ANNALES 5/ 94
izvirno znanstveno delo	UDK 949.712/.713 Istra "11/13M:35.08
35.08:949.712/.713 Istra "11/13"
INSTITUCIJA VICECOMESA V UPRAVNI STRUKTURI PAZ1NSKE GROFIJE
V ČASU GORIŠKIH GROFOV
Peter ŠTIH
doc. dr., Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO doc. dr., Facolti di Filosofia dell'Universitž di Lubiana, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO
tZV LEČEK
V zadnji četrtini 13. stoletja se v treh listinah omenjajo trije nosilci urada vicecomesa, ki so imeli svoj sedež v Pazinu, centru istrskih posesti goriških grofov. V literaturi sta se uveljavili dve mnenji. Po enem je bil ta vicecomes predhodnik glavarja goriških grofov v Pazinu, po drugem mnenju pa je vicecomes bil le drugo ime za glavarja. Institucija vicecomesa se je na tem prostoru uveljavila v okviru oglejskega patriarhata, saj se ta omenja v Furlaniji že v prvi polovici 12. stoletja, v oglejski Istri pa je bil poznan še v 14. stoletju. Tako kot še marsikatero drugo upravno in pravno institucijo so goriški grofje od oglejskega patriarhata prevzeli tudi institucijo vicecomesa. Kljub temu, da na prvi pogled več stvari govori v prid mnenju, da je bil vicecomes predhodnik glavarja v Pazinu (že samo ime vicecomes ga označuje kol grofovega namestnika (kol je to bil glavar), oba sla sedež svojega urada imela v Pazinu in tudi časovno se vicecomes v virih neha pojavljali točno v trenutku, ko v njih srečamo glavarja), pa je imel vicecomes le nižji položaj v strukturi goriške uprave. Na to kaže že paralela s položajem vicecomesa v upravni strukturi oglejskega patriarhata v Istri, še bolj pa velika razlika v družbenem statusu in položaju, ki sta ga imela vicecomes in glavar. Medtem ko so bili glavarji goriških grofov v Istri zmeraj izbirani iz vrst minislerialnega plemstva, pa so vicecomcsi zelo verjetno izhajali iz neplemiških vrst. Nizek položaj vicccomesa v upravni strukturi Pazinske grofije pa nam dokončno potrjuje neka listina goriškega grofa Alberta II. iz 1295, v kateri je ista oseba, ki je 1293 označena kot vicecomes, sedaj označena kot olicial. V tem smislu je tudi potrebno popraviti dosedanje uveljavljeno mnenje v literaturi, ki je vicecomesa po njegovem položaju v upravni strukturi Pazinske grofije enačilo z glavarjem.
Vicecomes se v Pazinu omenja le v kratkem časovnem razdobju zadnje četrtine 13. stoletja. Prvič se omenja v seznamu prič notarskega instrumenta, izdanem na pazinskem gradu 1277, kjer je neki Konrad označen kot nekdanji vicecomes'. Institucija vicecomesa v Pazinu je torej obstajala 2e nekoliko pred to pivo omembo. 1293 se prav tako v nekem notarskem instrumentu, izdanem na gradu v Pazinu, v seznamu prič omenja kot nosilec tega naslova neki VoSalk, ime-
novan Pi^oleto, ki je stanoval v Pazinu2. 1305 pa se v tretjem notarskem instrumentu, ki je bil izstavljen v Poreču, omenja pokojni Štefan vicccomes iz Pazina2. Za nas je vsekakor pomembno, da je ta Štefan po vsej verjetnosti umri že pred 15. marcem 1286. istega dne (30, XI. 1305), kot je bila napisana notarska listina, v kateri se omenja pokojni vicecomes Štefan, je bila namreč, v Poreču izstavljena Se ena takšna listina, s katero je poreški škof podelil vitezu Henriku (Ance-
1	Oodice diplomati«) istriano (=CDI) (ed. Pietro KANDLER) 1277, IX. 20., Pazin.
2	Milko KOS, Doneski k zgodovini Istre v srednjem veku, Vjesnik kr. hrvatsko-slavonsko-dalmatinskoga zemaljskog arkiva 18, 1916, št. 3 (1293, XI. 9., Pazinl.
3	Milko KOS, Doneski, št. 8 (1305, XI. 30., Poreč).
ANNALB 5/'94
Peler ŠTIH: INSTITUCIJA VIQCOMISA V UPRAVNJ STRUKTURI PAZIt-iSKÍ CROrtlf V ČASU GORIŠKIH CXOfOV, 203-ZOB
manus) iz Pazina4 v fevd osem kmetij vTaru, od katerih je tri pred tem imel Oton, sin pokojnega Štefana iz Pazina5. Skoraj ne. more biti dvoma, da je ta Štefan identičen z onim, ki je bil vicecomes. Prav te tri kmetije v Taru pa so morale biti feudum patemum, v katerega je poreški škof - verjetno zaradi očetove smrti - 15. marca 1286 investiral Onhonem filium quondam Slephani de Pisino£>. To pa seveda pomeni, da se vicecomes v Pazinu dejansko omenja samo nekje od začetka sedemdesetih let. 13. stoletja pa do 1293 in da je Štefan kot vicecomes verjetno sledil Konradu, njemu pa nato Vošalk, imenovan Pigoleto.
