oblikovati svoje podajanje. Navdušili sta zlasti interpretaciji efektnih arij iz opere «Mignon» ter ((Samson in. Daljic«. Sopranistka Vanda Gerlovič je sicer šele na začetku svoje umetniške poti vendar smo mnenja, da se bo razvila v eno prvih slovenskih sojjranistk, ker ima vse pogoje za to. Razpolaga z odličnim glasovnim materialom, kateremu se pozna izvrstna tehnična dodelanost ter s smi- stom ža muzikalno podajanje, ki bo postalo še izrazitejše ob nadaljnjem pevkinem poglabljanju vsebinskega izraza. Posebna odlika njenega glasu je svežost in lep nastavek. Tenorist Rudolf Franci je bil že naš gost v Trstu. Tudi njemu se pozna dobra pevska šola, ki se kaže v lahkotnem obvladanju dinamičnega fraziranja, zlasti v visokih legah, Od lanskoletnega koncerta je vsebinsko še poglobil svoj muzikalni izraz. V naši sredi smo prvič pozdravili basista Vlada Korošca, izrazito muzikalnega pevca z bogatim glasovnim materialom. V svojem izvajanju je pokazal poseben smisel za plastično oblikovanje karakternih komadov kakor je n. pr. arija «Varlama» iz Musorgskega ope. re ((Boris Godunova. Svoj odlični igralski talent pa je pokazal pri duetu KecaLJanko iz Smetanove opere «Prodana nevesta)), pri katerem je j svojimi kretnjami in mimiko izvabil obilo dobre volje pri občinstvu. Pevce je v prvem, delu koncerta muzikalno in rutinirano spremljaj pri klavirju dr. Danilo S vam . * Veliko pozornost 'je vzbudil nastop orkestra, ki ga je uvež-baj dirigent Ubald Vrabec in kateri je razen izvedb Mihev-čeve in Dvorakove uvetture spremljat soliste » arngem koncerta. Orkester, ki smo ga že imelj priliko slišati lansko leto je razmeroma maloštevil-čen. Ker je sestavljen iz članov dokaj različnih kvalitet, učinkuje mestoma premalo homogeno in mtonacijško ter ritmično »»e vedno brezhibno. Moramo pa izreči priznanje požrtvovalnemu delu dirigenta Vrabca, ki v dokaj težavnih pogojih orje ledino naše instrumentalne glasbe. Mihevčevo ter Dvorakovo uverturo, spremljavo dueta in uvodni prizor iz Sme-tanove opere ((Prodana neve-sto» je orkester izvajal pod taktirko Ubalda Vrabca oštete točke pa pod vodstvom dirigenta ljubljanske opere dr. Danila Švare. Dirigent Vrabec Ubald je dovolj dobro pripravil obe uverturi, izdelati pa bo še moral svojo dirigentsko tehniko, s čemer mu bo tudi laže ohraniti disciplino orkestra, ki m vedno najboljša in so posamezni člani često premalo pazljivi (zlasti ob vstopih). Pri zadnji točki sporeda je nastopil tudi Komorni zboi■, ki je dobro uvežbal svoj part, le da je ob močnejšem orkestru izgubil na zvočnosti. Motil je tudi izostanek dueta. Poslušalci so pazljivo slediti izvBjanjn bogatega sporeda ter nagradili posameznike z; navdušenim ploskanjem, ki se ms*, storna kar mi hotelo poleči. VREME Včeraj ob 19. uri je bil zračni pritisk 766.4, toplota 14.0 (najvišja med dnevom 16.2, najnižja 10.3), vlaga 84 odst., nebo pokrito 8 desetin, morje skoraj mimo, vidljivost 20 km, toplota morja 12.5. Vremenska napoved predvideva za danes nadaljevanje oblačnega vremena in kčajevne padavine. STRAN 4 ZADNJA POROČILA •“ 1 H::.: lili ::::| 19. APRILA 1951 i Današnji najvažnejši programi: Slovenija: 18.00 Samospeve R. Straussa poje Sonja Draksler ob spremljavi M. Vodopivca; 23.00 Nočni koncert skladb Lajovica Bravničarja Arniča. Jug. cone Trsta: 14.00 Iz' ?orodino^ Bortkiewiczovih del; 20.30 Poje tržaški zbor, vodi Ubald Vrabec. Trst II.: 13.°° .D ve uve turi Čajkovskega; 20.00 Priljubljene RADIO MAC ARTHUR gre v Washinglon V San Franciscu ga je sprejela velikanska množica - Njegove izjave - Priprave republikanskih senatorjev na nove »velike razprave" W ASHINGTON, 18. — Trumanov tiskovni tajnik Joseph Short je danes izjavil, da nima ameriški predsednik namena prisostvovati nobeni proslavi v ča&t Mac Arthurja. Javil je tudi, da je odločilo ministrstvo Za vojsko, da ne bo pcslalo častne čete in vojaške godbe na letališče, kamor bo prispel Mac Arthur ob 1.30 po ameriškem času: To zaradi pozne ure. Glasnik je dodal, da mu bodo izkazali vojaške časti med