Stev. 6.
V Ljubljani, dne 15. marca.
1886.
O. Marko Pohlin,
kranjskih, modric krajan.
jjoleg kratkega životo-; pisaPohlinovega po-dajemo danes čestitim čitateljem „Slovano-Vim" tudi podobo njegovo, katero smo jim že lani obećali. Kakor je nas, tako smo tudi prepričani, da bode ta slika razveselila vsakega slovenskega razumnika. Ta slika je namreč za našo književnost radi tega velevažna, ker je jedina, za katero vemo do zdaj ; prva je, kolikor je nam znano, katero smo našli do zdaj. Listajoč razne knjige V ljubljanski licejalni knjižnici, našel je gospod Fran Levstik jeden iztis Markovega besedišča (Tu malu besedishe, 18367, V, 4, b,), v kate-, rem se nahaja na jedni prednjih strani slika Marka Pohlina, ravno tolika, kakor jo priobčujemo danes na čelu lista. Pohlin ima pred seboj odprto glagolsko, knjigo; drži se sarhoob-lastno, kakor da je znanstvene nauke zajemajoč iz te glagolske knjige pravo pogodil ; pod sliko je pod-
Α-
Ι
ίίϊΐί/ viZSat'/'e/Z rzJ>S----fc
M/t
pisano njegovo ime, dan in kraj rojstva ; tu se vidi, da je v Academia Opero-sorum bil imenovan „No-vus" in da je dne 10. aprila 1755 stopil v red bosonogih avgustincev. Sicer je v rečeni knjižnici več besedišč Pohlinovih, ali s sliko njegovo je okrašen samo omenjeni primerek. Nam je pri tem jako prijetna dolžnost, zahvaliti se udano g. Franu Levstiku na veliki uljudnosti, s katero nam je postregel, pre-skrbevši nam Marka Pohlina sliko, katera bode gotovo zanimala vsakega
izobraženega Slovenca.
··'.' ·;       *       * ·■ *
„Koku je poč tu: si bo merski èden mislel, ka-tiremu bodo lete bukuvce v' roke, ali pred očy prišle; koku je tu : de en človek je na tu zapadł, krayncam take qvante . . . pisati, inu v druku vonjidti pustiti?" — Tako govori o jedni svojih knjig pisatelj slovenski sam, katere besede pa v nekem oziru veljajo o vseh njegovih spisih,
11
-*·   SLOVAN.
Štev. 6.
kar jih je Slovencem v domačem jeziku podal — o. Marko Pohlin.
Ta, v slovenski književnosti dovolj znani „krajan kranjskih modric", kakor ga je bil Vodnik prozval v svoji „Mili pesmi" 1775, bil je rojen v Ljubljani dne 13. aprila 1. 1735. Učil se je pri jezuvitih v semenišči ljubljanskem takozvana humaniora, ustopil dvajsetleten mladenič v red bosonogih avgustincev v Mariabrunnu blizu Dunaja ter je bogoslovne nauke zvršil na Dunaji v tamkajšnjem konviktu, dobivši samostansko ime: P. Marcus a S. Antonio Paduano. Na to je bil propovednik v Ljubljani do 1. 1775., a zatem učitelj redovnih bogo-slovcev na Dunaji. Leta 1781. je prišel nazaj v Ljubljano, izbran za subpriorja, in potem 1784 za provinci-jalnega sekretarja. Leta 1791. je postal subprior na Dunaji; naposled je od 1794 bil magister samostanskih novincev v Mariabrunnu, kjer je za boleznijo v nogi umrl 5. februvarja 1801 ali 1804.
Ko je p. Marko 1. 1775. iz Ljubljane šel na Dunaj, zapel mu je Vodnik za odhodnjo omenjeno „Milo pesem" (objavljeno v Skupspravlanji kraynskeh pifaniz od lepeh umętnoft 1779), v kateri „kranjskim modricam" pravi :
Kvajnske modrice! kaj bo? Marko, vaš krajan, gre proč, Marko, vaš krajan, gre proč! Oh, o kvajnske modrice, jokajte!
A kranjske modrice, to slišavši, —
Vrgle so citre tje proč ter zdihovale tako : . . . „Bodemo v črnem kriln zavite bežale po temnih
Gojzdih, na citrah pak b'do strune nam pokale proč."
V koliko so te besede pesnikove o Pohlinu osnovane, naj nam pokaže kratek pregled njegovega književnega delovanja.
P o h 1 i η je mnogo pisal v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku. Nas zanima seveda le kot pisatelj slovenski. — Književnost (novo)slovensko delimo navadno na tri glavne dobe.   I. Od sredine XVI. do zadnje
četrtine XVIII, stoletja, v dveh razdelkih, reformacijskem in reakcijskem, vsebine malone povse verskocerkvene. II. Od osmega desetletja XVIII, veka pa do leta 1843., t. j. do Bleiweisovih „Novic", s predmeti zopet največ nabožnimi, a potem zlasti jezikoslovnimi. HI. Od istih „Novic" v Ljubljani, izdavanih po c. k. kmetijski družbi kranjski s 1843. letom počenši ter nadalje do naših dni, v vsestranskem razvoji prave svetske književnosti. — Početnika različnemu pravcu književnemu v prvi dobi sta Trubar, oziroma vladika Chrön, kot voditelja stranke protestantske, odnosno katoliške, katerima obema je poglavitni namen bil verozakonski, ter zato tudi njihovi književni plodovi niso mogli biti drugačni nego jedno-vrstni, suhoparni, jalovi. Se le potem, ko se je ona cerkvena borba umirila, začela je v Slovencih malo po malo kliti misel, da se jeziku samemu pomore, da se očisti in unapredi; pojavila se je namreč, kakor pravi S. Ljubic, izpod slovenskega neba tudi svetska književnost. A to dobo je otvoril, ako tudi še z zelo slabim korakom, o. Marko Pohlin.
O. Marko je bil član učene družbe „Academia Operosorum" imenovane, katera je bila v Ljubljani ustrojena 1. 1693., na svetlo se pokazala 1701, prenehala 1725, leta 1781. z nova oživela, a že 1787 zopet zamrla in se je v poslednji čas brigala nekoliko tudi o knjigi slovenski. V ti „Modrini delovnih" je bilo nekaj vrlih slovenskih pisateljev, kateri so si pridevali posebna imena, n. pr. Pohlin-Novus, Japel-Secretus, Linhart-Agilis, Dev-Utilis idr. Poh lin se je posebno trudil, da v slovenskem ljudstvu vzbudi ljubezen do domačega beriva, ter je v ta namen od 1. 1765. do 1798. izdal več knjig in knjižic razne vsebine: nabožnoverske, svetopisemske, pripovedne, zabavne, poučne. A poleg tega se je pečal tudi z jezikoslovjem in je spisal slovnico in slovar. V vsem vkup je na svetlo spravil do dvajset del, a do deset jih zapustil v rokopisu. (Konec prihodnjič.)
Svarilo.
(Po pravljici.)
potnik, oj potnik, pri meni postoj, Glej, dan se mrači že, kam hočeš nocoj ?
Prenoči pri meni, ne hodi od tod; In jutri, če ljubo, pa kreni na pot.
Ne hodi od tukaj zdaj dalje nikar, Pot nočna bi tebi le bila v kvar.
Ne daleč od tukaj, glej velik je gozd, Širjava velika, še večja dolgost.
A v gozda sredini — oj groza je to, Gradu razvalino opazi okó.
In ta razvalina je dom prestrašan, Duhovom ponoćnim v samotni je stan.
Gorje, če v roké te svoje dobe,
Na drobne te kose takoj razdrobe. —
Pred davnim že časom tu bil je graščak, Okruten, brezbožen, neusmiljen možak.
Kaj bilo mu delo, trplenje je mar, Da bil je bogàt le, če tudi slepar.
Zlata si je sila veliko nabral, Kako, ne vprašuje, ki je goljufal.
Nedelja je bila, Gospodu svet dan, A on je bil bolj, ko sicer razuzdan.
Za mizo sedi, glej ! pri kupu zlata,
Kdor prej ni poznal ga, ni zdaj ga ne zna.
Obličje mu temno od jeze bledi, Ko svojih preteklih spominja se dni.
Desnica se trese, ko šteje denar, Miru mu bogastvo ne daje nikar.
ŠteV. 6.
■+* Slovan. «·-
83
Ob levi se drug mu prav zvito sm Željno pogleduje množino zlata.
Postava mu čudna, obraz je strašan, Kot bil bi na zemljo iz pekla poslan.
Smejé se mu pravi, vse tvoje tu: čast, Bogastvo in duša, zdaj moja je last.
In zemlja se strese, zasliši se grom, Poruši graščakov ves sjajni se dom.
Od tistega časa ni rod tu njegov, Tu vlada od takrat roj nočnih duhov.
In nikdo si v noči ne upa do tje, Ker takrat duhovi v posvetih sede.
Glavo bi izgubil, kdor tje bi prišel In zbrane duhove motiti hotel.
Zató pa ostani pri meni nocoj, Kjer še pred duhovi imamo pokoj.
Ko zora jutranja prikaže se spet, Veselo ti kreneš še dalje v svet.
Janez Solnee.
Zgodovinska novela. — Spisal dr. Ivan Tavčar.
(Dalje.)
Milče Gabrovič.
5£aj sem hotel zvohati ondi ! rogal se je Tinač ; m o-liti sem hotel, kakor imam sploh navado. Na hodniku očetov kapucinov, takoj ko se ustopi, imajo pobožni menihi v steni za umetno železno mrežo iz voska ulitega svetnika, ki je oblečen v svilo in zlato. Nekaj dni poprej sem bil pri Plavčku ob mestnem zidu in tam so se prepirali, je li to, kar se sveti in lesketa po svetniku, zlato ali drago kamenje. Radovednost me je mučila od tistega dné, in neprestano mi je tičalo v spominu, da bi stopil k očetom kapucinom ter ondi pretipal svetniku voščene kosti ter ga preiskal po zlatu in biserjih !
„Aha!" zakričali so tovarši. „In si ga staknil, da je bil sam za mrežo, ko si ustopil?"
„Za mrežo je bil pač sam," odgovori Tinač, „ali pred mrežo je tičalo nekaj starikastih babnic, ki so s koleni gladile tlak ter se polivale s sveto vodo. Stopil sem na to še dalje po hodniku in žalost se me je lastila, da bom moral s praznimi rokami odriniti! Ko pa sem jo zasukal okrog stene, viselo je ondi na steni, kar imam tu v vreči. Vreča sama je pa ležala spodaj na tlaku. Devet let! in vse ti prav dojde! mislil sem si ter snel to, kar je viselo, ter pobral ono, kar je ležalo spodaj na tlaku! In tu imam vse!"
Napeli so se hudobnikom obrazi, in z veliko radovednostjo so opazovali Tinača, ki se je stegnil proti bližnjemu grmu ter izpod njega izvlekel umazano vrečo.
„Ugibajte, kaj je v nji?" režal se je Tinač. „Morda je kak masen plašč s tistimi debelimi zlatimi in srebrnimi žilami, kot jih je imel oni, ki si ga lani dobil pri nunah v Velesovem!" ugibal je prvi ter dostavil: „Štiri tedne smo živeli o njem, ko smo bili žile pretrgali ž njega ter jih prodali ! Sedaj bi prav potrebovali kaj takega, kar je naš starec, če se ne motim, z denarjem pri kraji!"
„Plašč ni," odgovoril je Tinač, „a nekaj svetega je pa vender!" Rekši izvleče iz vreče obnošeno kapucinsko kuto ter jo z velikim krohotom obesi na smrekovo vejo. Radoveden sem, bode li nas starec kaj cvenka izvabil iz svetega tega oblačila! ha! ha!"