Institucijo tega vicecomesa, ki se v zadnji četrtini 14. stoletja omenja v Pazinu, je potrebno umestiti v upravno strukturo, ki so jo na svojih istrskih posestih postavili in razvijali goriški grofje. Ti so namreč že od konca 12. stoletja imeli v fevdu od škofije v Porcču grad v Pazinu z vencem okoliških krajev7. Pazinski fevd je bil službeni fevd odvetnikov po reške škofije in v goriške roke je prišel s pridobitvijo poreškega odvetništva8. S tem se je v bistvu tudi začelo skoraj dvestoletno obdobje prisotnosti goriških grofov v Istri, katerega rezultat je bil razvoj notranje Istre v posebno deželo Pazinsko grofijo9. Zaradi silno skopega gradiva je problem viceco-
mesa v literaturi naletel le na skromen odmev. Benussi pravi, da je morda to bil naslov, ki ga je nosil predstavnik goriških grofov, preden se je začel naslavljati kot "Capitaneus Pisini"10. Podobnega mnenja je tudi Lech-leitner11. Zato pa je Camillu de Franceschiju vicecomes isto kot capitaneus'-, takšnega mnenja pa je tudi de Vergottini13.
V Furiamji se vicecomes omenja že v tretjem desetletju 12. stoletja14, v oglejski Istri pa je poznan še v 14. stoletju15, tako da ne more biti dvoma, da je to institucija, ki se je na tem prostoru prvotno uveljavila v okviru oglejskega patriarhata. Neposredna soseščina oglejskih in goriških posesti, od katerih je marsikatera bila prvotno oglejska zemlja, ter živi in konstantni kontakti, ki so jih imeli goriški grofi z oglejsko cerkvijo, kjer so bili tudi nosilci nekaterih najpomembnejših naslovov in uradov (odvetniki in generalni kapitani16}, so vsekakor vplivali na to, da se je marsikatera upravna in pravna institucija iz prostora oglejskega patriarhata uveljavila tudi na sosednjem goriškem ozemlju.
Tako je npr. institucija gastalda (in gastaldije) v goriški lokalni upravi, ki se omenja v Gorici sami17 kot tudi na posestih goriških grofov v Istri18, oglejska dediščina. Gastaldija je namreč stara oglejska upravna
4	Henrik iz Pazina, ki je v virih označen kot nobilis et potens vir, milles de Pisino {Milko KOS, Doneski, St 13), je bil član rodu goriških ministetialov iz Pazina (gl. Peter ŠTtH, Ministeriali goriških grofov do prve tretjine 14. stoletja (v Istri in na Kranjskem), tipkopisna doktorska disertacija, Ljubljana 1992,. 60) in se v virih omenja med 1292 in 1311. Od oglejskega patriarha je imel v fevdu grad in gospostvo KrSan (Milko KOS, Doneski, St. 6, 14, 17; CDI 1338, VIII. 23.), od goriških grofov pa po vsej verjetnosti Rakalj ob raškem zalivu (Monumenta histórica ducatus Carinthie (= MDC) IX (ed. Hermann WIESSNER, Klagenfurt 1965), St. 640 [Raebel: gi. Peter ŠTIH, Ministeriali, 63).
5	Milko KOS, Doneski, SL 7
6	CDI 1286, III. 15., Poreč.
7	CDI 1194, X. 5.
8	Ljudmil HAUPTMANN, Ktairt, Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenlander I/4, Wien 1929, 400; Camillo de FRANCESCHi, Mainardo conté d'lstria e le origini de II a Conrea di Pisino, Atti e Memorie della Sod et a tstriana di Archeologia e Stori a Patria (= AMSI) 38, 1926, 51 sL; Giovanni de VCRGOTON1, Lineamenti storici della costituzionc poíitica dell'lslria durante ti medioevo, Roma 1924, 60; Peter ŠTIH, Ministeriaii, 56 sL, 99 si.
9	Peter ŠTIH, Goriški grofje in geneza Pazinske grofije (v tisku za Acta Histriae).
10	Bernardo BENU5S1, Kol medio evo. Pagine di storia islriana, Pareiuo 1897, 4S3, op. 345.
11	Oskar LFCHI.EITN'ER, Deutsche Herrschaften iri Istrien, Programm des k. k. Stadtsgymnasiums in Pola für das Schuljahr 1912/13, 23. Jhg., Pola 1913, 21.