javnimi prosla-parni, ki bodo v prestolnici. Na letališču pa bodo zbrani I vo in Trumanovo konferenco, tajnik za obrambo general Mar- Tako je imel Truman tiskovno shall in člani glavnega ameriškega stana, med njimi generala Omar Bradley, Lawton Collins, Hoyt Vandenberg in admi ral Forrest Sherman. Republikanski poslanik Joseph Martin je dejal danes zvečer, da misli general Mac Arthur prisostvovati sestanku zveze «Hčerk ameriške revolucije« in. kongresu Združenja ravnateljev ameriških listov. SAN FRANCISCO, 18. — Letalo «Baatan», ki je pripeljalo iMac Arthurja v ZDA je prispelo danes zjutraj v San Francisco. Na letališču, ga je pozdravila velika množica. Ob tej priliki je Mac Arthur dejal, da ne more «povedati kako je srečen, ko se je vrnil v domovino, o kateri je dolga leta govoril s svojo ženo. Ne bova pozabila vašega sprejema in te čudovite gostoljubnosti«. Potem se je peljal po ulicah San Francisca v hotel na Union Sauare Plaza. Na ulicah in letališču je bilo ob prihodu Mac Arthurja približno 250.000 ljudi. Mac Arthurjev prihod so oddajale televizijske postaje in so ga tudi filmali. Neka televizijska družba je javila, da bo s posebnim letalom poslala v Moskvo maršalu Stalinu film o prihodu Mac Arthurja v San Francisco. Film bo trajal 12 minut. Glasnik generala Mac Arthurja, general Courtney Whit-ney je danes izjavil, da ni nobenega načrta za sestanek med Trumanom in Mac Arthurjem. Opazovalci so mnenja, da bi Mac Arthur obiskal Trumana le na izrecno vabilo iz Bele hiše. Whitney je dejal, da je Mac Arthur vso pot pripravljal svoj govor, ki ga bo imel jutri pred kongresom-' Zdi se, da bo govoril o možnosti, kako bi premagali Kitajce z majhno razširitvijo korejske vojne. Whit-ney je dejal, da Mac Arthur še ne ve, kakšno nalogo mu bodo sedaj zaupali, ko so ga razrešili vseh dolžnost. V občinskem poslopju v San Franciscu je imel Mac Arthur govor, med katerim j# izjavil: «Nimam namena postaviti politične kandidature in upam, da ne Lodo mojega imena nikoli izkoriščal; za dosego političnih ciljev. Moja edina politika je združena v dobro zna. ni frazi.} «Na.j Bog blagoslovi ZDA«. Po zadnjih računih je sprejelo Mac Arthurja v San Franciscu en milijon oseb. General Mac Arthur je zapustil danes zvečer ob 22.25 po našem času San Francisco. Z letalom to prispel v VVashing-lon ob 6.45. V New Y#orku se medtem pripravljajo na Mac Arthurjev sprejem. Pet sto policajev bedo postavili na cesti od letališča Idlewild do središča mesta. Njegov avto bo spremljalo 75 policajev na motornih kolesih. Ko bo Mac Arthur izstopil iz letala, ga bodo pozdravili s 17 topovskimi streli. Newyorška občina je pozvala po časopisih prebivalce mesta, naj ne pridejo v večjem številu na letališče, ker ni pripravljeno za take manifestacije. V krogih ameriškega kongresa se je povečala nervoza v pričakovanju prihoda Mac Arthurja. Republikanski senatorji so dali več predlogov in velikanska časopisna kampanja po vsej državi govori o razburjenju, ki ga je povzročil Mac Arthurjev primer. V Beli hiši kažejo veliko mirnost ip edini ukrep, ki so ga doslej podvzeli, je bil, da so za en dan prestavili Ao.hesono- konferenco danes popoldne A-cheson Pa včeraj. Zdi se, da bo sedanja republikanska kampanja trajala dolge tedne in morda tudi mesece. Republikanci bodo najbrže zahtevali proučitev politike ZDA na Daljnem vzhodu od leta 1945 do danes. Komisiji za vojne sile in zunanje zadeve ne bosta zaslišali samo generala Mac Arthurja, temveč tudi Achesona in Ei-senhovverja. Vse to bi moralo biti izvršeno v tajnosti, vendar bo končno vse prišlo na dan. O tem bedo na veliko razpravljali dajali izjave in yse skupaj, kot običajno — pretiravali. Prišlo bo torej verjetno do precej napetenega ozračja v notranji politiki ZDA, ki bo dejansko zopet razprava o bodoči ameriški zunanji politiki. Na vsak način bo to dosti večja razprava, kot smo jo slišali, ko so razpravljajo o pošiljanju čet v Evropo. Razprava se bo vlekla tja do junija, ko bo moral kongres odobriti bilanco in se izreči o vojaških