„Tu dohajajo naše babnice!" oglasil se je nekdo. Na to je potihnil smeh, in vseh oči so se obrnile proti kraju, kjer se je mej zelenim vejevjem prikazoval tovariš
Mihač s svojim spremstvom. Bile so četiri ženske, v slabih raztrganih oblekah in razuzdanega lica. Tirale so s seboj starega osla, ki je bil obložen s koši in drugim pohišjem te tolpe, ki ni bila nikjer doma ali pa povsod, kamor jo je ravno nanesla usoda. Kakor se je v družbi že pripovedovalo poprej, bil je Mihač zares vinjen, in ženske so nad njim neprestano kričale, ko se je opote-kaval pred njimi. Dospevši na mesto, kjer so imeli drugi taborišče, zložile so breme z osla ter ga zapodile v gaj.
„Kaj bodete skuhale," vprašal je Tinač, „vsi smo lačni. Ali imaš kaj prida v koši, Barba?" S temi besedami se je obrnil k starki, ki je bila nekaka zapovednica ženskemu oddelku Kljukčevega krdela. Temno je gledala ter imela tako resast nos, da se je takoj videlo, da je to nestrpljiva in hudobna ženska. Njene tovarišice so bile nekoliko mlajše, a navzlic temu so napravljale še slabejši in odurnejši utis.
„Bodem vam že kuhala, če že naprej vse sneste in požrete," jezila se je Barba ter zlagala iz koša sklede in lonce. „Pesek in vodo vam bom kuhala, in drugega nič! Namesto moke tlačila vam bom pa blato v sok, če mi vse požrete, lačni požeruhi!"
„Kdo ti je pa stopil na prst, da si taka, kakor da imaš v sebi sršenovo gnezdo, Barbika, he!"
„A meniš, da imam kaj moke," togotila se je starka. „Lahko bi je imela, pa je nimam!"
„Potlej si pa sama kriva, če je nimaš, ha! ha!"
„Sama kriva! Temu Mihaču sem dala zadnje vinarje, in dejala sem mu: idi na Pijavo gorico in kupi moke ! Tinač je lačen, vsi bodo lačni, a skuhati jim kaj nimam ! Uzel je denar, ali prišel je zopet k nam tak, kakor ga vidite! Oj tebi, preljubi sveti Valentin z Lim-barske gore, bodi potoženo, da ste vi taka praseta!"
„Denar je zapil, praviš? rjul je Tinač. Hipoma je skočil kvišku ter pri bližnjem verbovji vrezal mehko šibo.   Denar je zapil in za moko ga je bil uzel!
„Saj ni res! saj laže, jecljal je Mihač ter z debelimi očmi premeril družbo, prav kakor bi prosil vsakega pomoči.   A nikjer ni srečal usmiljenega pogleda.
„Kako pravi naša postava — govoril je Tinač in vihtel šibo po zraku, da je žvižgaje zapela; kako govori naša postava? Naša postava govori: Kdor okrade svo-
11*
84
h* Slovan, *~
Štev. 6.
jega prijatelja, naj jih ima dvajset, a kdor ga oslepari, naj jih ima deset!  Kolikor časa sem jaz pri Kljukčevi tovaršiji, veljalo je tako; ali ni res, prijatelji?" „Res je!" zaklicali so vsi.
„Lezi torej, moj Mihola, lezi z lepo mirnostjo !"
Mihaču ni bil všeč ta poziv. „Saj laže Barba, saj me ni nikdo videl!" izgovarjal se je.
„Zapil je vse, zapil!" oglašale so se ženske kakor žabe v luži.
„Kdo me je videl, prokleto!"
„Videl te ni nikdo!" pritrjeval mu je Tinač, „ali kje imaš denar?"
„Denar, — denar," in Mihač se je zagledal v sivo nebo, „denarja nimam! Izgubil sem ga!"
„Aha, zdaj je pa sodba končana!" To rekši je pograbil Tinač pijanca za tilnik ter ga z veliko silo vrgel na zemljo. Potem mu je pa še z večjo spretnostjo naložil deset teških in skelečih udarcev, da se je Mihaču majila koža mesec dni in da je konečno tulil, kakor bi ležal sredi peklenskih muk.   Ječaje je ustal,  ko mu je
bil odštet celi dar. Oni pa, ki ga je tepel, izpregovoril je z važnim naglasom :
„ Zdaj veš, kako govori naša postava ! Ker si osle-paril svoje prijatelje, imaš jih deset! Če ti je ljuba taka moka, pa se še oglasi; mi smo vsak dan doma!"
Tedaj se je povrnil Nacón. Ob rami mu je visela zaklana ovca, katero je bil pograbil nekje na paši. Pozdravljali so ga vsi s klici radosti, in nastal je hrup in hohot, da se je komaj čula beseda.
„Kazalo je, da ne bo soka, a sedaj kaže, da bo pečenka!" kričal je Tinač. „Ho! ho! Nacón, ti si poštenjak, da ti ga po Hrvaškem in Turškem ni para. A si jo spet s soljo?"
„S soljo in kruhom in z dobro besedo!" odgovoril je oni ponosno.
„Je li še dosti takih?"
„Cela senožet se jih pase ! In pastir je pol gluh pol slep ! Nekaj dni bomo živeli kot Judje v Egiptu in meso se bo kuhalo v loncih!"
(Dalje prihodnjič.)
Maloruske narodne pesni.*)
III. Golobica.
prijaznem gaji pod zelenim dobčkom Sedela je golobica z golobčkom.
Sedela sta družno ter se poljubljala, Sè sivimi krilci se objemala.
Golči golobica : „Ti srce moje ! Za tvoje živenje dala bi svoje."
A skrivše pride lovec do dóba, Razžene, razloči družna goloba.
Goloba vstreli, golobico uhita, Daje vodice jej, siplje žita.
Golobici se neče piti ni jesti, Žalo joče v ljuti bolesti.
„Čemu li nećeš piti ni jésti? Cernii li jočeš v ljuti bolesti?"
*) Marsikdo bode vprašal, kako je to, da tudi „Slovan", kakor vsi drugi listi, imenuje isti narod ruski zdaj Ruse, Velike Ruse, Male Ruse, zdaj Rusine, Rutence itd. V tem pogledu je treba jasnosti.
Neki gospod (v. Nomenclation der oesterreichisch-ungarischen Russen, Wien 1885, Verlag des „Parlamentär", I. Reichsratsplatz 8.) razlaga ime Ituthenns tako le. Oblike: IC ini η. Srbin, ««»/-fftirin itd., so jezikoslovcu obče znane. V besedi Rusin so kon-zonant * Grki srednjega veka izgovarjali kot θ-, torej se je ime Mtusin z grško končnico ,,ος" glasilo: „'Ρουθ·ΐ)νος" ali ,,'Ρουθινος", a latinski: „Ruthenus". Vidi se torej, da Ruten, Rutenec ni slovanska oblika; kajti tudi nadvladika Laski (1514) imenuje moskovske Ruse „ttutheni albi", a zemlja, v kateri so prebivali Rusi, zvala se je le ,,Russia", η. pr. Russia alba ^to je moskovska Rusija1, Velikaja Rossija, Malaja Rossija. Kralji ogrski so v XIII. stoletji rabili izraz „Russia hungarica". Vidi se torej, da se je zemlja imenovala vedno Rusija, katera je imela razna epiteta, kakor: Velika Rusija, Mala Rusija, Bela Rusija, Rdeča Rusija; a to so imena, katera so z večine naredili učenjaki. Imeni „velika" in „mala" Rusija sta brez dvojbe nastali v pisarni carjigrajskega patrijarha. Kodin imenuje ,,Μοφή (Μικρά) 'Ρωσσία" in Μεγάλη 'Ρωσσία".
„ „Kakó bi li pila, kakó bi li jéla, Ko ni nikogar, da ž njim bi živela!""
„Jaz imam krasnih golobov do volje, Izberi ga, kdor ti prija najbolje."
„ „Oj, pač sem hodila ter jih izbirala, A svojemu sličnega nisem dostała." "
„ „Mój je bil mil, sivokril in dičen, Crnoobrven, rudečeličen." "
,, „Vzdihala bodem, tožno solzéla, Dokler na svéti bodem živela." "
„Oj lèti, lèti v gaj zeleneči, Ako pri meni živiš v nesreči!"
Vzleti golobica, vzleti do dobčka, A sama živi, ker — nima golobčka.
To so učena imena, katera nam kažejo velikost; „beli", „cmi" in „rdeči ' Rusi so bili imenovani po barvi. Za nas je najvažneje to, da se vsak ud ruskega naroda, kjer koli stanuje, imenuje le Rusin, in vsak Rus govori le „po ruski", in narod sam ne poznaje izrazov: rutenski, rusinski ali maloruski. Poljaki in Slovaki, bližnji sosedje ogrskih Rusov, imenujo jih : Mtusnjake, a njih jezik russkij.
Resnica je, da so pokrajine imele razna imena, kakor: Velikaja Rossija, Malaja Rossija, vender pa ne smemo nikakor po pokrajini imenovati jezika; takisto bi bilo napačno, ako bi kdo govoril, kakor govore nevedni ljudje, o kranjskem ali štajarskem jeziku ; takisto je popolnoma neosnovano, ako bi kdo govoril o her-cegovinskem ali bosenskem jeziku, ker takega jezika ni, dasi ga Nemci preradi vlačijo v svoje knjige; tudi Poljaki razločujo Veliko Poljsko in Malo Poljsko, a jezik poznajo samo poljski.
Rusi prebivajo v naši državi v treh pokrajinah: v Galiciji, Bukovini in na Ogrskem; tu je tega naroda do 8Va milijona. Ako torej hočemo te Rtse razlikovati od ostalih Rusov v ruskem carstvu, recimo, da so gališki, bukovinski ali ogrski Rusi, a le ne Ruteni, uredništvo.
Štev. 6.
-*t   $LOVAN.   K-
85
Drobne povesti.
Češki spisal Svatopluk Čech. Poslovenil S. S. IV.
Napolejon.
ho zdaj se živo spominjam — pripovedoval mi je v iskrenem trenotku prijatelj odvetnik — kako nejevoljno sem ustopil prvič v pisarno dr. Kaline. Umel boš to lahko, ko ti razložim tedanji svet svojih nazorov.
Izvolil sem si nauk prava, jedino zategadelj, da bi ugodil želji svojega očeta. Sicer mi pa niso bile le vse štiri fakultate, temveč v obče vsak običajni poklic mi je bil jednako proti misli ; protivila se mi je vsa uredba človeške družbe in duh moj je sanjal o svetu boljšem, neskončno krasnejšem, v kateri bi se preselil tudi sedaj rad, ko bi ne ležal samó v vročih glavah nepraktične mladine.
Ravno ko sem prebil prava, umrl mi je oče. Udarec ta me je pretresel silno, toda pretrgal je ob jednem jedino vez, ki me je do sedaj vezala na zoprno družbo. Mogel sem se sedaj popolnoma zateči do svojega idejal-nega sveta.
Zavrgši z zaničevanjem misel na daljnje skušnje in prakso pravniško, naselil sem se pri svoji dobri materi, živeči o skromni pokojnini v starem lovskem gradišči, katero je milostiva gosposka posvetila v zavetišče vdovam po svojih uradnikih.
Bilo je narejeno kakor nalašč za me. Gozd mi je gledal skozi okno, ko sem odprl zastarele, škripajoče ša-luzije ; gozd, krasan gozd se je raztegal okrog čudne ro-kokove stavbe daleč na vse strani. Tekal sem prosto med debli z mahovjem obraslimi, ležal na mahu in skladal o šumenji borov prekrasne pesni, ki bi gotovo zaslule po celem svetu, ako bi se bile utelesile v črnilo in papir. Toda hotele niso v tako revno obleko. Poskušal sem to, toda vsi poskusi so se končali z mrčljivim brisanjem in trganjem te trohice, ki sem jo spravil na papir. Vse se je videlo na njem tako medlo, tako suho, iztrkano. Niti motni odsev mojih žarovitih idejalov. Zdelo se mi je, da s temi črnilnimi pisarijami prej oskrunjujem njihovo nedotakljivo uzvišeno krasoto. Uprla se mi je naposled moja pisava. Prenehal sem popolnoma truditi se za izrazi svojih misli in naslajeval sem se le v njihovem prostornem meglenem valovji.