12	Camitlo de FRANCESCHI, I Castelli della val d'Arsa [Richerche storiche con documenti e atberi geneabgici), Parenzo 1900 (Estratio dag Ii AMSI), 29, 170; ISTI, 1 primi signiori de Chersano, AMSI 48, 1936, 216
13	Giovanni de VERGOTriNI, La costittizione provincia le dell'lslria nef tardo medio evo, AMSI 3S, 1927, 33 (71).
14	Pier Sflverlo LEICHT, Dritto Romano e dritto Germantco In alcuni documenti Friufant det secoíi XI, XII, Xtll, Atti de! Accademia di Udine, Serie II, vol. !V, Udirie 1897, Doc. it. 6 (1126, VI. 15., Čedad): Durinfusl vicecomes de loco Meis (- severozahodno od Vidma v Furlaniji); ISTI, Parlamento f-riulano I (1228 -1420), Bologna 1917, LXXXX.
15	Npr. Vincenzo JOPPI, Nuovt documenti sull lstria (MCCLXXXIIt - MCCCXXXtX), Auspicatissime Nozze Candussi Grrardo - Del Bello, Udine 1878, St. 5 (1336, XI. 27.): Olvrandirius de Maniaco Vicecomes Marchionatus /sirte
16	Prim. Emil WERUNSKY, Österreichische Reichs- und Rechtsgeschichte, Wien 1894, 499 sl.; Heinrich SCHMIDINGER, Patriarch und Landesherr, Die weltliche Herrschaft der Patriarchen von Aquileja bis zum Ende der Staufer, Graz-Köln 1954, 76 sl., 100; £. SGUBIN, L'awocazia dei Conti di Gorizia nel Patriarcato d'Aquileia, Studi Goriziani {- SC) 23, 1963, 9S si.; G- HUGES, L'instituto riell'awocazia, con particolare riguardo a quella dei Conti di Corizia, SG 24, 1963, 109 s!.; Pietro Silverio LEICHT, Parlamento Friulano, XXIV, CXLI.
17	Kärntner t andesarchiv Celovec, listina 12SS, III. 17., Gorica, Vincenzo JOPPI, Appendice ai documenti Goriztant, Archeografo Triestino (= AT) N. S. 19, 1893, st. 11 (1291): Kudolfus gastaldio Coritie; Franc KOS, K zgodovini Gorice v srednjem veku, Glasnik muzejskega diuStva za Slovenijo {= GMDS) 2-3, 1921-1923,14: Leonardus dietus Mur gastaldio.
18	Serrato misli (cose deH'lstria), AMSI 3, 1887, 275 {gastaldio Padue, gastaldio Tervisij), CDI 137S, XI, Sovinjak (Johannis gastaldio tvne temporis in iovignacho). Vsi trije kraji so bili v 14. stoletju posest goriških grofov.
204
ANNALES 5/'94
peter Stih- fNsrrrucijA vicecomesa v upravnistrukturi pazinskecroeiie v časi; goriških grofov, 203-20«
enota - ta pa se navezuje na langobradsko upravno tradicijo, ki je poznala gastalde kot upravnike kraljevih posesti'9 razširjena povsod tam, kjer je oglejski patriarh imel svojo posest20. Generalis gastaldlo se je v začetku imenoval tudi namestnik oglejskega patriarha, to je mejnega grofa v Istri2'. Tako Gorica kot velik del goriških posesti v Istri pa je bila nekoč oglejska zemlja22. Tudi feudum habitantie (burglehen, grajski fevd), ki ga zaznamujejo nekatere specifičnosti (npr. obveza stalne prisotnosti na fevdu) in je poznan v listinah goriške provenience od tretje četrtine 13, stoletja naprej,23 je v goriško prakso prišel verjetno iz Furlanije, kjer se je uveljavil v začetku 13. stoletja24. In nenazadnje, v drugi polovici 14. stoletja so se kot. pravni vir v ožji Goriški uveljavile Constitutiones Patriae Forojulii patriarha Markvarda iz 1366, ki naj bi bile v Gorici prevedene v
nemščino in patriarhovo ime zamenjano z grofovim25. Podlago temu goriškemu prevzemu furlanskih konsti-tucij pa morda lahko vidimo v identičnosti goriškega in furlanskega deželnega prava26. V to skupino različnih institucij, ki so jih goriški grofje prevzeli iz Furlanije oziroma od oglejskega patriarhata, pa moremo, vsaj tako mislim, šteti tudi vicecomesa.