kreditih Evropi in državam Daljnega vzhoda. Trygve Lie odpotoval v Egipt ATENE, 18. — Popoldne je glavnj tajnik OZN Trygve Lie odpotoval z letalom v Kairo. Od tam ko nadaljeval s svojimi obiski v prestolnicah Bližnjega vzhoda. Atomsko zaklonišče pri Beli hiši W ASHINGTON, 18. — Predsednik Truman je določil 881.000 dolarjev za zidavo protiatomskega zaklonišča najmodernejšega' lipa v bližini Bele hiše. Novo zaklonišče bo izboljšana izdaja zaklonišča, ki So ga zgradili pri Beli hiši leta 1942 proti napadom s strupenimi plini. V Chicagu se vršijo danes velike protiatomske vaje. Manevri, kj jih prireja zbor civilne obrambe, predvidevajo veliko atomsko eksplozijo v južnem delu mesta. Vaje zajemajo tudi šole. ker hočejo naučiti učence, kako naj se obnašajo v primeru atomskega napada. • LOS ANGELES. 18. — Danes so zaprli mornariškega lekarnarja Donalda F. Pastorio. Obdolžujejo ga. da je na krovu oklopnice «Misšouri» tihotapil morfij v vrednosti 125.000 dolarjev. Oklopnica se je pravkar vrnila iz korejskih vod. Zaradi toče nesreče sovjetskih lovcev BERLIN, 18. — Sedem sovjetskih lovskih letal je strmoglavilo na tla — kot piše zahodni berlinski list «Telegraph» — med vajami v bližini mesta Luckau v sovjetski coni. List pravi, da je nesrečo povzročilo nenadno padanje toče. Skoraj vsi piloti so se ubili. Oče s 102 letoma HOLLYW OOD, 18. — Protestantski pastor James Smith je postal s 102 letoma oče. Njegova žena ima 38 let. Prvi sin se jima je rodil, ko je imel pastor 88 let; doslej je družina mladih Smithov narastla že na .7 potomcev. Stoletni pastor, ki so mu v Hollywoodu v okviru revije «Ljudje so smešni« poklonili plinski štedilnik in televizijski aparat, je odgovoril na vprašanje, kako je treba dvoriti ženskam: «Pridružite se jim, če pa ne marajo za vas, vstanite in odidite«. Pastor je v mlajših letih pil, zdaj pa ne več; kadi še vedno, toda samo v domači garaži, ker mu je žena prepovedala, da bi zasmradil hišo. Rekel je, da je bil ((nekoliko presenečen«, ko je izvedel, da bo pri 102 letih še oče. Predsednik Portugalske Carmona umrl LIZBONA, 18. — Danes je umrl predsednik Portugalske general Antonio Oscar de Fra-goso Carmona. Star je bil 81 let. Za predsednika je bil prvič izvoljen v marcu 1928. Po usta. vi bo začasno prevzel predsednik vlade Salazar predsedstvo republike. Nasprotno potem Gospoda CHICAGO, 18. — 25-letni Darrell Labrentz je danes prepovedal zdravnikom, da bi njegovi umirajoči hčerki napravili transfuzijo krvi. «To bi nasprotovalo potem Gospoda«, je izjavil Labrentz, ki pripada sekti «prič Jehove«. Oblasti so začele postopek. da se hčerki sodno določi varuh, ki bi dovolil transfuzijo krvi. Bolna je na krvni bolezni eritroblastozi; s transfuzijo je pri tej bolezni 95 odst. možnosti, da ozdravi. ANGLEŠKI PROTEST ZARADI IZJAV HUSSEIN ALE Zopet demonstracije v Abadanu - Predstavniki Anglo Iranian se izgovarjajo TEHERAN, 18. — Anglija je danes protestirala po svojem poslaniku v Teheranu, proti izjavi perzijskega ministrskega predsednika. Ta je namreč izjavil, da je povzročila ((Anglo _ Iranian Oil Coropany» zadnjo stavko v Abadanu. Angleški protest trdi, da je tendenčno tako razlaganje dejstev. Prav tako so. tudi predstavniki «Anglo Iranian Oil Com-pany» odlbili to perzijsko obtožbo. Izjavili so, da nameščen, ci družbe niso mogli delati, ker so bili podvrženi grožnjam, žaljenju in osebnemu nasilju ter da je družba napravila vse, kar je mogla, da bi položaj ne bil tako napet. Prav tako »o izjavili predstavniki «Anglo-Ira-nian«, da velika večina delavcev v Abadanu ne stavka in da niso postavili družbi nobene zahteve. Vesti, ki so prišle danes pozno popoldne v- Teheran iz Abadana, pravijo, da se zmanjšuje stavkovno gibanje tudi med delavci, ki niso zaposleni pri rafinerijah nafte. Perzijske čete so danes popoldne ob pod. pori tankov razpršile demon, stracijo 4Q00 delavcev. Pri tem sta bili dve osebi ranjeni. Ven- l seljevanju«. dar vojaki niso streljali. Danes je prišlo na delo 2.600 delavcev, kar je 700 manj od včeraj. Pričelo