Toda iz teh blaženih polusanj me je iztrgala skoro zoprna resničnost. Moj oče je zapustil nekaj dolgov, katere je imela mati plačati od skromne pokojnine — osko-dica se je ugnezdila v najinem stanovanji — in v očeh dobre matere sem citai nemo očitanje, da z mladimi svojimi silami nikakor ne pomagam v zboljšanje najine usode. Očitanje to je bilo tem ostrejše, ker je ostalo nemo. Tako se je zgodilo, da sem krenil nekdaj v junaškem sklepu do najbližnjega okrajnega mesta. Tisoč briljantnih iskric je skakalo veselo po zmrzlem snegu, ki mi je škripal pod nogami, in z ivjem pokriti gozd, včasih tiho pokajoč, bil je podoben tajinstvenim kristalnim gajem. Toda meni so se glasili ti zvoki kakor oglašanje moje prave stokajoče duše in ta zimska krasota ni mogla razjasniti oči izgnancu, ki je zapustil za vedno zapeljivi raj.
V mestu sem šel naravnost k drju. Kalini, ki je bil prijatelj mojemu pokojnemu očetu. Pozdravil me je uljudno in je zadovoljil po kratkem premišljevanji moji želji, da bi me sprejel v svojo pisarno.
Nato mi je razlagal obširno o „uzvišenem, toda težavnem" poklici pravniškem. Prijala mu je očividno njegova govorniška improvizacija, katero je spremljal z jako dostojnimi izrazi v obrazu, seveda niti ne sluteč, da je budila njegova trezna prikazen z modrim tolstim obličjem pod žametasto domačo čepico v mojem pesniškem duhu le zaničevalno pomilovanje in da sem s težavo potlačil trpki nasmeh, ko se je v govorniškem svojem ognji vspel do „duhovnika v svetišči pravice".
Svoj govor je končal z besedami: „Da, mogoče je, zelo mogoče, da posvetim i pravega svojega sina" — pri tem je poslal na me čez naočnike ošaben pogled in je ponovil krepko — „da, svojega pravega sina posvečeni službi prava." Tedaj še nisem vedel, kako važnost ima ta njegova izjava.
Odpustil me je zagotavljaje, da najdem pri njem dosti podpore in pripomočkov za daljnje nauke, pri čemer je pokazal v sivi kot pisarne; mene je pa pretresla lahna groza, ko sem tam zapazil ogromno omaro, nad katero je orumenela boginja pravice nepristranski tehtala v zarjaveli tehtnici mnogoletni prah in v kateri so se tlačile za motnim steklom vrste mogočnih pravniških knjig v sivi vezavi.
Tako sem prišel v pisarno drja. Pravoslava Kaline. Moja plača je bila vender zelo skromna in moje delo je bilo v začetku le v tem, da sem napolnjeval tiskane blankete in prepisaval. Naša pisarna je bila čudapoln prostor. Bila je iz treh nepravilnih prostorov, polnih kotov, voglov in tajinstvenega somraka. Uzrok ti romantičnosti je bila okolnost, da je pridobil dr. Kalina po naključbi v last hišo, ki je bila morda najstarša po stavbi v mestu in se je spominjala gotovo na pisano življenje meščansko šestnajstega stoletja. Doktor si je napravil v njenem pritličji pisarno tako, da je dal prebiti debele zidove, ki so ločili tri nekdanje čumnate patricijske, in da je poklical na začrnele stene najročnejšega slikarja sob v mestu. Toda prebijanje sten ni moglo ugladiti slikovite robatosti zjedinjenih prostorov in tudi boj slikarjev s srednjeveško temoto je ostal tolikodane brez uspeha. Moj pult je stal v najmanjšem izmej onih treh oddelkov. Bil je mej njimi najtemnejši in zarjavel kavelj, moleč z vrha obokanega stropa, vzbujal je v meni pošastne misli nategovanja na raztezavnico in drugih podobnih pojavov davnega prava kazenskega.
Toda zato je bil skozi jedino okno tega prostora dosti lep razgled. Videl sem čisto dvorišče, ličen vrt doktorjev in gozdnato selsko pokrajino z modrimi vrhovi v ozadji. Pa razgled je bil meni toliko, kakor lepa marginalna slikarija v starem folijantu. Kako pogostoma je poletel moj pogled čez rob suhih pravniških spisov na soč-
86 -P*   $LOVAN.   K- Štev. 6
nato zelenjav vrtno, kako pogostoma sem se okrepčal s pogledom na modro valovje gorstva v daljavi, kako pogostoma se je zabaval utrujeni duh s škakljanjem vrabca z vejice na vejico ali s plesanjem belinov okrog velikih pisanih cvetov glogovih.
V ostalem moram že priznati, da je bila v to postransko arabesko mojih suhoparnih aktov upletena tudi človeška podoba. Nežno telo dekliško in na njem nežna glavica, pohlevno sklonjena kakor vijoličin cvet. Videl sem to zračno podobo često na dvorišči med šaro perutnine in na vrtu med pisanim cvetjem. Vedel sem tudi njeno ime: Jarmila.
Moram ti ob kratkem pojasniti izvor tega pesniškega imena.
Ce je zares vsako dete stopnica v nebo, bil je moj načelnik že na pol svetuik. Devetkrat je obiskala tajin-stvena čaplja njegovo domače življenje s polnoličnim an-geljčkom v kljunu. — Po čudnih muhah usode je prinesla vselej — deklico.
Načelnik je prenašal svojo srečo pogumno kot stojik. Govoril je navadno v šali o svojih deveterih muzah. Toda po obisku vsake take čaplje so opazovali na njem v pisarni znake napetega premišljevanja. Hodil je iz kota v kot s čelom globoko pripognenim, z rokama na hrbtu, mrmrajoč neumljive besede. Zatapljal se je tudi v ne-pravniški oddelek svoje knjižnice in postal unet bralec verzov in leposlovja. Časi pa je vsplamtela kakor svetal žarek skozi skrivnostno to početje poluglasna beseda : „Vlasta" ali drugo podobno žensko ime. Gotovo že razumeš vse. V začetku načelnik ni imel še velikih težav. Prvorojenka je dobila krasno ime Božena, za njo so prišle : Olga, Ljudmila, Zdenka, Milada — toda pri šesti se je čutil nomenklator že v zadregi. Po naključji je dobil pa v roko Mächov „Mäj" in prečitavši prve strani, zadonelo mu je iz ust zmagonosno: Jarmila! Jarmila! Jarmila!
In za pojetsko Jarmilo je postala ta flora imen že zadosti divja. Chocholoušek je zakrivil Georgino, Antal Stašek ima na vesti Belo in ko bi ne bilo krepkega ugovora od koncipijenta, ponašala bi se bila poslednja s priljubljenim almanahovim nazivanjem Zora. Tako jo je imenoval načelnik iz obupnosti Pravoslavo.
Toda poročilo o teh terminoloških mukah zajemam le iz ustnih izročil pisarniških. Ko sem ustopil k drju. Kalini v prakso, hodil je že na sprehod s celo lestvico dekliških bitij, ki so se podaljševale polagoma od male Pravoslave tja do velike Božene kakor cevi pri pastirskih piščalkah.
Dà, za to žensko vojsko si videl že tudi ličen otroški voziček, kateremu je izpod zastorov gledal rdeč obrazek
— moškega potomca gospoda doktorja. Dà, temu je prirasel naposled k deveterim muzam tudi Apolon in je bil
— umeje se — pozdravljen z radostjo, kakeršno vzbuja zares le prihod božanskega gosta.
Njegovo ime ni prouzročilo nikakeršnih skrbi ; bilo mu je že davno odločeno kot plod najskrbnejših uva-ževanj. Glasilo se je priprosto: Ivan. In kedarkoli je kdo vprašal srečnega očeta : je li to Ivan Nepomučan ali Krst-nik, ali Evangelist, ali drugi, nagnil se je vselej z nasmehom k ušesu vprašalčevemu in držeč poleg tega na ustih raz-
prostrto dlan, zasepetal je, da je bilo slišati tja za druge duri: „Žižka".
Dà, Ivan Žižka. Dvojim, da je bil tako upisan v krstne bukve, toda v duhu mu je podelil doktor zares imenovanega patrona, s trdnim prepričanjem, da bi slavni voj Taboritov ničesar ne ugovarjal proti takemu imenjaku.
V pisarni pa se je prijel malega Ivana Pravoelavo-viča priimek Napolejon. Nastal je od tod, da je dr. Kalina, oduševljen čestilec velikega Korzičana, blizo deseti dan po rojstvu svojega princa zasledil na njegovem čelu in v njegovem pogledu nekak genijalen napolejonski izraz in da te svoje opazke ni utajil pisarniškemu osebju.
Ivan Ž. Kalina je bil takrat, ko sem ga spoznal, zelo čedna osebica polnoličnega obraza, nežnega, malo pri-vihanega nosu in jasnih, včasih strmečih in izbuljenih oči. Obličju temu je pristala izvrstno kvačkana snežno-bela čepica ; izpod njenega čipkastega roba, prevlečenega z modrim trakom, padal je na visoko čelo šopek svetlih las. Postavo njegovo je mično ovijala snežnobela plenica, prepasana z rdečim povojem. Iž njenega nabranega obróbka je gledal zdravo rdeč obrazek kakor svež popek vrtnice iz papirnatih čipek.
čudiš se gotovo, da opisujem to nežno bitje s tako epsko natančnostjo.
No vedi, da opisujem prihodnjega mesijo našega naroda; ni še sicer odločeno, v kakem smeru poseže v zgodovino ljudi, ali kakor svet pretresujoč preustrojitelj društva, ali kakor velik državnik, ali kakor genijalni vojsko-voj, odličnejši od Žižke in Napolejona — in to poslednje se zdi resnici podobno z ozirom na zgodnje veselje, katero je kazal Ivanček do svinčenih vojakov, lesenih sabelj in drugega bojnega orožja — toda gotovo je, da se smemo nadejati od njega prekrasnim stvarem. Dr. Kalina je o tem prepričan, in dr. Kalina se ne moti — kakor trdi krepko — nikdar.
Razven tega je igral tudi nežni Napolejon v življenja mojega usodi odlično ulogo, in to je, o čemer ti ravno hočem pripovedovati.
Omenil sem že glavice, ki mi je nevedoma oslaje-vala pusto pisarniško poslovanje. Takoj ko se mi je lahna ta podoba prikazala prvič, na vrtu tedaj s snegom za-padenem, z lahno rdečico od mraza na licih, obkrožena z ledeno pletenino zmrzlih vejic in z belkastimi resami ivja, svež spomladanski obrazek v zimskem okvirji: v tem trenotku se mi je takoj zdela vila iz onega zračnega sveta, iz katerega sem bil nedavno izgnan v surovo resničnost. V njenem spremstvu sem se povrnil zopet tja. V bedu-vinski bajki vzraste pred Antaro sredi puščave čarobno zračno mesto, slepi ga s čarobno svojo krasoto kakor stkano iz škrlata in zlata jutranjih oblakov, in kedar tam Antara ustopi v blestečo palačo, najde v njej čudokrasno kneginjo duhov ; tako je plaval pred menoj sredi pisarniške suhoparnosti basenski sedež mojega sanjarstva in pogostoma, prepustivši uzdo konju fantazije, sklopivši oči. zajezdil sem na njem k mili, mali kneginji svojih sanj.
Bila je torej to ljubezen popolnoma zračna; o njej ni imel niti predmet njen najmanjše slutnje. Resničnega „znanja" nisem se domislil niti v sanjah. Saj še nisem bil nič v svetu, niti da bi pomislil na to, da postanem kdaj nekaj.
Štev. 6.