Na prvi pogled govori več stvari v prid Benu-ssijevemu mnenju, da je bi! vicecomes predhodnik glavarja v Paztnu, Že samo ime (vice-comes) ga označuje kot grofovega namestnika27, tako kot je to bil glavar28. Oba sta sedež svojega urada imela v Pazinu29 in tudi časovno se vicecomes v virih pojavlja pred glavarjem. Uvodoma smo ugotovili, da se vicecomes v Pazinu zadnjič omenja 1293. Žc naslednje leto, 1294, pa se nato v virih prvič pojavi goriški glavar30. V pric!
59 Lexikon des Mittelalters 8d. 4, 1131 - 1132. V zvezi z institucijo gastalda pri Langobardih je zelo zanimiva zgodba o bolgarskem knezu
Alzecu pri Pavlu Diakonu (Pave! DIAKON, Zgodovina Langobardov, Maribor 1988, V/29 ). Bolgarski knez je po pravi odisejadi prišel iz
Panonije preko Bavarske tn Karantanije v Italijo k langobardskemu kralju, ki mu jc dovolil, da se s svojim plemenom naseli v
Beneventu, kjer mu je berieventanski duks tudi odkazai bivališča, ipsumque Alzeconem, mutatio dignitatis nomine, de duce gastaldium
vocitari praeeepit. ü Alzeku gl. drugače Miiko KOS, Ö bolgarskem knezu Alcioku in slovenskem knezu Valuku, v Milko KOS,
SrerinjeveSka kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, (zbrane razprave, Ljubljana 198S, 145 - 150,
20	Primerjaj Pio PASCHINI, Storia del Friuli II, Udirnt 1935, 125 si.; Heinrich SCHMIDINGER. Patriarch und Landesherr, 10t (Eurlanija in spioSno); Milko KOS, Urbarji Slovenskega primorja 1 (Tolminski urbar iz leta 1377), Viri za zgodovino Slovencev II, Srednjeveški urbaiji za Slovenijo II, Ljubljana 1948, 19; ISTI, Urbarji Slovenskega primorja ti, Viri za zgodovino Slovencev III, Srednjeveški urbarji za Slovenijo lil, Ljubljana 1954, 61 tza slovensko ozemlje) in CDl 1208 (pravice oglejskega patriarha v Istri, pravilna datacija tega pomembnega dokumenta je 1267 - 1271 in ne 1208: gl. Giovanni de VÖtCOTTINJ, La cosötuziom?, AMSI 38, 1926, 102, op. 3) za Istro
21	Walter IENEL, Venezianisch - Istrische Studien, Strassburg 1911, 147; Giovanni de VERCOTriNI, La costituzione, AMSI 39, 1927, 99. Kasneje se je namestnik mejnega grofa v Istri imenoval richtarius in nato marebio.
22	Hermann WlESFLECKER, Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol, Pfalzgrafen in Kärnten t (957 - 1271), Innsbruck 1949, Sr. 192, 193, 230, 317; Vinccnzo JOPPI, Documenti Goriziani, AT N. S. 14, 1888, dt. 147; Peter ŠTIH, Conäkf grofje in geneza.
23	Vincenzo jOPPI, Appendice, St. 8 (1287, V, 28., Gorica); Franz SCHUMI, Urkunden und Regesten zur Geschichte des 14. Jahrhunderts, Archiv für Heimatkunde II, Laibach 1884 in 1867, 243, St. 4 (1300, IV. 8., Gorica).
24	Carlo Guido MOR, I "feudi di abitanzia" in Friuii, Memorle Storiche Forogiulfesi 54, 1974, 50 sl.; Heinrich SCHMIDINGER, Patriarch und Landesherr, 112 sl.
25	Arnold LUSCHIN von EBENGREUTH, Österreichische Reichsgeschichte des Mittelalters, Bamberg 19142, 172; A. GNiRS, Das Gorzer Statutbuch, Wien 1916 igiej k temu oceno Milka KOSa v Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino 2, 1920, 134-135); Sergij VILFAN, Deželni rodni kot vir naže ustavne 2godovine, CMDS 25-26, 1944-1945, 65, op. 1; Pier Silverio 1 FICHT, ta versione tedesca delle "Constitutione; Patriae Forojulii", Studi di StOfia Friulana, Udine 1955, 261 sl.; S. FERIAN, La Contea di Gorizia: problemi giuridici e amministrativi, SG 35, 1964, 51; Peter STIH, Goriški grofje in oblikovanje pokrajine ob Soči in na Krasu v dečelo, Zgodovinski časopis ZČ) 41, 1987, 46.
26	Tiroler tandesarchiv Innsbruck, Pestarchivakten I ,35, fol. 45 (1340, Iii. 15.1: nach tandes recht umb Görtz und in Vriout.
