Mesečni  notranjepolitični  komentar Dogovorov
Razvoj teče
Kaže kot bi bilo letošnje po-letno vreme s skoraj nepretr-ganiroi nevihtami in grmenji hkrati prava prispodoba naše-ga družbenopolitičnega življe-nja. Nenehno grmi in poka, ko se lomi dremotna praksa, ki je očitno niti nova ustava ndti 10. kongres ZK nista do končno pokopala. če se zdaj — kakor upamo — naša pra-ksa naposled revolucionarno spreminja, ima poglavitne za-sluge za to sociali^tična zveza, ko ne odjenja in ne odjenja, marveč pospešeno mobilizira tako samoupravno-delegatske kot strokovne strukture, da bi zavestneje in z izdatno poveča-nim naporom spravila v red, kar je bilo zamujeno na bo-jiščih gospodarstva, negospo-darstva in družbene politdke.
POTEK AKCIJE SZDL
Ves julij so delali z vso pa-ro — in tako bo tudi ves av-gust — koordinacijski odbori SZDL za stabilizacijo gospo-darstva. Po besedah Mitje Ri-bičiča delajo v teh odborih najodgovomejši funkcionarji oziroma delegati zveze korhu-nistov, sindikatov, mladine, ob-činskih skupščin in njihovih izvršnih svetov ter regional-nlh odborov gospodarske zbor-nice. Skupine strokovnih in družbenopolitičnih delavcev so obiskale veliko število gospo-darskih organizacij, da bd z njihovimi vodstvi in z delavci pripravile konkretne akcijske programe. Vrstili so se posve-ti, seje, sestanki na vseh rav-neh združneega dela, na vseh ravneh delegatskega odločanja, t vseh političnih forumih in vse bolj tudi sredi delavskih množic, toi jih ponavadi ime-nujemo baza. Delavniki so bili. ta so še dolgi po 12, 16 ur; aktivisti se naravnost dušijo pod bremeni zahtev, ki jim jdh nalagajo organizaoije, pa pod tistimi, ki Si jih nalaga-jo sami. Neposredni namen vsega tega dela je en sam: tre-ba je zagotoviti izčrpno ana-lizo in dobiti avtentično oce-no gospodarskega položaja v sleheirni celici združenega de-la, v sleherni temeljrai orgarvi-
zaciji, v interesni in krajevni skupnosti, v občinah in repub-liki. Te analize in ocene mo rajo biti narejene do konca avgusta. Rokovniki, do kdaj je treba opraviti posamezne stopnje dela, so zelo napeti. Marsikateii letni dopust je tre-ba prekiniti, kajti odgovorni dejavniki in izvedenci morajo sodelovati tako pri analizah kot pri oblikovanju delovnih programov. Na podlagi takega ravnanja bi utegnil kdo po-misliti, da je akcija nekako zagnana, kampanjska. Enotna fronta socialistične zveze od-govarja: ta akcija je samo za četek, to je samo prelom z verbalnimi in oportunističnimi metodami, to je z vso strogost-jo zastavljena nova praksa, ka-tere izraz ni več besedna ob-Jjuba, marveč dejanje. Sociali-stačna zveza, ki predstavlja de-lavski razred in delovne mno-žace ter pošilja v prve bojne črte komuniste, ta zveza spre-jema nase odgovornost, da bo ustvarila takšne politične raz-mere, v kakršnih bo mogoče ozdraviti gospodarstvo.
KJE SE ŽE ZATIKA
Težišče dela prehaja v TOZD in delegacije. Naš delavec že kolikor toliko ptavilno razu-meva, da akcija nima samo gospodarskega, ampak tudi širšd politični značaj. Toda še marsikaj manjka, da bo na-stop fronte šel še bolj v Siri-no, da bo bolj popoln in učin-kovit. Zlasti interesne skup-nosti se še ne obnašajo dele-gatsko in tako niso dovolj vključene v stabilizacijsko pri-zadevanje. Zaposlovanje, zdrav-stvo; železniški proraet, znanst-venoraziskovalno delo, vodno, elektro, gozdno gospodarstvo — vse te interesne skupnosti se morajo, dejali bi, obnašati bolj samoupravno. Tudi stro-kovne službe in združenja, in-štituti, projektantske organiza-cije in drugi centri intelektual-nega dela v stabilizacijski akci-ji ne sodelujejo dovolj inten-zivno. Delavei upravičeno pra-vijo: »Ti, ki delajo z milijar-dami, ti naj prvj predložijo jasne programe.«« Iskreneje bo
treba spremenita odnos do dmžbenih dogovorov in samo-upravnih sporazumov — vzeti jib. bo treba .zares! Politično vzdušje se je zdaj tako zaost-rilo, da bodo kmalu klicani na odgovornost nesposobni, še prej pa oportunistični kadri. Samo v ljubljanski regiji je 63 sodnikov združenega dela — menda jih bo dovolj, da bodo lahko presodnli vse kršitve in izrekli sankcije, ki jih žal do danes še ni bilo.