Slovan, k-
87
Od začetka je zasnoval z menoj načelnik rad pravniške razgovore, priporočal mi pripomočke k naukom in izpraševal, kdaj že ugriznem v pusto jabolko izpita ; cikal je na povišanje plače, ko postanem sposoben za substi-tuta; dà zadela me je naposled čast, da sem bil počasi s koncipijentom privzet v svetovalstvo o bolj zapletenih dogodkih, seveda le bolj za mojo vzpodbujo in pred vsem, da bi se mogel diviti pravniški bistroumnosti načelnikovi. Toda morda je spoznal, da nimam zmisla za uzvišeno krasoto Temidino ; morda mu je omrzelo prazno popraše-vanje po izpitu ; morda je izgubil popolnoma vero v mojo pravniško zvezdo — naj si že bode tako ali tako, stopal sem bolj in bolj v ozadje in se izgubil v njem naposled popolnoma. Posvetovanja so se že vršila brez mene, načelnik je prenehal z menoj govoriti o zakonih in izpitih in potem me je razločevalo od ostalih mundantov že le milostivo nazivanje : kolega! Pa tudi ta: kolega! postajal je dvomljivejši in nejasnejši, kradel se plašneje čez nevoljne ustni, dokler ni zamrl popolnoma. Postal sem goli gospod Beneš, golo ime brez vsega pomena. Dr. Kalina se je navadil očividno zmatrati me za izgubljeno bitje.
Sam suhi, mršavi solicitator, ki je bil videti kakor utelešeno eksekutorsko poželenje, gledal me je zaničljivo. Da, padel sem na veljavi zelo pod mundante. Ti so pre-pisavali vsaj pravilno, mej tem ko so se v mojih prepisih kazali vsak trenotek pogreški, ki so svedočili o basenski razmišljenosti. En tak pogrešek me je spravil v posebno mučno zadrego. Ob nekem času je namreč prihrumel dr. Kalina iz svojega oddelka, mahaje silno s prepisom za-tožbe, katero sem malo pred prepisal.
„Gospod Beneš! Gospod Beneš!" klical je zlovestno. „To presega že vse meje. Na koga je tožba Bubnikova?"
„Na Barbaro Hubačkovo," odgovoril sem v zli slutnji.
„I no seveda! Na Barbaro in nikakor ne na Jarmilo ! To je grozno! Jarmila in Hubačkova — sam Bog vé, kako se vam je pripetila ta spojitev ! Morebiti vender na zadnje niste mislili na mojo Jarmilko?"
In ukor načelnikov je prešel v buren smeh, v kateri se je spustilo veselo vse pisarniško osebje s koncipijentom na čelu. Le utelešena eksekutorska strast, katera je sploh bila smehu nepristopna, metala je na me čez motna očala poglede strupene škodoželjnosti.
Jaz sem sedel tu uničen, s plamtečo rdečico v obrazu ; načelnik se seveda še z daleka ni domislil, da bi ta rdečica imela uzrok v čem drugem, nego v sramu zaradi storjenega pregreška.
Sicer pa moja tedanja zračna ljubezen ni niti mogla vzbuditi očetovskega nepokoja. Toda prišel je čas, ko je začela vender dobivati bolj telesno podobo. Prišla je pomlad in Jarmila, zvesta svojemu imenu, mudila se je rada na vrtu, kateremu so se veje sedaj bliščale v lepodišečem cvetnem snegu. Pri tem se je dogajalo večkrat, da so se srečali najini pogledi. Vsako tako srečanje je bilo za me dogodba. Vedno sta mi pa žarili še dolgo potem v duši ti dve veliki krasni zvezdi, ki sta se svetili iz sanjarske sence dolgih črnih trepavnic.
Pa približala sva se še bolj. Hodil sem po bližnjici iz svojega predmestnega stanovanja v pisarno skozi zadnji hišni uhod okolo vrta in čez dvorišče. Krasnega jutra maja meseca korakam tako ob priprostem plotu vrtnem, ko zvabi mej tem zvonek glas in smeh moj pogled na skupino, ki je bliskoma ustavila moj korak in vzpodbodla srce moje do hitrejšega bitja. Skozi luknjo zapletenih vej, gosto obsutih z belordečim cvetjem, pri-pogibal se je čez plot veseli obraz Jarmile, držeče v rokah malega Ivana. Dete je trepetalo nepotrpežljivo z ročicama in devojka se mu je smejala ter ga tešila — na poti pred menoj je ležal sveže utrgan popek vrtnice, ki je najbrž detetu čez plot nagnenemu padel iz ročic. Pozdravil sem molče in pobral popek, podal ga otroku, ki se ga je veselo polastil z nerodnima ročicama. Zardela devojka je nagnila k meni glavo in zašepetala: „Hvala, gospod Beneš!"
Nepregovorivši besedice, odšel sem z nerodnim poklonom. Ta neznatni prizor se mi je zdel ogromen korak naprej. Misli moje so se pečale dolgo z vsako njegovo podrobnostjo. Njeno oko je ljubeznjivo počivalo na meni, moje nevredno ime je zadrhtelo na njenih ustnih, njena glavica se je pečala nekaj časa z mojo malenkostno osebo!
Še nekolikokrat so se ponavljali podobni gluhi prizori, da enkrat pregovorila sva že nekoliko besedi o lepem vremenu ; toda nadaljnje dotike so bile pretrgane po naglem njenem odhodu. Želela si jo je neka teta v Pragi. Ostala mi je tu zopet le zračna Jarmila mojih sanj.
(Konec prihodnjič.)
■ Ja narodna otrpnelost in zamorjenost mi je bila dobro |J]s znana, ali me ni oplašila. Varaždinci so mi sploh zatrdili in na skoro sem se uveril tudi sam, da so Med-murci jako pošteni, krotki in prijazni ljudje, s katerimi se more vsak človek prav prijetno pomenkovati in zabavljati. Njih okraj me je mikal najbolj izmed vse okolice varaždinske, ako izuzamem preljubke gorske Toplice. Celo po zimi sem mahnil dostikrat do Nedeljišča, kdaj pa še dalje, tja do Čakovca, ki ga zovejo Nemci in mnogi Slovenci Cakaturn. V tem trgu je živel nekdanji moj součenec Sadar.   Služil je tamkajšnjemu odvetniku, ki
Hrvaški spomini.
Spisal J. Trdina.
(Dalje.)
menda ni znal
dobro nemški, za koncipijenta. Čakovec ima tudi za nas veliko trgovinsko važnost zaradi glasovitih svojih konjskih sejmov. Jeden največjih je menda na konci junija. Šel sem ga gledat, pa sem se nameril brzo na vsakovrstne rojake : na štajarske Slovence, kranjske Dolenjce, Ribničane, Lašičane in primorce, ki so prišli kupovat male ali iskrene in ustrajne konjičke hrvaške pasmine, katerih je vse mrgolelo po trgu in obližji. V krčmi me je naprosil zastaven Ribničan, da sem mu pisal več listov v Ribnico, Trst in Gorico. Ko mu nisem hotel nič računiti, b \ je tako moški, da mi je za nagrado
-s* Slovan. *~
Štev. 61
Štev. 6.
Slovan, k-
89
najel čeden kolesec in me odvezel sam v Varaždin. Mož se je bil pri vinu udobrovoljil in mi pripovedoval spotoma sto mičnih in nemienih reči iz svojega življenja, baratanja in potovanja. Hčer svojo Ančiko mi je ponudil za ženo, veleč, da je dopolnila res da še le sedemnajsto leto, ali je dorasla in se razvila tako hobotno, „da že vse iž nje kipi in je je povsod dosti." Onkraj Nedeljišča se nama konj spiasi in jaz sem se silno bal, da naju utegne zvrniti v kako grabo ali v Dravo. Prišedši do mosta pa se je ustavil, kakor da bi ga bil kdo prikoval k tlom. Jaz skočim z voza in odidem proti mestu peš, Ribničan pa se je še dolgo pehal, jezil in rotil, predno je oživil uporno žival, da se je hotela obrniti in ga vlekla v Čakovec nazaj.
Pustne dni me je povabil varaždinski duhovnik Mlinaric, jako naroden Medmurec, da bi šel ž njim v Prelog k rodbini njegovi. Trg Prelog jemlje jako velik prostor in je mislim največja naselbina vsega poluotoka. Živel sem tamo mastno in veselo, kar se daje misliti. Precej prvi dan sem se seznanil z devetdesetletnim možem, ki je bil zdrav in trden kakor da ima komaj 60 let. Vprašal sem ga, kakovih pravil se je držal, da je učakal toliko starost in si ohranil tako krepko telo. Starec se je nasmijal in dejal : Jaz nisem imel nikoli nobenih posebnih pravil. Živel sem kakor drugi, samo kave nisem hotel nikoli piti. Zajuter-koval sem rajši polič vina s prekajenim mesom ali pa s slanino. Menim, da mi je baš ta navada najbolj podaljšala življenje. Verjemite mi, da je kava strup, ki suši kri in slabi mišice, da človek kmalu opeša in zagine. G. Mlinaric me je uzel s sabo v bogato prijateljsko hišo, v kateri je prebival nekaj časa mažarski begunec, ki se je bil udeležil boje prav znatno ogrskega prevrata 1. 1848. Da je vlada zanj zvedela, posadila bi ga bila brez dvojbe v hudo ječo, ali dasi je veliko ljudi znalo, kdo je, ni se vender našel nobeden izdajalec, ki bi ga bil ovadil gosposki. V ti gostni hiši sem obedoval, južinal in večerjal in jo zapustil še le malo pred polunočjo. Bilo se je zbralo precejšnje društvo gospode obojega spola. Pogovarjali smo se o marsičem, jedine politike se nismo dotaknili dolgo časa z nobeno besedico. Prva jo je jela razpravljati neka gospa, ki ni mogla skrivati simpatij svojih do — Bahove zisteme. Hvalila je na ves glas dunajsko vlado, da bo uvedla v višjih šolah namesto nekdanje mrtve latinščine nemški jezik, ki bo mladini veliko koristil v dejanjskem življenji in jo pouzdignil na vrhunec sedanje človeške izobraženosti. Vsa družba se je zakrohotala o teh besedah, hišni gospodar J. pa je dejal: Škoda, milostiva! da vam Bog ni podaril brkov. Taki biseri novodobne lojalnosti se ne nahajajo pogostoma v naši deželi. Da ste mož, ne pa gospa, potrdila bi vas Bah in Kempen z radostno dušo precej za županijskega poverjenika ali pa za policijskega ravnatelja, kakor bi sami želeli. Gospa se je zasmijala : Govorite, kar Vam drago. Vi možaki ste svojeglavci. Značajnost je lepa reč, ki pa danes mnogo več škodi nego koristi. Jaz bi vsprijela od vlade vsako službo, še Bog, če bi mi jo hotela dati, in tako bom učila tudi svoje otroke,  človek ne sme biti „übertrieben".
Z bedasto gospo se nismo marali pričkati, začeli pa smo zdaj tudi mi politikovati. Bahovo vladavino sodili in obsodili smo vsi jednako ; ko pa smo prešli na narodnostna vprašanja, jela so se mnenja brzo razhajati. Po dolgem pomenku in porekanji dvignem kupico in napijem na srečno zjedinjenje lepega Medmurja s hrvaško domovino. Društvu napitnica moja vem da ni dobro došla, itak so trčili z mano vsi brez izimka in izpraznili kupice. Storili so to iz priljudnosti in ugodljivosti, da ne razžalijo gosta. Ta prijaznost dokazuje, da Med-murci niso bili takovi trdokorni in strastni nasprotniki, kakor na pr. Rečani. Jaz sem vedno trdil in sem uverjen še zdaj, da bi se z modro agitacijo dali brez velikega truda prebuditi iz pogubnega mrtvila in oduševiti za hrvaško narodnost in kraljevino.
Zvečer smo šli vsi zajedno gledat plesno veselico, katero je priredila preloška hotvoleja sebi na čast in kra-soticam svojim na prisrčno, nepozabno radost. Prostorna izba se je napolnila od jednega konca do drugega s plesalci in plesalkami. Videl sem mnogo svežih obrazov, svetlih oči, okroglih predražestnih ženskih teles. Deklice z večine niso bile oblečene nič slabše nego slovenske gospodične v malih naših mestih, kadar pridejo na kako čitalnično zabavo. Najbolj me je zanimalo in veselilo to, da na preloškem plesišči nisem slišal nijedne tuje besede. Tako korenito hrvaškega občinstva nisem pričakoval v obližji Mure in azijskih Mažarjev. Prešinjal me je strah, da mi bo žalila oči in ušesa marsikatera bahato našopirjena, mrzka Sara in trličasta glavobolna Mari, našel pa sem same ljubeznive domače Marice, Katice in Ankice. Prepričal sem se zdaj in pozneje, da društvenega življenja medmurskega niso še izpridili in ostrupili niti Abrahamovi niti Hermanovi nasledniki.