pa je delati 370 vajencev, ki so prenehali z delom že pred dvema tednoma, kar smatrajo za dober znak. Danes se je izvedelo v Londonu, da angleška vlada ni stopila v stik z perzijskim poslanikom v Londonu zaradi sedanjih angloameriških pogajanj o vprašanju nafte, ki so v Wa-shingtonu. V debro obveščenih krogih v angleški prestolnici, so danes potrdili vest, po ka. teri je ameriško zunanje ministrstvo izročilo Nasrollahu En-tezamu obvestilo, v katerem je razložilo, namen sedanjih pogajanj. Mogoče je tudi, da je an-gleškj poslanik v Teheranu raz. pravljal s perzijskim ministr. skim predsednikom o razgov(> rih, ki so sedaj v Washingtonu. SYDNEY, 18. — 75 italijanskih mornarjev, ki 50 zapustili panamsko ladjo «Je.nny» zaradi mezdnih nesoglasij z lastniki, je bilo obsojenih na šest mesecev zapora. Nato jih bodo deportiran, ker «so prekršili, avstralske zakone o pri- LE MALO UPANJA za rešitev posadke „Affraya" 34 ladij išče ponesrečeno podmornico - Izjave v obeh zbornicah - Novi znaki s podmornice ? LONDON, 18. — Petintrideset ladij sodeluje pri reševanju posadke podmornice «Af-fray», ki je včeraj zjutraj izginila južn-o od otoka Wigtha. Številne druge ladje pa so še pripravljene, da bi pomagale pri reševanju. Reševalno ladjevje sedaj sestavlja 7 podmornic, 5 torpednih lovcev, med katerimi dva ameriška, 7 fregat, radarska ladja «Boxer», ladja za reševanje podmornic ((Reclain«, 3 torpedovke, 2 mi-nolovca, 7 francoskih ladij irj ena belgijska. Predstavnik vlade je danes bral v zgornji in spodnji zbornici izjavo vlade glede nesreče. Izjava pravi, da »morejo biti družine posadke podmornice «Affry» prepričane, da bo storjeno vse, kar je v človeški moči s strani reševalcev, dokler bo ostajala možnost za rešitev posadke«. Vladna izjava se zahvaljuje za pomoč ameriškim, francoskim in belgijskim ladjam. Potem ko je v angleškem parlamentu prebral izjavo vlade, je finančni tajnik ad-miralitete James Callaghan odgovoril na vprašanja nekaterih glasove, po katerih bi pričeli prepozno z iskanjem. Glede u-speha reševanja je Calleghan izjavil: «Moramo računati na število mož, ki so na podmornici in število kisikovih bomb, s katerimi razpolagajo. Ne verujem, da bi bilo mogoče določiti neko časovno mejo. Pozabiti pa ne smemo, da je podmornica pod vodo že 43 ur«. Danes ponoči je poročilo poveljnika pomorskega oporišča v Portsmouthu povzročilo precej optimizma. Poveljnik je namreč javil, da je podmornica Affray na dnu približno 60 metrov pod morsko gladino jugozahodno od polotoka Sv. Ka-terine. Prvi sta prišla v stik s podmornico posadki podmornic «Sea Devil« in «Trespasser» z nadzvočnim telefonom. Podmornica «Affray» je namreč odgovorila na znake «a». Tudi podmornica «Schythian» je javila, da je slišala udarce na stene Affraya. Pozneje pa niso slišali iz podmornice nobenih znakov. Edino potrdilo, ki bi povedalo, kje se podmornica nahaja bi bilo, če bi našli na po- poslancev. Odločno je zanikal I vršini morja rdečo ali rumeno sp m:::.:::;::-;-': „PO MAROKU** V četrti etapi prvi Alžiree Garcia Mnogo defektov In huda vročina ADAGiR, 18. — Karakteri- stika današnje četrte etape dirke «Po Maroku« je bila velika množina defektov ter huda vročina. Nekaj pred Col du Tobogan je zbežal Spanec Serra, na njegovo sled Pa so se prilepili Bizzi, Sciardis, Mesa ter Lak-dar. Sčasoma je ostal Spanec sam, tik pred ciljem pa se je pustil prehiteti od Garcie in Bertona. Redolfi, prvi v skupni oceni, je v zadnjem delu dirke s premišljeno taktiko uspel nadoknaditi nekaj izgubljenega časa. Jutri se počiva v Ada-girju. v petek bodo dirkali najkrajšo etapo; Adagir-Taron-Dant, dolgo 83 kilometrov. Vrstni red današnje etape: 1) Garcia (Alžir) je prevozil 173 km. v 4 urah 3215”; 2) Ber-ton (Fr.); 3) Serra (Sp.); 4) A. Brotons (Maroko); 5) Fran-kowski (Fr.) vsi z istim časom. Vrstni red po četrti etapi; l) Redolfi (Fr.) 15 ur mi”; 2) Piot (Fr.) 15 ur 24’11”; 3) Char-roin (Maroko) 15 ur 26’24”; 4) Bertom (Fr.) 15 ur 27’24”; 5) Kebaili (Alžir) 15 ur 29’06”; 6) Menon (Italija) 15 ur 29’06”; 7) Neri (It.) 15 ur 29’39”. * * * FIRENZE, 18. — Gino Bar- taili, stari šampion se je še enkrat podal na avanture. Tokrat je odpotoval na dirke v Belgijo. S seboj je popeljal tekmovalce svoje kolesarske tvrdke Ausendo, Joamauxa, Corrieria ter Giannellija. 