27	Čeprav se je potrebno zavedati, da bi se po tej logiki oglejski vice-comes, kjer se ta institucija sploh uveljavi in če naj bi ga ie ime označevalo kot patriarhovega namestnika, moral pravzaprav imenovati vic.e-patriarcha (v resnici vicedommus in vicarius in temporalibus). Svojega vicecomesa pa je imel tudi pičenski Skof (Milko KOS. Doneski, 5t. 10 (1309, IV. 7.\ Frant/ius/ vicecomes noster), ki bi se potem moral imenovati vice-episcopus. Zanimivo je, da se je v Labinu imenoval podkrtezin (Josip ŽONTAR, KastavSčina in njeni statuti do konca 16. stoletja, Zbornik znanstvenih razprav juridične fakultete 21, 1945/46, 1S9.
28	Gl. npr. privilegij goriškega grofa Alberta IV. plemstvu na goriških posestih na Dolenjskem in v Istri (Emst SCHWIND - Alphons DOPSCH, Ausgewählte Urkunden zur Verfassungs-geschichte der deutsch-österreichischen Erblande im Mittelalter, Innsbruck 1395, St. 120 (1365, IV. 29-, Metlika); CDl 136S, IV. 25., Neu-Marckt; 1365, Martedr innanzi S. Giorgio, Neumarkt), po katerem je bil glavar grofov namestnik v plemiškem ograjnem sodiSču ali pa npr. listino istega izsiaviteija iz naslednjega dne (Haus- Hof- und Staatsarchiv Wien (= HHStAW), listina 1365, IV. 30., Metlika): daz wir/goriški grof Albert IV/... ¿in beschaiden erber mann ze unserm haubttnan gen titerreich seezen suüen über alle unser stet, chasleün und vest oder vas ander herschafft und gueter wir da hüben. GL Peter STSH, Ministeriali, 132 - 135.
29	Vicecomes: Woschatcus dictus Piqoleto vicecomes, habitator Pisini (gl. zgoraj op. 2); condam Stephanus vicecomes de Pisino (gl. zgoraj op. 3); vicecomes Konrad pa se 1277 omenja v listini, ki je bila izstavljena in castro Pisino in sala Palatii D. Comitis (gl. zgoraj op. 1). Glavar: capitaneus d. comitis Coritiae in Pisino (CDl 1294, I. 11., Poreč); Carstemannus Capitaneus Pissyrii (CDl 1305, II. 27.); Hännsün.Jiaubtmann zu Mitterburg (Repertorium über das Archiv der alten Graten von udrz, HHStAW, Archivbehelf 331, fol. 242 (k lotu 1333)), Niclas von Eherstein zu den Zeilen hauptmann ze Mitterbarch (HHStAW, listina 1362, VI. 22., Metlika).
30	CDl 1294, (. 11., Poreč : preseruibus .... Častema modo K verjetno pravilno Castemanno/ capitaneo d. comitis Coritiae in Pisino.
205
ANNALES 5/'94
Pete* STIH INSTITUCIJA VICECOMISA V UPRAVNI STRUKTURI PAZIN5KE GROFIJE V ČASU GORIŠKIH GKOrOV, 203-200
temu mnenju pa gre tudi paralela z Lienzem na današnjem vzhodnem Tirolskem, kjer je bit center tistih posesti goriških grofov, ki so ležale severno od Karnijskih alp in Karavank (tki. Prednja grofija Goriška31). Tam je namreč bil vice-dominus po vsej verjetnosti predhodnik goriškega glavarja v Lienzu32,
Na drugi strani pa obstaja resen pomislek, da je bil vicecomes predhodnik glavarja v Pazinu. To je namreč velika razlika v družbenem statusu in položaju, ki sta ga imela na eni strani vicecomes in na drugi glavar in ki je (jo mojem mnenju odločilnega pomena za razrešitev tega vprašanja. Nenazadnje je bil Pazin center goriških posesti v Istri in tam so imeli sedež tudi drugi goriški uradi. Kako problematično je na osnovi naslova vicecomes delati zaključke v smislu, da že vsebina tega naslova kaže na to, da je nosilec tega naslova bil grofov namestnik, smo pokazali že zgoraj33. In tudi to, da se zadnji vicecomes omenja 1293, prvi glavar pa takoj zatem, je lahko le golo naključje ali pa je takšna podoba le navidezna in je posledica pomanjkanja virov.