O veliki noči je prišel k meni uradnik Dragutin S., s katerim sva se bila pred nekoliko dnevi pri Muzlerji pobratila, in zaklical z zapovedujočim glasom : Le urno se napravi, da pojdeš z mano. Jaz grem v Križevce po ženo. Boš videl, da ti ne bo žal. Takove zabave še nisi doživel na Hrvaškem, kakor te čaka v domoljubnih naših Križevcih pri slavnih „šljivarjih" in lepih njihovih „cu-ricah". Jaz sem bil precej pripravljen, kajti sem že dolgo želel videti to narodno mestece. Vozila sva se nekoliko ur, kar naju ustavi dobro rejen bradač z besedami : Dra-gutine, kreni na levo ! Gospa tvoja je pri meni, pripeljala se je s Križevčani in dejala, da te bo tukaj počakala. Ti in tovariš tvoj bosta obedovala z nami. Ker sveti zdaj mesec in je vreme toplo, odvezete se domov lahko po noči in ostanete ves dan v veselem našem društvu, v katerem sem vam porok, da se vam ne bo tožilo. Na tak način sem izgubil priliko nagledati se kri-ževskih imenitnosti, ali v gostoljubni hiši S ovega prijatelja Mirka sem se dobrovóljil tako krasno, da sem hvalil Boga za naključje, ki je odvrnilo meno in tovarša od daljnje vožnje. Družba naša je dobila že dopoludne čez četirideset udov, med katerimi je bila dobra tretjina gospa in gospodičen.
(Dalje prihodnjič.)
ta
90
~*4   $LOVAN.   X-
Štev. 6.
Namen und schwinden der Slaven.
Von  Karl Sicha, beneficiai in Eggenberg,  emer. dech. und pfarrer. Laibach 1886.
(Dalje.;
C. V Sveviji (Slaviji). Nikjer drugod niso Slovani tako silno izginoli kakor v Sveviji.
1. V zapadni Sveviji. Severno od Vindelicije onstran Dunava je bila Hermundurija do Zale in srednje Labe. Hermundurija je na jugu vsaj nekoliko mejila na Dunav, vsaj med Ratisbono in Pasovom, na zapadu pa po lesu Bokenis z „germańskimi" Kati; ali njene meje so segale i do Meliboka. Severna meja pa je bila tam, kjer se Zala steka v Labo. Grk Strabo imenuje Her-mundure Theuri Chasmae. Ako se izpusti Ptolomaejev (sic !) Chaemae in Tacitov Hermun, ostane Duri in Theuri, morebiti po južni veji Tur-ones in Tur-i. Kasnejši pisatelji jih imenujo Thurigi, Thoringia, iz česar je nastalo Thüringen. Cehi so jih imenovali Durince. Sami pa se niso imenovali ne Hermunduri ne Theurichaemae, no Srbi, Srbo vé.
Hermunduri, Markomani in Kvadi so šli z Attilo v Galijo pod imenom Thuringi. Hermunduri so bili pri svevski zvezi in so imeli svoje deželne kneze, ki so bili mar-komanskosvevskim kraljem podložni. Neki heimundurski knez se je zval Vibilius. Vibil-ius je imel prav slov. ime od vibiti, vibil (= izbiti, izbil). Thuringijo so si podvrgli Franki in Saksonci; pri delitvi frankovske države je Thuringijo dobil Ljudevit Nemec. Otton I. je bil poslednji vojvoda thurinški saškega rodu, zato je tudi znal slovanski. Malo pred delitvijo prvotne Thuringije (528) so imeli kraljeviči že nemška imena : Balderich, Bertarich (Balderić, Bertarić?), osobito pa Irminfrid, čegav oca se je še zval Basin. Ta prikazen menda prihaja od sosednjega prijateljstva in od zakonskih zvez.
Danes so Turingi (Hermun-Duri, Theuri-Chsemae) Nemci, toda ponemčevanje se je vršilo počasi. Ko je bila dežela podvržena, naselili so se ondi Nemci, ki so ji gospodovali, toda prvotni narodi so še stoletja ohranili svojo slovansko narodnost. Turinški Svevi pa so ostali daleč črez leto 900 Slovani. Bavarski vladike jih imenujo v neki kolektivni pritožbi meseca avgusta 900. 1. izrecno Slovane, Morace, Moinmare, in nadvladika jih imenuje v predložnem poročilu Slovane, Maravenses. Ovde so Slovani = Vinidi, Moinvinidi, = Moinmarii, Moraci = Ra-denzvinidi — Maravenses. — Ker je tu govor o bavarskih Slovanih, nastaje pitanje, od kod prihaja prikazen, da se imenujo Moinvinidi in Radenzvinidi tudi Mani, Maraci celo Maravenses? Istočno od Pasova, na današnjem Gornjeavstrijskem je reka in grad Mar-bach ; reko je Tacit ravno tako imenoval Mar-us, kakor so glavno reko na Moravskem Rimljani imenovali Mar-us. Po pre-pisavanji je nastalo iz Mar Mar-ii, Mar-aci, Mar-avenses, dasi so se ti kakor oni prebivalci sami imenovali Mora-vane, Moravče. Bavarski Maraci = Maravenses so bili v pasovski vladikovini, a ne na Moravskem.
Teh Turingov, ki so se sami imenovali Srbe, ne pa Hermundure ali Theuri-Chsemae, Turinge ali pa Nemce, bil je jeden istočno od Zale bivajoč del za Svetopolka pri velikomoravski zvezi; po Svetopolkovi smrti pa se je okleno!,   kakor Cehi,  Karolinga Arnulfa.   Ti   Srbi
Turingi se niso izselili in tudi kar tako niso izginoli, no so se sčasom ponemčili. Mnogoštevilna imena rek, krajev in gor s slovanskimi koreni in nemškimi končnicami nas spominjajo nekdaj tukaj bivajočih Slovanov : Bokenis, Lemnitz, Orla, Bucha, Laskan, Quaschwitz, Kulmbach, Milz, Homolinburg, Kolnitz, Polnitz itd.
b) Tacit imenuje k zapadnim Slovanom ali Polabskim Slovanom severno od Hermundurov spadajoče narode: Semnones, Lankobardi, Angli, Rheudini, Varini, Eu-dosi, Nuitones, Svardones. Semitoni so bili najimenitnejši; za Karola Velikega so jih Franki imenovali Vil ce, sami pa Veletabe. Lankobardi in Angli so se v V. stoletji izselili: Angli z jednim delom sosednjih Sasov na Britansko. Lankobarde nahajamo v jugoslovanskem kraljestvu ob Dunavu, od koder so šli v Italijo. Svardoni izvajajo svoje ime ali od jezera Zvarina ali pa od reke Svartava, ki se staka v Travo. Trava je dobila ime od trava, e, ali pa od trav, a, o (deroč, a, e). Svardoni so bivali ob svevskem morji med Kielom in Sverinom. Ti Slovani so preminoli in zdaj je ves kraj nemški. Ravno tako so preminoli, t. j. se ponemčili Varini med Labo in Ro-stockom (Roz-toky) ob reki Warnow (od var, variti). Veliko imen rek: Jasenica, Milnica, Brezenica, Lumenica; vesnic : Dobrotin, Lomena, Upal, Los-ice, Svis-ov in dr., pričajo, da so bili ondi Slovani. Rusi so še v XVI. stoletji imenovali baltiško morje: v ar eck oje morje; Varini so se tedaj že davno prvlje imenovali po slov. V a-regi in njihova dežela: V ar eck o. Od tod so prišli v IX. stoletji trije bratje : Rurik, Sinav in Truvor k Rusom, a ne od tujega naroda (Normanov), čijega jezika ti Slovani niso niti umeli.
2. V južni Sveviji. Hermunduri so mejili na severji do Zale in Labe, na jugu pa do Dunava. Podunavski Svevi so bili : Hermunduri, Narisci, Baemi, Markomani, Kvadi. Kvadov meje so natanko poznane. Na jugu je Kvadija segala do Dunava, na istoku do Grona, na severji do velikih Karpatov in sosednjih Avarinov (Obra-vini) juxta caput Vistulae, in na zapadu do malih Karpatov ali Belih gor (po Strabonu do Koldui = kol dolu), ki so bili za Rimljanov istočne veje horkynskega lesa. — Ker so meje istočnih in zapadnih podunavskih Svevov (Kvadov in Hermundurov) poznane, znane so tudi meje v njih bivajočih podunavskih Svevov : Naristov, Baemov in Markomanov. Kvadi so bivali ob Vagu in Gronu (kjer so danes Slovaki), Markomani pa so tedaj kot podunavski Svevi imeli zapadno od njih ob Mar-reki (Moravi) svoja sela. Tudi Baemi so bivali kot podunavski Svevi na zapadni strani Markomanije; Češko (Boihoemum, Buje-mum) se je med Moravani in Naristi v oski zagvozdi dotikalo Dunava. Prebivalci dežele Boihoemum so se že od nekdaj imenovali Baemi; ali po deželi Bujémum, Boi-hémum bi se morali zvati Bujemi, Boihémi; vender kakor se pravi me, t v ó, s vé za m-uj, m-oj-e, tv-uj, tv-oj-e, ter se uj, o j ispahne, tako je tudi nastalo iz B-uj-émi: B-oj-hémi B-émi, B-aemi. Tacit poznaje tu samo Marko-mane, Baemov on ne poznaje. Zgodovinarji so z imenom
Štev. 6.
rs* Slovan. *~
91
Markomani lehko razumeli Baeme, ker so si oboji za Morabuda osnovali skupno jedno kraljestvo. Mali in hrabri Naristi ob reki Nar (I. 853. Nardina imenovani), od Ga-brovega lesa do Pasova med Cehi in Hermunduri zagvo-ženi, izginoli so skoro popolnoma iz zgodovine. Bujemi, Bojemi, Boemi so bili Svevi in so ostali do danes Slovani. Na Moravskem ni bilo pred XIII. stoletjem nemških krajev in so se še le kasneje nekteri ponemčili, ali kako? Arnoštov n. pr. so jeli imenovati Ohrensdorf, in zdaj se že uradno imenuje Ebrensdorf; Zabfeh je postal Hohenstadt. Na Štajarskem so Biskopov po nemški imenovali Piscovesdorf in Bischofsdorf, in zdaj Pichelsdorf. Danes je svevsko in ilirsko pobrežje severnega Dunava popolnoma nemško in ondi se nahaja v srednjem veku nastala pokrajina Avstrija. Ondi so Slovani izginoli. Avstrija se pravi po češki Rakousi; svevski koren je rak ali pa ràkos, rogoz. Da je v ti besedi a = o, kaže sostavljenka rohožka, rogožka (schilfgeflecht). Blizo vira reke Dije (Thaia, po Ptolomaeji Te) se še danes spominjajo gradu Raps, ki se je prvlje zval Ragez, Rakez, Rachs in Rogaz ; v vseh teh besedah je koren räkos, rogoz. Ptolomaios imenuje ravno ob viru Dije in dalje v ravnini malo svevsko deblo z imenom Rakatti. Pri Grkih se je tt zamenjavalo s ss, η. pr. θάλαττα za θάλασσα, tedaj i Rakatti za Rakassi, Rakoussi. Kosmas imenuje okoli 1100. 1. v isti okolici „Castrum Rakouz".
