IVAN DIMNIK: Položaj v naši stanovski politiki. Nad 17 tisoč jugoslovan. učiteljstva je doseglo za vso državo enotno ureditev gmotnega vprašanja — enotne plače imamo na podlagi istega zakona za vse. Izrršilo se je s tem naše mat^rialno ujedinjene! Ne ločimo se več v plačah ro fiokrajmah, postali smo enaki jn s teni nam je postal tudi skupen smoter za naše bodoče materialne zahteve v stanovski politikL Delo v bodočnosti bo sedai lažje v tem pogledu, če bomo vedno solidarno rn hkrati izražali preko vse države svo}e nadaljnjc zahteve. PrezreU pa ne smemo dejstva, da so gotovi krogi v Sloveniji pričeli nastopati ravno proti gori ^menjenemu dcjstvu, da so prtčeli ljudstvo hujskati proti učitelj skim plačam in ne morejo prikriti svojega glavnega namena: da hočejo razbiti zgoraj imenovano enotnost učiteljskih plač, da bi ga radi razdeliK zopet po pokraiinah. mu zopet plače neenotno uredili, ker hoče}o na ta načm zopet zavladati nad njim. S poedioimi slučaji postaja ta gonja po dežcll splošna, in na vseh shodih ne izostane stavek: »Kako ogromne plače ima učiteljstvo, m -\jse to morete plačati vil«' ln te besede prihajajo izvečine iz klerikalnih ust Dobrodošlo demagoško sredstvo jim )e točka novega zakona ^o kurivu in stanovanju'«, s katerim izkušafo Uudstvo nanovo hujskati m mu slikajo nove strahove, češ: »Dajati bodete ntorali učitelju tudi drva in stanovanje, to vse bodete morali vi plačati; nastopite proti temu, nastopite proti šolskemu zakonu, da preprečite to, ali pa prepustite aam, da varn mi to izvojujemo!" Materialno smo sedaj u}edm}eni v tflavnem m potrebuje izvršena regulacija fe še nekaterih dopolniL Pravno smo še vedno deljeni in nas urejujejo drujd na podlagi najrazličnejših zakonov, ki so bill v veljavi v raznih pokrajinah in deželah. Izdelan je načrt šolskega zakona, po katerem naj bo tudi pravno enotno urejen za vso državo naš položaj, a do naše ipravne enotnostl še ni prišlo in pravno 5c nismo ujedinjerii. Edina naredba o organizaciji ministrstva prosvete, ki vsebuje tudi par določil o nadzorniklh, nam I« skupna — če je v tej obliki sploh za aas sprejemljiva in izvedljiva! — naredba mmistrstva o or^anizaciji učiteljlšč, se je za. naše pokrajine že ponesrečila; drugih lakih centralnih naredb ni bilo! Vse torej teži še r.a načrtu novega Solskega zakona od Prosvetnega odbora. Reakcionarna stranka v Sloveniji bi rada ta načrt pokopala za vedno in hoče izrabiti zopet ljudstvo v te svrhe. Izvečine rse pokrajinske zveze v državi so zavzele že svoje stališče in korekture k temu načrtu šolskega zakona. Črnogorsko učiteljstvo }e podaio to svoje stališče y posebni brošuri, ,.Dalmatinski Savez«' je izdal tijdi brošuro m ima, še posebe precizirano svoje stališče, srbsko učiteljstvo je obraynavalo vse vprašanje v ,,Narodni Prosveti'«, Ie hrvatsko učiteljsko gibanje Je v tem oziru nekam zaprto. Od »Zaveztne" delegacije izvoljeni odsek je v Ljubljani na podlagi predlogov okrajnih učiteljskih društev že zavzel s^*-oje načelno stališče k načrtu šolskega zakona. V kratkem Izide podrobno izdelan preuarejen načrt šolskega zakona, 3 katerim bo začrtano naše načebio staHSče k posameznim vprašanjem in bo tvorilo nekak naš staiiovski program, za itaterega realizaci}o se bomo raoraii bo- riti. Ta načrt nekako izpopohijuje dr. Lon • čarjevo brošuro „0 šolski reformi"* in znani Zavezm načrt Gaw"l-Fleretov, kar skupno lahko označimo kot nekako bistvo naših temeljnih stanovskih zalitev in naš program. Temeljna zahteva temu načrtu je naše pravno in materijalno izenačenje z ostalun drža\-riim uradništvom, samouprava stanu in