Nesporno pa je, da je med nosilcem urada oz, naslova vicecomes in onim glavarja bila velika razlika v družbenem položaju in statusu, ki se najlepše zrcali v lisfinskih seznamih prič. Ti so praviloma strogo upoštevali položaj posameznika na hierarhični družbeni lestvici34. Svoje glavarje, tako v Pazinu (za goriški dominij v Istri) kot v Gorici (za celoten goriški dominij južno od Karnijskih alp in Karavank) in v Lienzu (za Prednjo grofijo Goriško) so goriški grofje izbirali iz
svojih najpomembnejših ministeriafskih rodov35. Nosilci tega urada so bili po pravilu36 pripadniki družbene skupine tninisterialnega plemstva in v listinah goriške provenience je bilo temu položaju ustrezno visoko tudi njihovo mesto v seznamih prič. Tudi nosilci urada glavarja v Pazinu so bili goriški ministeriali. V prvi polovici 14, stoletja so to bili člani različnih vej najpomembnejšega goriškega ministeriaiskega rodu v Istri, pazinskih gospodov37. Nasprotno pa je bil družbeni položaj goriških vicecomesov v Pazinu precej nižji in jih ne moremo šteti niti v skupino viteškozmožnih. Tako se npr. v listini iz 1277 vicecomes Konrad omenja za tremi ministeriali3®, duhovnikom, pisarjema in pred dvema poreškima meščanoma. V notarskem instrumentu iz 1293, kjer je vicecomes tudi naštet v seznamu prič, pa stoji skupaj z nekim Henrikom (oba sta označena kot habitatores Pisini) prav na koncu seznama, za dvema goriškima ministeriatoma in vitezoma ter nekim Brabantom iz Kožljaka, ki mu ne moremo določiti njegove družbene pozicije.
Na glede na glavarja nižji položaj vicecomesa v strukturi goriške uprave v Istri pa kaže tudi paralela s položajem vicecomesa v upravni strukturi oglejskega patriarhata v Istri, Na čelu oglejske uprave v Istri je kot patriarhov namestnik od zadnje četrtine 13. stoletja stal poseben marchio Istrie*9 (kar že samo po sebi kaže na propadanje oglejske moči, saj je še v prvi polovici 13, stoletja ta naslov nosil patriarh sam kot mejni grof istrski), kateremu je v strukturi goriške uprave v i stri po
J! V čast:, ki ga obravnavamo, ta termin še ni obstajal, ampak se uveljavi Šefe v drugi polovici 15- stoletja: Otto STOLZ, Politísch-historísche Landesbeschreibung von Südtirol, Schiern-Schriften 40, Irinsbruck 1937, 486.
32	Zadnji goriški vicedorn v Lienzu se omenja 1308 (MDC VII (ed. Hermann WlFSSNF.R, Klagenfurt 1961), št. 433, 489), istega leta pa se pojavi prvi goriški glavar v Lienzu (Andreas VEIDER, Die Verwaltung der "vorderen Grafschaft Cörz'1 im Pustertal und Oberkärmen bis zum Ende des 14. Jahrhunderts, philosophische Dissertation Wien 1939, tipkopis, 87).
33	Gl. op. 27.
34	Heinrich FICHTENAU, Die Reihung der Zeugen in Urkunden des frühen Mittelstere, Mitteilungen des Instituís für österreichische Geschichtsforschung 87, 1979, 301 sl.
35	Npr. v Lienzu tamkajšnji ka Stefan i in nato ministeriali iz Flaschberga, v Gorici goriiki ministeriali iz Devin a (prim. Peter STIH, Goriški grofje in devinski gospodje, ZČ 46, 1992, 309 sl.) in nato kastelani ra goriškem gradu (goriški ministeriali iz Pevtne), v Pazinu pa pazinski gospodje, ki so prav tako spadali med ministerialno plemstvo. Obstaja! je tudi poseben glavar za goriško posest na Dolenjskem. V dvajsetih letih 14. sioletja je to bil Grifo iz Čreteža.
36	Edina izjema ni bil nihče drug kol sam goriški grof Albert IV., ki je bil v svojih mladih letih, v času skrbništva nad mladoletnim goriškim grofom Ivanom Henrikom, sinom 1323 umrlega goriškega grofa Henrika li., glavar goriške grofije v letih 1328 - 1331: HHStAW, listina 1329, VII. 4., Zenoberg; Guiseppe BIANCHt, Documenli per la storia del Friuli II, Udine 1845, St. 593; Vincent® JOPPI, Documenti Goriziani, AT N. S. 13, 1887, št. 91; HHStAW, listina 1331, IV. 2-, Lienz. Poimenski seznam nosilcev Štirih goriških uradov glavarja v 14. slolelju gl. v Peter STIH. Ministeriali, 139 - 140.