3. V ostali Sveviji. Ako so bili zapadni Svevi, ki so mejili neposredno z „Germani", Slovani, "kakor podunavski Svevi, tedaj so bili i ostali — Svevi in vsa Svevija je bila Slavij a.
a) Arabec Ibrahim ibn Jakub govori 965. 1. o Slovanih, osobito v Tacitovi Sveviji bivajočih : „Slovanska dežela se razprostira med syrskim (= srednjim) morjem in severnim ocejanom (== baltiškim morjem). Severni narodi so se vender nekoliko polastili teh dežel in bivajo do danes med njimi. Slovani so iz različnih debel. V davnih časih so imeli vsi jednega kralja, ki je imel naslov maha (arabsko ime? ali od slov. maha-ti?) in je bil odviš spoštovanega rodu Valinbaba (Valin-Baba). Pozneje so postali nejedini in skupna vez se je raztrgala ter so se osnovale posamične zadruge, katerih ima vsaka svojega vladarja kralja.   Zdaj so štirje kralji: kralj bol-
garski; Boleslav, kralj praški, češki in krakovski; Meško, severni kralj (= Méèyslav, velikopoljski kralj) in Näkon, kralj na zapadni strani slovanskih dežel (polabskih Slovanov).
Näkonovo kraljestvo meji proti zapadu na Saksonsko in Hermanovo deželo (mejnega grofa liineburškega). Od Mezibora do Majahha (?) je deset milj, od tod do mostu črez Labo 50 milj, in ta most od lesa je jedno miljo dolg. Od mostu do Näkonovega gradu je kakih 40 milj. Ta grad, Viligrad imenovan, je pri jezeru sladkoj vodoj, kakor z večine gradovi pri Slovanih. Od Viligrada do morja je deset milj." — Boleslavovo kraljestvo je segalo od Prage do Krakova in na jugu do Ogrskega. Meškovo kraljestvo pa je največje in meji na istoku na Rusko, na severji pa na Prusko. Na Bolgarskem Ibrahim ni bil. — „Slo-vani bivajo na obeh pobrežjih benecanskega zaliva," pravi Ibrahim. Ob jadranskem morji bivajoči Slovani so naj-hrabrejši in sosedje se jih boje. Njihova dežela je gorata in teško pristopna.
Za Ibrahima je tedaj še bila Taciiova Svevija, razven podvržene Turingije do Zale in današnje nadvojvodine avstrijske, tuje oblasti slobodna Slavija. Kraljestva češkega in poljskega ni več, in o Nakovem kraljestvu, kakor o Slovanih sploh ob spodnji Labi ni več ne duha ne sluha. Je še sicer češka krona in kraljestvo češko z Moravskim in ostanki Šleskega, vsaj tako svedoče napisi na avstrijskih penezih. Poljsko, ki je bilo nekoliko v germanski Sveviji. nekoliko v Sarmatiji, razdeljeno je na tri dele. Panonija, Karintija in Bhaetija so bile ondaj razdeljene med Nemci in Mažari.
b) O Tacitovi Sveviji (= Slavija v istočni Germa-niji) piše okoli 1. 1075. Adam bremski to le: „Odra, odviš bogata reka slovanske pokrajine izvira v sila gostem lesu Merahov (= Mar-a-hen, Morav-en), ki teče proti se-verju se obrnovši sred slovanskih narodov (per medias Vinulorum populos), dokler ne priteče do Jumina, kjer loči Pomorjane od Vilcev." Vilci (tako od Franko-Gallov za Karola Velikega imenovani), sami so se imenovali Ve-letabe, bivali so na (današnjem) Braniborskem, ki je dobilo po njihovem ponemčenem mestu Branibor ime Brandenburg. — Pomorjani in Veletabi se niso izselili, in vender jih ni več.   Kje pa so tedaj? R. A.
(Dalje prihodnjič.)
Program
za izvršbo narodne samouprave v Avstriji.
ĆHjjjod tem naslovom je spisal neimenovan Slovan daljšo gjgjip razpravo, ki jo je v nadaljevanjih lani in letos objavljal dunajski „Parlamentär".   Poslednji jo je zdaj izročil svetu v posebni knjižici.*)
Razprava, kateri se takoj vidi, da jo je spisal možak, ki poznaje natanko zgodovino in politiko avstrijsko in pojedinih narodnosti naše države, je sama na sebi nenavadno in imenitno delo in velikega pomena za Av-
*) Programm zur Durchführung der nationalen Autonomie in Oesterreich. (Von einem Slaven). Verlag des , Parlamentär". Lerchenfelderstrasse 26 in Wien.  Cena 1 gl.
strijo kakor za njene narodnosti. Pisatelj utemeljuje najprej pozitivno svoj program, potem pa kaže z najbistrejšo kritiko na solnčne, kakor senčne strani drugih programov in dozdanjih poskusov dejanjske politike.
Ni mu težavno predočiti, kako so na Ogrskem razven Mažarjev nezadovoljni vsi drugi narodi. Še Hrvati, ki bi se smeli gibati razmerno najprosteje, čutijo jarem mažarski ; koliko bolj se čutijo nesrečne Slovaki, Rumunci, Rusi (Malorusi) in Nemci, katere vse hočejo potujčiti njih tlačitelji. Kar pa se dostaje narodov, ki so zastopani v državnem zboru na Dunaji, je očitno, da trpé razven Po-
ri*
92
■** Slovan, k-
Štev. 6.
Ijakov vsi največ po osnovi deželnih zhorov. Narodnostni boji se v njih ponavljajo povsod, kjer je prebivalstvo jedne in iste dežele pomešano. V zborih takih dežel gospodujejo bodisi naravne, bodisi umetne večine ; te so nasproti manjšinam drugih narodnosti brezozirne, in nikakor se ni nadejati, da bi večine začele gledati v večji meri na pravice manjšin.
Po teh neugodnostih je dokipelo obče zlo do vrhunca; kajti razdraženost se zanaša iz deželnih zborov še v državni zbor, kjer se duhovi uznemirjajo še bolj. Zato je obče hlepenje po izpremembi zdanjih neznosnih, narodom kakor državi silno škodljivih razmer.
Narodom je zagotovljen obstoj in svoboden razvoj v XIX. članu osnovnih zakonov o državljanskih pravicah ; ali deželni zbori niso zato pripravne oblike. Narodnosti morajo imeti v primernih skupinah in zastopih tako obliko, da nastopijo kot juristiške osebe. To jim zagotavlja navedeni član; ali izvrševal se doslej nikakor ni. Izvršba je možna jedino na podstavi narodnostne ali krajše narodne samouprave. Tako so avstrijski narodi nekdaj uživali bolj ali manj ; s tem namenom so se tudi najbolj radovoljno združili v državo ob srednjem Dunavu. Slovenci so bili med prvimi, ki so pomagali povečati domačo moč habsburške dinastije; oni imajo torej za osnovo našega cesarstva že od začetka posebne zasluge. Slovenci tudi za poslednje dobe niso prenehali nikdar hrepeneti po združenji, ki bi jim dajalo poroštvo za obstoj. Pa tudi drugi narodi so prvotni v državi; Mažarji in Poljaki pa, ki zdaj gospodujo tu in tam v Avstriji, imajo najmanj utemeljenega zgodovinskega državnega prava za to. Poslednjega prava pač ni odrekati Čehom ; tem torej ni zameriti, če se sklicujo na nje.
Ali tudi Čehi morajo biti dosledni ter skrbeti, da se združijo s Cehi moravskimi, šleskimi, pa tudi s Slovaki. To pa je tudi njim možno doseči jedino po poti narodne samouprave, katere se poprimejo gotovo tudi oni, če se izvrši brez kakih pridržkov, ki bi bili bodočnosti nevarni. Za narodno samoupravo je bil že nepozabni Palacky 1. 1849., ko je zahteval za te nevarne dobe, da bi se Češka razdelila v češki in nemški del. Nevarnost pa je zdaj še vehko večja, ko gospoduje duvalizem nad nami in ko razjeda Avstrijo kruti boj po deželnih zborih v naši polovici.
Duvalizem ni nerazrušen, ker se upira na prosto pogodbo, in Cislitavija ima že zarad financijske strani prenapete Mažarje v rokah ; treba je Avstriji samo zaresno hoteti, pa odstrani to hudo zlo duvalizma. Kajti narodi pod ogrsko krono ne bodo podpirali svojih tlačiteljev, tudi ko bi se Mažarji upirali nekaj časa. Tostranski narodi pa itak prek in prek žele, da bi se napravil mir. Dokler pa se ne izvrši narodna samouprava, tega ni pričakovati. Poslednjo pa je možno izvršiti jedino na podstavi novih samoupravnih oblik po odstranjenji dozdanjih deželnih zborov in prej ali slej tudi duvalizma.
Samoupravo je prirediti v Cislitaviji tako, da se napravi vsaki narodnosti posebe po jedna narodna samoupravna pokrajina ali skupina. Karkoli je Nemcev v naši državni polovici, zastopanih v raznih deželnih zborih, dobili bi svoj narodni samoupravni zastop,
ki bi opravljal jedino narodne stvari in predmete tega naroda. Tak zastop bi imel blizu tako področje, kakor zdanji deželni zbori. Kjer je narod obsežen po leži ali kjer imajo pojedini deli istega naroda specifične razlike in težnje, n. pr. glede na cerkev ali pismeni jezik, tam bi se osnovali posebe okrožni zbori.
Vštric z narodnimi samoupravnimi pokrajinami in okrožnimi zbori bi se osnovala vladna namestništva in okrožna glavarstva. Vse drugo, kar ni specifično narodno, ampak obče in zares državnega pomena, obravnaval bi neizogibni osrednji parlament. Po taki državni preosnovi bi smeli brez pomisleka razglasiti nemški jezik kot državni, toda samo za potrebe, ki jih resnično kaže skupni državni interes. Dokler bi še ostal duvalizem, bile bi te narodne samoupravne pokrajine v naši polovici : 1. nemška, 2. jugoslovanska, 3. češka, 4. poljska, 5. gališkoruska in 6. dunajska. Ta pa zarad posebnega značaja stolnega mesta. Kedar bi se porušil duvalizem, povečale bi se po pristopu ogrskih sorodnih narodnosti naslednje pokrajine: nemška, jugoslovanska, češka in gališkoruska; novi pa bi se napravili: kot 7. pokrajina rumuńska in kot 8. pokrajina mažarska.
Slovenci, za katere je poročevalec v posebnih člankih razpravljal združbo v samostojni narodni samoupravni pokrajini *), pripadali bi v jugoslovansko pokrajino. Ta bi obsezala za duvalizma : Dalmacijo in Kranjsko, Istro, Tržaško, Goriško-Gradiščansko, potem slovenske dele Koroškega in Stajarskega; po odstranjenem duvalizmu pa bi pridobila ta pokrajina še : Hrvaško in Slavonijo, kakor tudi Reko in slovanske dele zaladske in železne županije, potem pa še Srbsko Vojvodino, katera se je bila osnovala za Bacha, kakor tudi Bosno in Hercegovino.
Kakor se vidi, bila bi ta pokrajina jako obsežna ter bi bili v njej jako primerno okrožni zbori za Slovence, Hrvate in Srbe.
Po tej osnovi bi se upravni troški jako zmanjšali ; največ pa bi se pridobilo s tem, da bi se po tej poti odpravil boj vseh proti vsem, da bi se pojedini narodi svobodno razvijali in krepili, in tako bi se povečala tudi državi moč na znotraj in njen upliv na.zunaj. Namesto tega, da se zdaj narodi zbegavajo in da nekteri že škilijo čez meje, zavidali bi potem avstrijske sorodne brate zunanji sosedje, ko bi spoznali, da jih osrečuje Avstrija s tukaj predloženo preosnovo zdanjih državnih oblik.
To je nekoliko bistvenih misli korenito in prejasno razvitega programa. V kritičnem drugem večjem delu knjige pa je prezanimljiva razsodba in obsodba drugih programov. Vsak Slovan najde tu dovolj pouka, zlasti i tudi o državniku Bachu, ki ga tudi mi sodimo toliko krivo. Jako lepo je pojasnilo o konkordatu in pa o ne-dostatnem programu, ki so ga bili po I. 1866. osnovali pod predsedništvom Goluchowskega v Pragi poljski, češki in hrvaški udeleženci.
V obče pa obsega vsa 167 strani obsežna razprava toliko poučnega in z najbistrejšim politiškim umom pojasnjenega, da ne pridobe ž njo samo naobraženci sploh,
*) Glej „Parlamentär" 1. 1885, št. 43, 44, 46, 47, 48, 49, I 51, 52 in 1. 1886, št. 1.