samouprava šolstva. V tem oziru je novost uvedba učiteljskih zbornic, da postane učiteljstvo v personalnih vprašanjih samoupravno. V podrobnem pa bomo govorUi o tem načrtu, kadar izide! Eno je sedaj ctijno: Da se vse pokrajinske Zveze zedinijo in zavzameio enotno stališče k načrtu šolskega zakona, da iz> delaio in izdaio skupen načrt vsega uči teljstva v državi in stopitno z eno samo zahtevo glede oačrta pred iavnost. V to svrho naj bi se čimprej sestali glavnj referenti vseh zvez o šolskera zakonu in bl na podlagi svo}ih stallšč izdelali enotea aačrt tor ga predložili učiteljstvu. Nič manj va_ž>io ni drugo stanovsko politiško dnevno vprašanje: uvrstitev vsega jugoslovanskega učiteljst\ra v splošno pr^gmatiko državnega uradništva. Na podlagi v uvodu omenjene ureditve učiteljskega vprašanja smo postali učitelji državni uradniki s samosvojim, posebnira statusom. Nečemo predbacivati, da se je namenoma to izvršilo in se je učiteljstvo odcepilo in namenoma nižje uvrstilo kot ostalo državno uradništvo. A enako cner gično z vso odločnostjo moramo zavrniti zlobno in nizkotno oficielno poročilo ,,Slornškove zveze", ki trdi, da je vodstvo ,^avezeli zakrivilo, da učiteljstvo ni uvrščeno enako z ostalim državniin uradništvom. Vprašanje sptošne pragmatike se }e pojavilo nenadno in to že po regentovem potrjenju sedaj veljavnega zakona o plačah. Zaveza v Ljubljani in Udruženje v Beogradu so takoj napravile vse pismene in osebne korake. Učiteljstvo je bilo največ prezrto pri uvrstitvi po krivdi prosvetnega ministrstva, kakor smo že takrat takoj poročali. K sreči se takrat vprašanje uveljavljenja pragmatike ni izvršilo. Še je torej čas, da uveljavimo tozadevne svoje zahteve. ,^aveza" v Ljubljani je pristopila k splošni organizaciji vsega državnega uradništva in ima svojega zastopnika v odseku centrale drž. uradništva za preosr.ovo službene pragmatike. Neobbodno potrebno je, da se zedinijo vse učiteljske zveze v državi in nastopijfo enotno iii skupno tudi s to zahtevo: da se učiteljstvo uvrsti v službeni pragmatikl enako, kakor ostalo državno aradništvo in ne da ostane državno uradništvo s posebnim statusom! Oboje zgoraj omenjenih vprašanj nam pa priča o nujni potrebi, da bi danes morali imeti že ,,Unijo jugoslovanskega učiteljstva" ustanovljeno, ker bi bila izvedba gorenjih nalog pravzaprav njena naloga. Vsaj širši odbor bi moral že delovati v Beogradu, kakor je bilo to prvotno domenjeno. Pa vprašanje referentov se pojavlja in pada ter bi v tem oziru pač morali nekoliko apelirati na srbske brate, da to vprašanje pospešijo, ker menimo. da le ravno to vzrok okornostl aparata. Vprašanje pravil Unije ie postalo danes samosvofe vprašanje, v katerera se Je zediniti še pred kongresom, ker so se pojavila različna, neenotna vprašanja k predloženem načrtu pravll. Vodstvo ,,Zaveze" t Ljubljani izda v kratkem predlos • Iz$la leta 1908 ta jo ima v zalogi «ZavezaM.predelanih pravil za Uniio svojim okrafoim društvom v razpravo. 2e danes se vidi v obrisih, da bo moral biti smoter bodoče Unije v glavnem v naših materialnih in pravnili zahtevah ter se bo morala tudi vsa stanovska politika gibati v tem okvirju, zadržujoč kultuma vprašanja v ozadju. Postaviti se bo morala popolnoma na materialistiški ic melj s sindikalno podlago, če se hoče izogniti vsem podrobnim vprašanjem. ki bi nas utegnila le ovirati, ker se bodo rešila pozneje sama po sebi. So pa to vprašanja, ki jih ne sme reševati le en del učiteljstva v državi, temveč jih morajo reševati vse pokrajinske zveze — vse učiteljstvo države :n smo v tem ozira že danes vezani drug na drugega..