10. maja tekma med Anglijo in Finsko HELSINKI. 18. — Finska nogometna reprezentanca, katere r.ajvečji dosedanji uspeh je bil v tem, da ie premagala Jamico leto Jugoslavijo z 3:2, se je upala še stopnjo više. Povabila je na dvoboj Anglijo. Tekma bo 10. ma ja v angleškemu mestu Swindion. Finci bodo postavili na igrišče iste može, ki že dve leti stalno zastopajo barve svoje države; izjema bo mlado desno kriilo Konpela, igralec tretje lige. Verjetno je ravno ta konstantnost pripomogla Finski, da je v zadnjem času požela nekaj prav lepih uspehov. Imena reprezentantov; Laakso. nen, Martin, Mentti, Asilkainen, Pylkkoen£n, Beijar, Kcrpela, Rytkoenen, Asikaiaen, Lehto. virta, Vaihela. Rezerve: Huriij L inč man, Lotanon, K. Lahti. San Paul-Avstrija 2:1 DUNAJ, 18. — Brazilska nogometna enajstorica San Paula, ki je na gostovanju po Evropi, je premagala danes popoldne po zanimivi igri dunajsko «Austrio» z izidom 2 :1. Tekma je bila zelo zanimiva, rezultat pa do konca negotov. Po razgrajanju-kazen Na današnji seji odbora F.I. G.G. (Federazione italiana gio-co calcio) se je z grmenjem zaključilo zadnje dejanje prepirljive tekme med Triestino in Lazican. Predzadnje dejanje je bil odhod sodnika, ki se j e zbal grozeče množice pred! vrati sta-dliona in je zaprosil za emier-gemzo, ki ga je tudi res zapeljala v meslto ob spremstvu kamenja in groženj. Salamenska sodba se glasi takole: Triestina je dobila 50.000 lir globe, Pe-tagna ter Cecconi sta dobila enonedieljski počitek, Arce, ini-eiator neredov, pa opomin. LONDON. 18. — Rezultati angleške prve lige so bili danes naslednji: Huddersfield -Chelsea 2:1: Nevvcastle - Bolton 0:1; Sheffield - Wednesday Der. by 4:3. * * # BERLIN, 18. - Nemški boksar Conny Rux je predlaga] po svojih posredovalcih Joe Walcottu, dg bi se srečala v Berlinu, po l“29. aprilu. ZA VEČJO BRZINO TUDI V SMRT... v- Po vsem svetu so .motociklistične dirke zelo popularne in privabijo redno na tisoče gledalcev. Vsi nemški asi so se pred dnevi zbrali prvič po vojni v Koelnu, kjer je posneta tudi naša slika. Vozači 500 kubičnih motorjev pravkar vozijo čez nevaren ovinek. TENIS V PALERMU Savitt, Clark in Drobny zmagali po ostrih borbah PALERMO, 18. — Na palermskem turnirju se je letos zbrala skoraj vsa teniška elita, ki je nastopala predhodno v Rimu, tako da je za razliko od ostalih, letošnji deveti turnir zelo zanimiv. Današnji rezultati; MOSKl POSAMEZNIKI: M. Del Bello-Axelsson 6-3, 6-4; Buerrows-Bergamo 6-3, 5-7, 6-2; Savitt - Stokemberg 6-3, 7-5; Drobny-Maimone 7-5, 6-2; Ab-dessalam-Gori 6-3, 6-1; Ampon-Belardinelli 6-0, 6-1; Clark- Gardini 7-5, 6-4; R. Del Bello-Schiavo 6-3, 6-2. ZENSKE; Ba-ker-Frisacco 6-1, 6-2. ZENSKE DVOJICE: Anderson-Curry:To-nolli-Migliori 6-1, 4-6, 6-3; Adamson - Seghers : Bologna -Manfredi 6-4, 6-3. Prvenstvo v modernem peteroboju bo v Švedski STOCKHOLM, 18. — Lisi «Afton,blad!et» piše, da svetovnega prvenstva v modernem peteroboju verjetno ne bodo priredili v Španiji. Wilhelm Gruit, zmagovalec te discipline na londonski olimpiadi in kapetan švedske ekipe je pa izjavil, dla Španija niti ni sposobna organizirati tekmovanje in da je zato mednarodna federacija naprosila Švedsko, naj pripravi vse potrebno za to prireditev, ki bi morala biti v Haeisingbcrgu, južna Švedska. Velika strelska tekmovanja v Švici ZUERICH, 18. — Sest držav bo sodelovalo na mednarodnih strelskih tekmah, ki bodo cd 23. do 26. t. m- v Zuerichu. Na prireditvi, ki bo nekako nadomestilo svetovnega prvenstva, za katerega je Norveška odklo. nila organizacijo, bodo nastopi-li najboljši strelci teh držav: Finske1, Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije in Švice. bojo ali kak drug znak, česar pa doslej še niso dobili. Na reševalnih ladjah so tudi potapljači. Te