Štev. 6.
Ha*   $LOVAN.   Xr-
ampak tudi najzrelejši politiki zdanje dobe. Dà za Slovence, katere tako krepko zagovarja, pač ni najti zdaj boljše knjige, kakor je ta. Dà, s to knjigo bodo še ra-čunili tudi drugod, in pisec teh vrstic, ki poznaje razmere
nekoliko pobliže, dostavlja, da dojde novi program tudi do najvišjih krogov in do najhujših zdanjih nemških raz-burjencev.   Program razodeva namreč: aut — aut! Pa
dovolj
i !
Fr. Podgornik.
Sedanji odlomek v zgodovini novega Balkana.
Piše
(Dalje.)
*Urbi so udrli po treh straneh v bolgarsko zemljo. Vsemu nepopačenemu svetu se je to studilo, Slo-vanstvo posebe se je jokalo. Javno mišljenje v Evropi, ki se je bilo začelo ogrevati za premembe v prid Bolgarjem, milovalo je sedaj narod in njegovega kneza. Toliko da ni bilo človeka, ki ne bi bil mislil, da so Srbi že v Sredci. Ali zgodilo se je drugače. Brzo in krepko, da bode pomnila zgodovina vseh vojen, kakor po brzojavu skočile so bolgarske čete, brez častnikov in brez gorke hrane, z vzhoda na zahod, zastavile pot prodira-jočim Srbom, a ne le to, začele so same biti po sovražniku, katerega so pahnile nazaj, tja, kjer je doma! Njihov poveljnik, knez Aleksander, hodil je pred njimi, ne kakor kralj Milan, ki je vedno bil dva dni zadaj za svojo vojsko. Ogovoril je knez Aleksander v zadnjem, odločilnem trenotku pred Slivnico svoje čete: „Vojaki, ako padem jaz, mislite, da je padel prostak, a ne vaš knez, in idite naprej!" S svetim pogumom so šli Bolgarji za živim knezom naprej. Razprostirati so se že jeli v srbsko svojino, kar se prikaže Mefisto in jim naredi križ čez pot. Avstrijski zastopnik, grof Khevenhüller jim ukaže ustaviti se, ker drugače bodo zadeli ob srbskega zaveznika velemoč. Tako je bila rešena Srbija in rešena je bila hipoteka „deželne banke" na Dunaji. Tako pa je bil končan tudi igrokaz, ki so si ga dale uprizoriti v svojem posestrimstvu svetovne dramatičarke : Avstrija, Rusija in Nemčija. Sedele so v prvih ložah in hodile tudi za kulise ter so vedno mislile, da se bode steklo po njihovi volji, da bode Srb premagal Bolgarja, brat uničil bratu upe, katere si je prizadevala uničiti zastonj še tisti čas konferencija v Carjigradu. Toda v veselje vsem pravičnim gledalcem je srbskobolgarsko žaloigro vodila neka višja naravstvena moč in naposled je bil zmagovit junak tisti, ki je bil po nedolžnem napaden. Postransko pravdo, ki je imela nekako z mečem dokazati, da bolgarsko združenje ni pravično, ni simpatij vredno, dobil jo je sijajno Bolgar. To videti, moralo se je drugače začeti misliti o teženji bolgarskem.
Dné 21. decembra 1. 1. se je sklenilo premirje mej Bolgarji in Srbi. Tedaj so se oči povrnile k zagonetki bolgarskega združenja. Javno mišljenje je sedaj bilo na-udušeno za Bolgarje. Kdo naj razdruži Bolgarsko in Istočno Rumelijo, ki sta si ravnokar priborili pod jednim poveljstvom toliko zmag, zmag za jedno in isto idejo? Ako se bolgarski narod smrtnim krogljam nasproti, v bojni nevihti ni dal razcepiti, ali je pričakovati, da se bode dal drobiti pod besedo, pod manjšim pritiskom? To so bila vprašanja po Evropi, ko se je Bolgar zmago-
slaven vračal na svoj dom. Združenja ne more uničiti konferencija, tudi Turška ne, ki v boljših časih ni znala „kako in kaj", — le vojna, evropska vojna, katera bi s konkursom prepregla domovino Turkov v Evropi, mogla bi zaliti bolgarsko gibanje ter zasekati nove globoke politične premembe v balkanski poluotok. To je bilo po zmagah bolgarskih popolnoma jasno ; jasno Turški, ki bi sama sebi devala vrvico okolo vrata, če bi povod dala vojni mej velikimi državami ; jasno tudi Evropi, katere ne mika, da bi se tačas radi bolgarskega združenja, zgrinjala v velikansko bojišče.
Bolgarska stvar je tedaj preko Slivnice, preko Carji-broda in Pirota prišla tja, kjer je bila 18. dne septembra 1. 1. Kar pa je bilo poprej temno, bilo je sedaj jasno. Načeloma je sedaj bilo jasno, da se združenje ne daje več pobijati, in če so poprej mislili v Carjigradu, da je zä nje najbolje, ako si velike države ubijajo glave proti Bolgarjem, bili so po ovinkih, za Bolgarje srečnih, uverjeni, če že ima kdo kaj za združenje storiti, da stori to najbolje Turška. Januvarja meseca torej nahajamo bolgarsko vprašanje v tem položaji, da se Turška sama s knezom bolgarskim dogovarja zastran preobrata plovdivskega in združenja bolgarskega. To se je tudi videlo najbolje „se-sterodržavni mirovni ligi", kakor je pokojni Asakov v zadnjem svojem članku imenoval „Evropo".
Ko to pišemo, bil je že znan turškobolgarski dogovor, ali prav za prav konvencija mej sultanom in knezom Aleksandrom. Ta konvencija je nesrečna punktacija, katere ne more odobriti ni bolgarski narod ni Rusija. Protiviti se združenju na podstavi tega dogovora ima Rusija mnogo več razloga, nego ga je bilo na podstavi stvari, kakeršne so bile za dogodka v Plovdivu. Ako se je tedaj protivila — kakor se je splošno zdelo — na kvar Bolgarjem, sedaj se protivi njim na korist, ker bolgarske žrtve niso v nobeni primeri s tem, kar se jim ponuja v dogovoru. Ruska diplomacija zna dobro, da se morajo odstraniti točke, ki jih je Salisbury v dogovoru navalil Rusiji na pot; a protiruska „Evropa" ne bode branila odstranitve, ker meni, da ima brez Salisburyjevih toček dovolj protiruskega, če ne v dogovoru, pa vender v bolgarski vladi in v bolgarskem narodu, ki sedaj kaže, da je tudi protiruski, kadar treba biti za bolgarsko samosvojnost. Kadar bode dogovor očiščen s pomočjo Rusije od toček, izmej katerih pokłada prva imenovanje bolgarskega kneza guvernerjem v Plovdivu jedino le v perfidno milost turških sultanov, zahteva druga, da bi Bolgarji branili Turško, določuje tretja, da bodo Turki glasovali pri preosnovi istočnorumelijskega statuta — zgolj točke,
94
->i Slovan.
Štev. 6
ki Bolgarje — in še zelo doslej samosvojo kneževino — tlačijo v zavisnost turško in večno pravdanje —, šele potem bode združenje na podstavi dogovora imelo nekaj podobe. Da Bolgarjem ni srbska vlada pripomogla do zgodovinske slave, da sedaj Rusija ne dela za njihovo stvar, ali ne bi preobrat plovdivski bil vir bridkih prevar za bolgarske rodoljube? Dober nauk za bodočo politiko.
Tu je umestno, ozreti se nekoliko mesecev nazaj ter vprašati: Ako se Rusija sedaj poganja za združenje Bolgarske z Istočno Rumelijo na boljši podlagi, kakor jo pa ustanavlja turškobolgarski dogovor, zakaj se je poprej tako neizprosno protivila „dognani stvari" prevrata plov-divskega? Politika ruskega carja je bila od dne 18. septembra 1. 1. pa do danes trda zagonetka vsem, a kakor mora je ležala na prsih nas, izvenruskih Slovanov. Videli smo, da se je narod bolgarski k sebi stisnil, priredil si razmere svoje mirno in skladno s sv. Stefańskim dogovorom, programom Rusije, katerega negacija je dogovor berolinski. Lahko smo si tedaj mislili prve dni, da bode hitri prevrat, prelom dogovora berolinskega, najboljše zagovornike dobival iz Petrograda in Moskve. Toda, kako so se varali idejalisti, ki menijo, da je politika golobica brez žolča in brez sebične misli!  Politika ruska je bila
nasproti samopomočju Bolgarjev trd protest, ki je vsak svoj pojav založil s kaznijo. Tako dosledni so bili v Petrogradu, da so dali, naj je brat Srb iz avstrijskega območja napadel brata Bolgarja v ruskem območji, da bi ga ponižal ! Slovanska korist se je borila s slovansko koristjo: tu je Slovanu teško najti pravo pot. Karati rusko politiko, ki je gotovo slovanska zato, ker je ruska, je prav tako teško, kakor karati Bolgarje, ki so se Jugo-slovanstvu v prid razglasili za jednovladen narod, nade-jaje se tudi v to podpore od Rusije osvoboditeljice. Z jedne strani narodi slovanski ne morejo biti proti Rusiji, kadar si ona bolgarske razmere hoče tako prirediti, da je ne bodo ovirale na potu v Carjigrad. To čudovito mesto kot narodnorusko pristanišče bilo bi solnce, katero bi Slovanstvo oživljalo v dveh delih sveta in mu pot svetilo v tretji ; v njegovih žarkih bi se osobito slovanski rodovi na zahodu hitreje osamosvojili od raznarajajočega pritiska. Z druge strani pa ni gladko obsojati Bolgarjev, da se nočejo bližati v dobo, ko bi se jim bilo stopiti z Rusijo v jedno, da bi marveč rajši napredovali samisvoji kot Bolgarji, imejoči za idejal svoje narodne zgodovine Carjigrad pred očmi.
(Dalje prihodnjič.)
—ą  Naše slike,
Spomini starega dosluženca.
a£do še ni slišal pripovedovati starega vojaka o nje-govih mladih dneh, ko je še nosil „teleta", tolkel suhi komis in mlatil neusmiljeno po sovražnikih? Oči se mu začno iskriti o takih prilikah in ne bode se nikdar zgodilo, da bi po strani ne udrihnil tudi po sedanjem vojaštvu, češ, da je premehkužno in da ne poznaje pravega junaštva.
„Eh! kaki smo bili za generala Radeckega! Sami odbrani mladiči, za katerimi so se zelo v sovražni deželi rade obračale iskre oči krasnih deklic ! In general, kako rad nas je imel! Na očeh smo mu brali njegova povelja in kot levi smo se borili po njegovem ukazu. Saj ga pa tudi ni več generala, kakor je bil Radecka. Bil nam je pravi oče." — Tako in jednako ti bode pripovedoval
vsak stari vojak, ki se je v letih 1848. in 1849. boril pod slavnim avstrijskim vojskovojem po lombardskih planjavah Tedanjih časov in tedanjih svojih vrstnikov ne bode ti mogel prehvaliti.
Starega vojaka iz imenovane dobe nam predstavlja na današnji sliki Jaroslav Vešin. Iz skrinje je nzel sliko generala Radeckega, da si o pogledu na njo kliče v spomin vse dogodivščine iz svoje mladosti. 0 kako mu o takem premišljevanji hitreje in živahneje bije srce; kako se mu — slabotnemu starcu — vzbuja zopet želja po vojaških delil). A on je dobojeval ; za nedolgo ga bodo položili k počitku in njemu tako draga slika generala Radeckega bode prišla na prodaj v starino.
Pogled po slovanskem svetu.
Slovenske dežele.