37	Gl Peler ŠTIH, Ministeriali, 56 - 62. 134.
38	Henrik iz Pazina je bil mtntSKíríaí goriškega grofa, Ulrik iz Momjana (Momjanski gospodje so bili veja gospodov iz Devina, ki so v tistem časti bili ministeriali goriških grofov; gl. Peter äff H, Goriški grofje (kot v op. 35» je bil po materini strani Rihemberški, ki so bili eden najpomembnejših ministerialskih rodov goriških grofov (gl Milko KOS, Urbarji Slov. primorja II, 34 sl.; Peter $TIH, K zgodovini nižjega plemswa na Krasu in v Istri, ZČ 45, 1991, 549 sl.), Ditmar Kro!Endorfer pa je bil tudi ministerial iz Pazina (gl. Peter STIH, Ministeriali, 62)
39	Walter LCNEL, Venezianisch - Istrische Studien, 148; Giovanni de VERCOTTINI, La costituzione provinciale, AMSI 38, 1926, 114, 119; Carlo BUTTAZZIOM, Deí Governaíori d'lstria a nomo dei marchesi principi i patriarchi d'Aquileja, AT N. S. 2, 1870-1871, 245 sl.; Antonio JOPPI, Saggio di serie dei Marchesi-Governatori dell'lstrla f>er i patriarchi di Aquileia marchesi principi, AT N. S. 2, 1870-1871,
252 sl
206
ANNALES 5/'94
Peter Sl'IH INsrifUCIIA VICECOMESA V UPRAVNI STRUKTUftl PAZINS« GROFIJI: V ČASU GORIŠKIH CROfOV, 203-208
svojih kompetenrah in položaju odgovarjal glavar v Pazinu. Temu oglejskemu "markezu" je bil podrejen vicecomes marchionatus Ystrie40, ki je torej bil nižji uradnik. Če potegnemo paralelo z goriško upravo v Istri, potem bi po isti logiki tudi goriškemu vicecomesu v Pazinu šlo le nižje mesto v strukturi goriške uprave. To nam na določen način potrjuje že zgoraj ugotovljeni nižji družbeni položaj in status nosilcev tega urada, dokončno pa potrdi neka listina goriškega grofa Alberta li. iz leta 1295. V njej se, že bolj proti repu seznama prič, omenja neki W°schalcus diclus Pigoleto officialis de Pisino41, ki je seveda identičen z našim Woschalcus diclus, Pigoieto vicecomes, habitator Pisini iz leta 1293, Vicecomes je torej bil navaden oficial42. Njegovih konkretnih nalog in pooblastil v strukturi goriške uprave v Istri pa na podlagi preskromnih virov ni mogoče ugotoviti.
O vicecomesu kot predhodniku glavarja torej lahko govorimo le toliko, ker prvi izgine ravno v trenutku, ko se pojavi drugi. Drugače pa je urad glavarja v Pazinu, ki ga je sredi devetdesetih letih 13. stoletja ustanovil goriški grof Albert II. in ga zaupal svojemu tamkajšnjemu najpomembnejšemu ministerialu, ki je tako postal grofov namestnik in predstavnik (capitaneus domini comrth Gor i tiae in Pisino4'}, moral imeti
bistveno večje pristojnosti, kot jih je pred tem imel vicecomes.
Ustanovitev urada glavarja v Pazinu je po mojem mnenju zvezana z dvema stvarema: na eni strani z reformo dvorne in centralne uprave goriških grofov, ki je bila začeta pod goriškim grofom Albertom I!. (+1304) in nato dokončana pod njegovim sinom Henrikom li, (+1323), na drugi strani pa z zaokrožitvijo goriške posesti v Istri v okvir, ki se nato v 14. stoletju ni več kaj dosti spreminjal44. Prej tipično dvorna uprava goriških grofov, ki so jo zaznamovali tipični dvorni uradi, kot so strežaj, točaj in komornik, je v osemdesetih in devetdesetih letih 13. stoletja doživela dvojno reformo: stare dvorne urade so zamenjali novi (dvorni mojster, maršai, kuharski mojster), hkrati pa je ta uprava dobila z ustanovitvijo urada glavarja (oz. glavarjev) Že poteze "deželne" uprave41*. V okviru celotnega dominija goriških grofov je bil kot prvi urad posebnega glavarja ustanovljen prav oni za Istro (1294)46, in le domnevamo lahko, da je prav s to upravno reformo mogoče le povezana tudi sprememba naziva urada pri zadnjem znanem goriškem vicecomesu v Istri (1 293), ko je zaradi nastanka glavarstva (1294) izgubil svoj bleščeči naslov in se tudi po nazivu spremenil v to, kar je v resnici bil, v navadnega oficiala (1295).
40	A. S. MtNQTfO, Acta et Diplomata e regio tabulario Veneto usque ad sec. XV. summatim regests Vol. i., Sect, t.; Documenla ad Forumjuiii. patriarchatum Aquileiensem, Tergestum, Isttiam, Goririam spectaritia, Venetiis MDCCCLXX, 115 0332); Vincenzo jOPPI, kot v op. 15 zgoraj; CDI 1365, HI. 23. (fgo Guillielmus Boyanus de Civ/tate Auntie Msrchio tsirie ... fenuis.se et récépissé a Wsiano de Civitate vicecomite rneo ...); Giovanni de VERGOTTINfl, La costiiuzione provinciale, AMSI 38,1926, 120 (40).