bodo spustili na dno le, če bodo natančno ugotovili lego podmornice. Pripominjajo, da bi mogel samo poveljnik ladje dati povelje, da bi se pričeli možje spuščati s posebnimi reševalnimi aparati na površino. Za enkrat niso našli nobenega ponesrečenca. Ladje So zbrane v krogu 8 km okrog točke, ki sta jo nazna-čili podmornici «Sea Devil« in «Trespassesr». Vrgle so v morje 12 globinskih bomb (brez razstreliva) s čemer so dale podmornici znak, naj se prične njeno moštvo reševati. Vendar doslej niso dobile nobenega odziva in tudi ne odgovora na stalne klice e nadzvočnim telefonom. Nadzvočni telefon je zadnja angleška iznajdba, o kateri še manjkajo podrobnosti. Morsejeve znake prenašajo skozi vodo v obliki zvočnih valov na visoko napetost. Pravijo, da bi mogla posadka 75 mož, ki je v «Affrayu», živeti do jutri zvečer. Vendar je to zelo dvomljivo. Podmornica je najbrže poškodovana ir, vprašanje je, če ni že več oddelkov zalila voda. Ce je prišla voda do oddelka, v katerem so baterije, je malo upanja, da je posadka ostala pri življenju. Ce so člani posadke samo v enem prostoru, je prišla za njih kritična ura danes ob 22. uri zvečer. Predpisi, ki veljajo za ponesrečene podmornice, predpisujejo posadki, da se ne sme gibati in da čim manj govori. Vsak mora sedeti na svojem prostoru. Tak je tudi bil na’jbrž položaj posadke Affray v najbolj dramatičnih urah. Nekateri pomorski strokovnjaki so mnenja, da se je podmornica naslonila na bok. Tak položaj ji je najbrže onemogočil, da bi .mogla odvreči boje in se tudi posadka ni mogla poslužiti vrat za reševanje. Pri tem omenjajo, da je poročmk Antony Frew, ki je v podmornici, kot eden izmed preživelih iz podmornice «Truculenta», ki se je potopila v lanskem januarju na Temzi, bi gotovo našel pot na površje, če bi le bilo mogoče. Poročilo, ki ga je izdala ob 8. uri zvečer angleška admira-liteta pravi, da kljub iskanju ladij, podmornic in letal, niso našli še nobenega znaka iz podmornice Affray. Iskanje se bo nadaljevalo tudi danes ponoči, vendar so upanja za u-speh vedno manjša. Do 7,30 zjutraj ne bodo objavili nobenega poročila, razen če ne bo prišlo do novih dogodkov. Po zadnjih poročilih je danes popoldne neka podmornica slišala znak ((nasedli na dnu«. Pet na dan BERLIN, 18. — Pet ((ljudskih policajev« zbeži vsak dan iz sovjetske cone v zahodne sektorje Berlina ali v Zahodno Nemčijo. Po uradnih podatkih poveljstva «Volkspolizei» se število dezerterjev stalno veča; V zadnjih šestih tednih jih je bilo 192, od začetka leta 336, v zadnjih dvanajstih mesecih pa skoraj tisoč. Ameriški piščanci za Avstrijo NEW YORK, 18, — Tisoč piščancev, ki so stari komaj en dam so poslal; danes z letalom družbe «Panamerican Airways» n,a Dunaj. Piščance je Avstriji darovalo društvo gojiteljev kokoši države Connecticut. V Avstrijo bodo poslali še 2000 piščančkov: 1000 jih bo odpotovalo 24, aprila, tisoč pa 1. maja. YEU (Francija), 18. — Oblasti poročajo, da je zdravstveno stanje maršala Petaina od včeraj ((nespremenjeno«. Danes zjutraj so zmerili maršalu, ki je zaradi ko-laboracionizma obsojen na dosmrtno ječo, temperaturo 3*8.2 stopinj. Njegova žena je izjavila, da bo «maršal verjetno ozdravel«. kino ■ >r a. Rcssetti. 16.30: «Ne muči me v iKV* °.m£ i—‘ Allison, P- Lawford ^ Nazionale. 16.30: ((Strastne Arcobaleno. 15.30: .Fortun.** Fenice”' 16.30: ((Milijonarji*. Main, P. «ZaP,M Filodrammatico. 16.w. oknice«. _ ... te vk Aiabarda. 16.00: «Ni mog nadaljnje ubijanje«. cr0Z . mater», D. Eden. 17.00: «Beg v rra‘ Lulli. V ISTBl } Odeon (Izola): «zena življenj«. Buje: «Toto - Tarzan«-Umag: «Trije sinovi«- , RADIO Jl«081i0VASs>* C O X K Četrtek 19. apTili ^ Poročila v slovenščini j|(ii . 13.00, 19.30. 23.05; v 45,12 18.45; v italijanščini oD ‘ , 19.15 in 23.00. # Mj 6.30: Jutranja pio!l:j>i 11.00: Oidaja za 15frs (ital.) 12.00: Lahek spored. 12.35: Glasbena 13.15: Pevski solisti in ,, 1K 13.45: Našim ženam i'lpni)iiiV Iz del Aleksandra “ ,7 Sergeja Bortkievvicza., * tične aktualnosti (itaLl |S Lebarjevih operet. '7(1 ška posvetovalnica (*}f Violinski koncert. l9rW n0 melodije. 