Bolj kot v čemerkoli se mo-ra pokazati stabilizacijsko pri-zadevanje v vsestranskem var-čevanju. Krajevne skupnosti na primei ne smejo razumeva-ta svojega financiranja prora-čunsko, ampak morajo iskati rezerve v iznajdljivem povezo vanju virov in v usklajevanju potreb. Kmalu bodo delovne organizacije dosledno plačeva-le prispevke tja, kjer delavec stanuje, ne pa več tja kjer de-la. Ta sredstva bi bilo nespa metno rabiti za nove in nove objekte standarda, ko je, de-nimo, mogoče prebiti z že zgrajeno telovadnico ali z že delujočo šolsko kuhinjo, Ce-prav je treba do nje stopiti kakšen korak dlje. Cemu vse-povsod kopičifci razne drage komunalne službe, režijo in bi-rokracijo, ko je mogoče z do-bro voljo in z nekaj dodatnega napora že v danih razmerah vse in celo bolje postoriti? Ko-liko je mogoče prihraniti zra-donalnim združevanjem obrti ali intelektualnega dela znot-raj skupnosti in med skupno-stmi! Naposled bi bilo lepo, ko bi se ozrli v svojo parti-zansko in obnovitveno pretek-lost, ko bi se spommili tova-rištva in udamištva, pa bi po tistih zgledih šli tudi zdaj, v potrošniški dobi, v kakšne prostovoljne delovne akcije. Hvalevredna je odločitev, da bomo eno soboto zastonj de-lali v prid stabilizacije — to-da pomembnejši kot tistd de-nar bi bil solidarnostni parti-zanski duh, ki se ne izraža s površno vrženim novcem, mar-več z globljo družbeno etično spremembo v nas.
POLOŽAJ  V  GOSPODARSTVU
Nedavno je o tem položaju obšiimeje govordl predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej -Marinc. Iz njegovih besed pa tudi iz drugih virov je moč posneti, da se je situ acija v juliju rahlo iaboljšala, toda še vedno je naše gospo-darstvo v precejšnjih težavah.
Vemo, da je po obetajočem začetku leta maja in junijaza-čela proizvodhja zastajati. Prav junija, ko po tradioiji pričaku-jemo najboljše rezultate, se je slovenska industrija slabo od-rezala, saj je bila po proiz-vodnem obsegu komaj mrša ve tri odstotke nad lansko ju nijsko. Toda opraviti imamo s §e z dostii hujšimi škripoi. Podjetja poročajo o nezadost-nl preskrbljenosti s surovina mi in reprodukoijskimi mate-riali, kar je pravzaprav čudno; ko vemo, da se je uvoz pove-čal do tiste mere, da niti po-lovice uvoznih stroškov ne krl-jemo z izvozom. To je mogo če razložiti samo z upravnimi ukrepd, ki hočejo po vsej sdli nemudoma zmanjšati zunanje-trgovinski primanjkljaj. Tre-nutno res ni videti druge mi-mo takšne administrativne re-šitve, čeprav je v načelu ne-ustrezna. Prav rešitev je kaj-pada samo v povečanju izvo za, tu pa se nam zatika, ker zaradi nizke produktivnosti, za-radti slabe kvalitete izdelkov in zaradi trgovske nesposob-nosbi v razmerah svetovne fcrž-ne  recesdje nismo  konkurenfi-
ni na zunanjih trgih. Razen tega ni dobro urejen sistem izvoznih spodbud v obliki zmanjšanja davščin. Zaloge se nam kopičijo, veliko je izmeč-ka, v vsem tem pa so ujeti znatni obratni kapitali. Iz te-ga položaja si mnoga podjetja pomagajo, da bi prišla do de-narja, z nezmernim poveča-njem cen, kar spet udari po žepu domačega potrosnika; ta zahteva večje osebne dohodke, denar je frreba tiskati — infla-cija pa spet galopira. K in-flaciji obilo prispeva nezdravo investiranje. Še vedno začenja-mo veliko gradenj, ne da bi zanje imeld že v začetku dovolj sredstev, ali pa vsaj ne znamo predvideti, koliko se bodomed gradnjo povečale cene. Žalpod-jetja v te nepokrite investici je ne prilivajo sredstev iz aktiv-nih virov: iz zmanjševanjapro izvodnih in poslovnih stro-škov, iz vefije produktivnosti; iz- varčevanja in omejitve po-rabe Raje se medsebojnc za-dolžujejo, raje ne plačujejo ra-čunov, raje tvegajo tožbe, ra je so, kot pravimo, nelikvid na, pri čemer jim ni veliko mar, kakšen bo njihov jUtriš-nji materialni položaj in kakš: na je njihova današnja poslov na rriorala. Marsikje so bile bob ob steno usmeritve 10. kongresa, kd so zelo precdzno zahtevale,, pa tudi poučile, ka-ko je treba povezati gospodar-stvo med republikami, regija-mi in občinami, kako zatreti lokalistične in druge sebične ¦ interese v prid skupnosti, na-vzven pa se močneje tržno na-vezabi na države v razvoju. Ze-lo še šepa naša kadrovska po-litika. Pogosto smo še žrtev nerazumnega planiranja, ne-smotrnega zaposlovanja, neure jenega sistema delitve dohod-ka itd.