41	HHSIAW, listina 1295, V. 13., Gorica.
42	Pojem oficiala je potrebno razumeti zelo široko, saj je lahko pomenil marsikaj (npr. vicecomesa, gastalda in tudi kastelana), v vsakem primeru pa je to bil nižji uradnik. Za vicecomesa gl. zgoraj, za gastalda: Rudoltui gastaldio Goricie {gl. zg. op. 17), Ruodolfus officialis Goricie (VJncenzo iOPPI, Appendice ai document! Goriziaw, St. 8) oz Uenhan Murr ampfman ze Corcz, Lconardus dictus Mur gastaldio (franc KOS, K zgodovini Gorice, 14), za kastelana pa: Volconus castelhnus in Gortcia. Walconus gastaldio, Watcbunus oHm officialis (Franc KOS, K zgodovini Gorice, GMDS 4-6, 1924-1925, 7),
43	Gl. op. 30
44	Jedru svojih posesti v Istri, to je Pazinu z vencem okoliških krajev, ki so si ga goriški grofje pridobili konec 12. stoletja kot fevd Škofije v PoreCu, so v drugi polovici 13. in delno tudi Se v začetku 14. stoletja dodali Se vrsto oglejskih fevdov severno od Mirne in na potezi od Buzeta do vzhodnih obronkov Učke in ob zgornjem toku RaSe. Temu pa je bila približno v istem času dodana tudi posest ob spodnjem toku Rase in RaSkern zalivu, ki je Se v začetku 13. stoletja spadala v okvir puljskega mestnega agra. Gf. Peter STIH, Goriški grofje in geneza.
45	Gl. Peter ŠT i H, Ministerial!, 121 si. in seznam nosilcev posameznih dvornih in centralnih uradov 13? sf.
46	V Lienzu se prvi glavar (za Prednjo grofijo Goriško) omenja 1308, v Metliki (za goriško "grofiji v Mariki in Metliki") 1322, v Gorici (za celotno goriško grofijo južno od Karavank in Karnijskih alp) pa 1323. Gl. op. 45.
207
ANNALES 5/'94
PelCf ÍTIH: INSTSTUCIjA VÍCECOMESA V UFRAVNI SfKUKTURl PA7.INSKE GROPIIt V ¿ASU GORíSkiH GROFOV, 203-206
RIASSUNTO
In tre documenti della fine del XIII secolo vengono citad tre responsabili delt'ufficio del vicecomes, con sede a Pisino, i! centro dei possedimenti istriani dei Conti di Gorízia. In mérito si sono affermate due opinioni. Secondo la prima i! vicecomes era ¡i predecessore de! capitano dei Conti di Gorizia a Pisino, secondo l'allra invece quello del vicecomes era solíanlo un'altra denominazione de! capitano. L 'islituto del vicecomes si affermó in quest'area sotto il patriarcato di Aquileia, in Friuli infatti viene citato giá nella prima meta del XII secolo, menlre in Istria era conosciuto ancora nel XIV secolo. Come altre istituzioni amministrative e giuridiche, i Conti di Gorizia eredítarono da! patriarcato di Aquileia anche l'istituto del vicecomes. Bencbé a prima vista molti indizi confortino l'opinione che il vicecomes fosse il predecessore del capitano di Pisino (giá la stessa denominazione di vicecomes lo caratterizza come sostituto del Conté, com'era il capitano), entrambi risiedevano a Pisino, e nelle fonli le sue t.racce sí perdono proprio nel preciso istante in cui invece appare il capitano, egli in realta occupava, al ¡'interno delta struttura amminístrativa goriziana, una posizione tnferiore. Lo dímostra anche il confronto con la posizione del vicecomes in seno alia struttura amminístrativa del patriarcato di Aquileia in ¡stria, e ancora di piu la grande differenza che corre va tra lo status e la posizione sociale del vicecomes e del capitana. Mentre i capitani dei Conti di Gorizia in Istria provenivano sempre dalle file delta nobiltá dei ministeriales, i vicecomes molto probabllmenie non erano di nobili origini. La posizione inferiore del vicecomes nella struttura amminístrativa della Contea di Pisino ci viene infine confermata da un documento del 1295 dei Conté di Gorizia Alberto II, nel quale il medesímo personaggio che nel 1293 veniva indicato come vicecomes, viene ora definito oficíale. In tal senso va quina i rívedula l'opinione corrente secondo la quale, per la sua posizione all'ínterno della struttura della Conlea di Pisino, il vicecomes va equiparato al capitano.
208