19.45: (ital.) 20.10: Dr. M«B| Pogovori o jeziku m Kg. Rjjt: Poje tržaški Komorni Ubalda Vrabca. 21-1"', »Izrael« - nova država slovenskega slovstva ',fv.) 'šivanje, nadaljevanje Jc (Slov.) 2iiada!& lil lega sveta tsiuv., spomin obletnice s*,, ji)«,, erdija. 22.00: Zivije™ jj.P skega sveta v spom' Verdija. zz.w: z,ivy- ; vanskiih narodov < ' imnij*j#* vati Beethoven: Sim^ op. 55 (Eroica). 23.15-do 23.30. 12 45i Poročila ob 7.15, 19.45 in 23.15. 7.30: Jutranja Sla^eKaj-11.30: Za vsakega nA; or*; Novi svet, 12.10: La* m 13.00: Dve uverturi ,7.301 ‘js. iK«; 5 s giasDa. lo.vu: uias ^ Glasbeno predavanje-.^: n«#? simfonični pesnitvi. Lop: Lji) ščina za Slovence. '.Ane.TO11', glasba. 20.00: Priljub 8^45^ „<■ je. 20.30: Okno v sveh jsKi o ^ ka glasba. 21.00: ^riza,, Roger Ferdinand: ‘“^jod&ef1' žini«, nato večerne m®.1 pol" Nočne plošče. 23« glasba do 24.00. j TBS 'E *• go, ^ ob 7.30, I3' ^ jutran&sMjl 12.20: Ritmi in pesvnv, Poročila in 23.10. 7.45 do 8.30: dična duet. 14.30: mavrica. l4;!(Lv FettaTi moderne glasbe. Ith . starih filmov. rn3„’(F»| orkester. 19.15: DP njra j« 20.20: Skladbe M dina. 20.58: Belo m luiejo trije plesni0 -»a Vokalni koncert - izvajata skladbe • , Brahmsa. Schumanna advviU |,T 22.40: Odmevi 'Z B5jesna Hollvvvooda. 23.30. do 24.C0. ................................................................................................. minulimi........................................................................................................................ 11111111......................................................... 1..11111111...1......minimum......... iiiipnujlli ThdUdoMuti*te d 4ixeUn»U uAftti j Mosuv HAlttf j III. DEL 1: PBBVBDKL 1- H O t\ k II M T II I KAL O H. DU. J>’ K A N HBADAČ K O K K. It T H L A V A T V «Ali vam je slabo, gospod obrlajtnant?« je vprašal Svejk, ko je nadporočnik Lukaš ves prebledel in se prijel za ugaslo lokomotivo. «Kar naprej, naprej, Svejk...» «Jaz sem bil istega mnenja», je rekel mehki S ve j kov glas. «NekoI sem kupil ,krvav’ roman in tam je manjkal prvi del; moral sem ugibati, kaj je bilo v začetku — toda niti v takšni ravbarski štoriji si ne morete nič pomagati brez prvega dela. Zategadelj mi je bilo popolnoma jasno, da bi bilo pravzaprav odveč, če bi gospodje oficirji začeli brati najprej drugi del, nato pa prvega, in da bi bilo neumno, ko bi bil jaz pri bataljonu povedal to, kar so rekli v polkovni pisarni, namreč da gospodje oficirji že vedo, kateri del morajo brati. Vedel sem, da go. spodje oficirji vobče malo berejo in, če divjd vojna ...» * »Ohranite te bedarije zase, Svejk*, je zastokal nadporočnik I/ukaš. «Saj sem vas, gospod obrlajtnanf, tudi takoj po telefonu vprašal, ali hočete oba dela hkrati, pa ste mi rekli prav tako kakor zdaj, naj ohranim te bedarije zase, čemu se ukvarjati še s knjigami! Pa sem pomislil: če je to vaše mnenje, potem morajo tudi vsi drugi gospodje tako na to gledati. Vprašal sem tudi našega Vanjka, ki ima vendar že izkustva s fronte. On je rekel, da so imeli oficirji vse polno knjig s seboj in so dobivali celo od nadvojvodinj zbrane spise raznih pisateljev in pesnikov, pa jih niso utegnili brati. Hotel sem slišati še enkrat vaše mnenje, gospod obrlajtnant, in, ko sem vas vprašal po telefonu, kaj naj počnem s tistimi knjižicami, ste rekli: ,Ce vam zleze v vašo bedasto bučo, ne popustite, dokler ne dobite po gobcu. Zato sem gospod obrlajtnant, odnesel v bataljonsko pisarno samo prve dele tistega romana, drugi del pa sem pustil v naši stotnijskl kancliji. Ko bodo gospodje oficirji prebrali prvi del — sem sl mislil — dobijo drugi del, toda naenkrat je prišlo, da se odpeljemo in da je treba vse nepotrebno oddati v polkovno skladišče. Zato sem še vprašal gospoda Vanjka, ali misli, da je drugi del romana nekaj nepotrebnega, in rekel mi je, da se po žalostnih izkušnjah v Srbiji, v Galiciji in na Ogrskem zabavne knjige ne vozijo več na fronto. Na bataljonu so že razdali prve dele tistega romana, drugi del pa smo od. nesli v magazin.