Čeprav, kot rečeno, julijski rezultati kažejo na vseh frori' tah rahlo izboljšanje, k čemur je nedvomno CKlločilno prispe-vala akcija socialistične zveze, še zdaleC ne moremo biti za-dovoljni. Kot zelo pozitivno gibanje zadnjega 6asa velja poudariti prizadevanja delov-nih organizacij, da bi znižaJe cene.
IN KJE JE NAŠA OBCINA?
Okrogla miza, ki so jo Do-govori organizirali v začetku tega meseca (gradivo obširne-je prinašamo v  tej  in  ga bo-
mo še objavili v prihodnji šte-vilki), je pokazala, da gospo-darštvo naše ob6ine razmero ma dobro orje in da se polo-žaj postopoma še zboljšuje. To velja tako za uvoz—izvoz kot za investicijsko dejavnost pa tudi za ukrepe. ki naj vzpodbudijo večjo proizvodnjo in produktivnost ter varčeva-nje na vseh ravneh. Posebej so povabljeni direktorji (vsi od prvega do zadnjega komu-nisti) iz petnajstih večjih de-lovnih organizacij obdelali po vezavo med trgovino in proiz-vodnjo ugotavljajoč, da se ta povezava utrjuje in da jo bo do v predlogib srednjeročnega načrta skušali še bolj uteme-ljiti.
Mimo ugotovitev, da so re-zultati boja za stabilizacijo ugodni pa so predstavniki gos-podarstva izrekli tudi vrstd kritičnih misli zlasti na račun t adtninistrativnih ukrepov — | zlasti zveznih — ki so v mno ' gih primerih sicei nujni, po gosto pa zavirajo normalno poslovanje. Nekatere proizvod-ne organizacije napriirier na-vzlic ugodni internd zunanje trgovinski bilanci ne morejo nabaviti iz uvoza reprodukcij-skib rnaterialb-v, ki so neob-hodno potrebni za obratova-nje. Nadalje so rekli, da mno gi birokratski postopk: pre-prečujejo ažurno poslovanje, cepijo sdle v kolektivih in vzbujajo nezadovoljstvo. Po stregli so z mnogimi konkret-J nimi primeri takih zaviranj in| naslovili na organizacijo Soci-alistične zveze nujen poziv, da v tem območju napravi red.
Slej  ko prej  velja  torej  tu-di   za   našo   občino:   vsi   smo čland   Socialistične   zveze,   vsl smo   samoupravljalci,    vsi   s» moramo   boriti.    Potrebna    je skrajna odločnost. Upamo, da> bomo prav razsuinljeni, če upol rabimo krepak lzraz: potrebna" sta   obsedno   stanje  in   sploš-na  mobilizacija,  da  bomo  do bili   to   gospodarsko-politiCaoj vojno,    ki   ne    pustoši   samol pri nas, ampak po vsem svetu. Manj  kot  drugod  je v   Jugo slaviji  vzroka  za  dramatizira-nje in kakršnokoli paniko. To da vsakogar izmed nas mora prešiniti   duh,   da  je   na  boji-šču in da skupna Fronta za-bteva od njega delo, vso zmož-nost rok, glave in srca, vso re-volucionarho solidarnost.
Zvone Kržišnik