« Svejk Je pomolčal in brž dodal: «Kollko raznih reči je v tistem magazinu, gospod obrlajtnant, celo cjllnder budjejovi-škega voditelja cerkvenega petja, v katerem je prišel v vojake pri našem regimentu ...» »Nekaj vam povem. Svejk», je vzdihnil nadporočnik Lukas, «vi se sploh ne zavedate daljnosežnostl svojega ravnanja. Gnusi se mi že, da vas moram zmerjati z bebcem. Ce vam rečem bebec, je to že prijazno ime. Storili ste nekaj tako groznega, da je vse drugo, kar ste že pri meni zagrešili, v primeri s tem prava angelska godba. Svejk, ko bi vi vedeli, kaj ste naredili!... Ampak tega ne boste nikoli izvedeli... In če bi se kaj govorilo o tistih knjižicah, se ne predrznite blekniti, da sem vam po telefonu rekel, naj se tisti drugi del... Ce bi se kdaj govorilo, kako Je bilo s prvim in drugim delom, se za to ne brigajte! Vi o tem ničesar ne veste, ničesar se ne spominjate. Ne, da bi me hoteli zaplesti v to, vi...» Ko je nadporočnik Lukač za hip umolknil, je Svejk nedolžno vprašal: «Pokorno prosim, gospod obrlajtnant, zakaj ne bom nikoli zvedel, kaj sem strašnegSl storil? Vprašam le zaradi tega, da se bom mogel v bodoče takim rečem izogibati, saj pravijo, da se človek iz napak uči, kakor tisti livar Adamec, ki se je pomotoma napil solne kisline...» Ni dokončal, ker je nadporočnik Lukas prekinil njegov primer iz življenja z besedami: «Vi trapa trapasta! Nič vam ne bom razlagal. Zlezite spet v svoj vagon ter recite Balounu,' naj mi prinese, ko pride Budimpešta, v štabni vagon žemljo in jetrno pašteto, ki jo imam v kovčku zavito v staniol. Vanjku pa recite, da je osel. Trikrat sem ga prosil, naj mi javi natančno stanje moštva. Danes sem to potreboval, pa sem imel le staro stanje prejšnjega tedna * «Zum Befehl, Herr Oberleutnant*,* je zalajal Svejk in odhajal počasi k svojemu vagonu. Svejk je dostojanstveno lezel v svoj vagon. Sam sebe Je spoštoval. Ne zgodi se vsak dan, da bi storil kaj tako groznega, da ne sme nikoli zvedeti, kaj je to bilo. --- -- • • Kakor ukazujete, gospod nadporočnik. Medtem se je tudi stotnik Sagner vrnil pred odh glegleJ/' v štabni vagon; vsi oficirji so kvartali, samo kadet j ^ Listal je po načetih rokopisih o vojnih prizorih. se je odlikovati ne le na bojišču, ampak tudi fcot j fenomen, ki popisuje vojne dogodke. . gfK s Ko je stopil stotnik Sagner h kadetu Bleglerju s[rl V njegove rokopise, je vprašal, čemu je vse to naplsa p| tem misli. 4dU,j »Želel bl», je navdušeno odgovoril kadet BiegiotnlK' ostal po meni spomin, če padem v boju, gospod s ^70., jj, vzor je nemški profesor Udo Kraft. Rodil se je leta v svetovni vojni se je prostovoljno priglasil ih J®. ,3* avgusta 1914 v Anloy. Pred svojo smrtjo je izdal *nj vzgoja k smrti za cesarja’.» • u a Stotnik Sagner je odvedel kadeta Bieglerja * «Pokažite, kaj še imate, kadet Biegler; mene st I vaše delovanje*, je ironično rekel stotnik Sag ’ , -)■ zvezek ste vtaknili za bluzo?* «To ni nič, gospod stotnik*, je otroško zardel »prosim, prepričajte se!» Na zvezku je bil napis: Shetna znamenitih in slavnih avstro-ogrske armade. Po zgodovinskih študijah sestavi c. kr. oficir Adolf Biegler. Opombe in pojasnila napisal c. kr. oficir Adolf Biegler. /N kadet 3tefV Itev. 93-808 io 94-931. — PoStm predal 902. — UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v širini 1 stolpca! trgovski 60. finančno- UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CH1, št. «, IH. nad. — Telefon u 20 *■ Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 • — ------------- - -------- *--- —....- _ * upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolcca za vse vrste oglasov po 10 din Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32" Koper. U.. BattlstJ SOla-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: poštni tekoči račun z; Ljubljana, TyrSeva 34 mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tel,. 20-09, tekoči račun pri Komunah/l banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska W(a zo.z- *