Viteško rojaštvo ! V političnem življenji niso
napadi, in sicer osebni napadi, nič nenavadnega. Tu velja načelo, pobijaj nasprotnika, kakor ga le znaš in moreš, in ne poprašuj, ali je bilo tvoje, orožje dovoljeno ali ne. Zoper taka podla načela smo se mi vedno borili iz tega jedinega uzroka, kerv nam ni nikoli do osebe, ampak jedino le do stvari. Zal, da ta lepa načela, katera nam jedino omogočujo znosno medsebojno društveno občevanje,
nočejo obveljati v slovenskih listih. Zategadelj smo se prav začudili, ko smo dobili 9. številko „Slovenskega Gospodarja", kjer neimenovani dopisnik iz Ljubljane pripoveduje take osebne reči, da se človek mora vprašati, ali je res mogoče, da more kdo brez dokaza teptati poštenje iskrenemu domoljubu, kateri ne nosi svojega domoljubja samo na jeziku, ampak v srci kot najdražji zaklad. V „Narodni Tiskarni" se je namreč nekoliko izpremenilo
Štev. 6.
h* Slovan. ^
95
osebje v upravnem odboru, in sicer tako izpremenilo, kakor so želeli po pravilih delničarji, kateri imajo pravico upli-vati na politiko ^Slovenskega Naroda". Najvažnejša iz-prememba je v tem, da so si delničarji za načelnika „Narodni Tiskarni" izbrali g. dr. Val. Zamika, ki ji je že toliko let načeloval in ki ima po svoji politični preteklosti gotovo največ pravice do te častne službe, katera ne naklada človeku nobenega teškega in trudapolnega dela. A da je g. dr. Val. Zamik postal spet načelnik, s tem niso delničarji izpodrivali g. dr. J. Vošnjaka iz upravnega odbora, ampak so ga izvolili za odbornika, kateri bi, lahko, voljen v dotične odseke, uplival na „Narodno Tiskarno", ako bi le bil hotel ostati v odbora. Toda da ga delničarji tega strogo narodnega podjetja niso hoteli voliti znova za načelnika, temu je iskati jedinega uzroka pri g. dr. Vošnjaku, s čegar politiko ni se zadnji čas ujemal odbor „Narodne Tiskarne". To je resnica, katere ne taji nihče in katera je sploh znana; potrdil jo je tudi „Slovenski Narod" v svoji 54. številki. Mi o ti stvari ne maramo danes veliko govoriti, pač pa moramo poudariti, da „Slov. Narod" za načelovanja Vo-šnjakovega ni izvrševal nekaterih točekna-šega narodnega programa. Kdor je list pazljivo aitai, ta se je o tem prepričal sam; vsak se je čudil, kako je to, da je naš dnevnik pozabil na marsiktere točke svojega programa. Ni torej čudo, da so premnogi domoljubi zahtevali, da mora „Slov. Narod" vedno in dosledno zagovarjati in braniti stare in svete idejale celokupnega slovenskega naroda in da ne sme služiti nobenemu po-samičniku; vsi smo bili preverjeni, da mora „Slov. Narod" služiti le slovenskemu narodu, a ne pojedinim udom njegovim, kateri nimajo pred očmi koristi celokupnega naroda. Slovenci imajo danes žal malo idejalnih mož, ki bi se res požrtvovalno in dosledno potezali za pravice našega naroda. Kar morejo domoljubi zdaj storiti za narod, to je jedino to, da vzbujajo in ohrane narodno zavednost v celokupnem narodu, da ga pota kem usposobijo za bodoče borbe. Nič ali zelo malo imamo pričakovati z Dunaja, še manj pa od svojih deželnih načelnikov , kateri ne bodo nikdar delali za naš idejal, za združeno Slovenijo. Jedina trdnjava, kjer se je najprej zbirala nezausna slovenska inteligencija, „Slovenski Narod", bil je že od nekdaj samo za to ustanovljen, da bi razodeval pred svetom želje in potrebe našega naroda. V denašnjih razmerah ne more ta dnevnik služiti deželnemu načelniku, ker še ta ni nikjer izrekel, da bi bil voljan izvajati program naš. Zato mislimo, da mora naš dnevnik ostati zvest in dosleden v svojem postopanji. Izprememba v upravnem odboru „Narodne Tiskarne" ima torej toliko pomena in nič več. Ker se je namreč uvidelo, da g. dr. J. Vošnjak ne more biti še nadalje porok dosledne politike „Slov. Naroda", porodila se je v srcih delničarjev želja, da mu je treba načelništvo uzeti iz rok in ga spet dati v roke prejšnjemu načelniku, ki je sicer še bolan, ali kateri je bil do zdaj pravi zastopnik narodnega programa našega. Taka je ta zadeva, katero smo narisali odkritosrčno in resnično, da se sploh zve, kakšno mnenje vlada v ljubljanskih krogih. Vse drugo, kar se še pri tem govori in piše, nima s to zadevo nobene zveze, ker se poraja iz strasti in sumničenja. Tako se je tudi neprevidno zaletel dopisnik „Slovenskega Gospodarja", ko je zopet jel prepir sejati med Štajarci in Kranjci. Kdor je pravi narodnjak, ta ne bi smel v javni borbi nikoli rabiti^ takega orožja, ta ne bi smel sploh delati razlike med Štajarci in Kranjci. Mi smo to vedno in dosledno zavračali in smo upali, da med iskrenimi rodoljubi ne more nikdar nastati prepir zarad rojaštva, kajti mi smo vsi le Slovenci.
K „Triglavovi" desetletnici v Gradci. Iz Gradca nam piše naš izvestitelj : „Danes naj Vam naznanim samo kratko, da je naša zadnja slavnost bila izredno krasna; udeležilo se je je okolo 800 ljudi, kar kaže, da
je mnogo Slovanov v Gradci. Polnoštevilno sta obiskali slavnost društvi: „Hrvatska" in „Srbadija", a razven tega so bili na slavnosti tudi v Gradci bivajoči Cehi, Slovaki. Rusi in Bolgarji. Društvo je dobilo 20 brzojavek in nekoliko pisem; posebno oduševljenje je prouzročil častni ud „Triglava" gospod Simon Gregorčič, kateri nam je poslal o ti priliki naslednjo lepo pesem, katero prosim da v „Slovanu" priobčite.  Ta pesem se glasi:
„S primorskih planjav
„Triglavu" pozdrav,
Ko leto proslavlja deseto !
Kot gorsk velikan,
Po kterem je zvan,
Naj krepko stoji,
Skrbno naj goji,
Vzgoji naj še mnogo nam četo
Za narod naš ljubljeni vneto!"
Nove skladbe.  Gospod Hrabroslav Volarič,
učitelj na Livku pri Koboridu, je jeden tistih vrlih rojakov, ki pridno nabirajo narodno blago, da ga otmó pozabljivosti. V naših narodnih skladbah se nam razodeva ljubeznjivo srce našega dragega naroda ; iž njih nam veje rahlo, blago in plemenito čustvo njegovo. Veseli nas torej, da nam je gospod Volarič z narodnimi pesnimi, nabranimi na Koboridskem, odkril vsaj jedno stran notranjega življenja našega naroda. Volaričeva zbirka ima naslov „Narodne pesmi. Nabral na Koboridskem in čveteroglasno upravil Hrabroslav Volarič. Cena 60 kr. Založil skladatelj. Natisnili J. Blaznikovi dediči. V Ljubljani. Str 19." Vsebina: 1. Tovar'š, 2. Je ura štir', 3. Oj sijaj solnčice, 4- Pismice, 5. Po noči, 6. Barčica, 7. Vsaki dan, 8. Rožmarin, 9. Kaj je ljubezen, 10. Nesreien zakon, 11. V nedeljo zjutraj, 12. Slovo, 13. Bolna ljubica, 14. Popotnik, 15. Pri ločitvi, 16. Venček.
Nove knjige.  »Zgodovina farà ljubljanske
škofije. Izdaje A. Koblar. Tretji zvezek: Vi. Zgodovina šempeterske fare pri Novem Mestu. Spisal Ivan Sašelj, kaplan. Založnik Anton Koblar. Natisnila Klein in Kovač (Eger).   V Ljubljani  1886.  Str. 53. 8".
— Kakor že naslov kaže, spisal je zgodovino šempeterske fare po g. A. Koblarja načrtu znani penezoslovec g. Ivan Šašelj, ki je sam od 5. septembra 1883 pa do konca preteklega leta kapelanoval v Šempetra. Vsebina : I. Pri-rodoznanski in statistični opis ; II. Ob ustanovljenji fare ; III. Cerkve ; IV. Duhovni pastirji ; V. Nekdanji dohodki vikarjevi; VI. Parovž in šola; VÌI. Odlični Šempeterčanje.
— Knjigo toplo priporočamo vsem razumnikom slovenskim, naj z obilnimi naročili krepko podpirajo lepo prizadevanje Koblarjevo, posebno pa pričakujemo, da se bodo za njo zanimali Šempeterčanje, saj nahajajo v nji zvesto ogledalo preteklosti svoje fare; ta knjiga bo jim zajedno lep spomin na svojega nekdanjega kapelana.
„Okrožnica njih svetosti papeža Leona XIII. o krščanski uravnavi držav. V Ljubljani. Tisk in založba „Katoliške tiskarne". 1885. Cena 6 kr.
Beseda pisateljem in založnikom knjig! Kdor slovenskih pisateljev ali založnikov želi, in to mislimo mora vender vsak želeti, da mu dela ali sploh kakega spisa naslov in vsebino razglasimo v „Slovanu", naj bode toliko prijazen in naj nam pošlje svojo knjigo v pregled. Pri tem naj ne pozabi nobeden cene in kje se dobiva dotična knjiga na prodaj. Naša je želja, zabeleževati točno vse, karkoli se prikaže na polji slovenske književnosti, a da nam bode to možno, pričakujemo pomoči od pisateljev in založnikov. Tako bodemo vsi koristili slovenski književnosti in jo pospeševali, ob jednem pa ustrezali ku-pujočemu občinstvu.
Nabiranje doneskov za zgradbo „Narodnega
Doma" v Ljubljani. Minolo je četrt leta, odkar smo podali zadnji pregled o razprodanih knjižicah. Ker so se med tem časom razmere zopet močno izpremenile in se je število razprodanih knjižic podvojilo, zdi se nam primerno podati prijateljem našega podjetja in pospešnikom
96
->* Slovan. χ~
Štev. 6.
naše ideje drugi pregled. Razprodanih imamo 58 knjižic, izmed teh 1 desetkrajcarsko in 57 krajcarskih. Nabrana vsota je narasla na 1200 forintov. Desetkrajcarsko knjižico je, kakor smo že omenili, kupila celo kegljaška zaveza „Edinost" v Ljubljani. Krajcarske knjižice pa se med posamične dežele takó delé, da je izmed njih 46 kranjskih, 6 štajarskih, 3 primorske, 1 koroška in 1 spodnjeavstrijska. Od 46 kranjskih zopet je 27 ljubljanskih, 4 vrhniške, 3 zagorske, po 2 mokronoški in krški, po 1 pa iz Komende, Menguša, Metlike, Novega Mesta, Podbrezja, Radovljice, Rakeka in Št. Jeroeja. Od 6 štajarskih je jedna celjska, jedna mariborska, jedna videmska, jedna ljutomerska, jedna seegrabenska in jedna trboveljska. Od 3 primorskih sta 2 tržaški in 1 iz Reke pri Cirknem. Koroška je iz Beljaka, nižjeavstrijska z Dunaja. Naštete krajcarske knjižice so imele 38 poverjenikov, izmed katerih je bil jeden (g. dr. V. G.) poverjenik devetim, jeden
(g. E. L.) petim, jeden fg. J. G.) štirim, jeden (g. G. M.) trem, dva (gg. J. M. in R. K.) dvema in 32 jedni knjižici. Doba, ki je potekla od prve poslane knjižice, znaša 238 dni, bilo je pa v prometu : 8 knjižic od 1—10, 4 od ! 10--20, 8 od 10—30, 9 od 40—50, 3 od 50 - 60, 3 od I 60—70, 1 od 70—80, 3 od 80—90, 5 od 90—100, 4 od 100—110, 1 od 110 — 120, 3 od 120-130, po 1 od 150—160. 160-170, 170—180, 180—190, 190-200, 210—220 dni. Cele knjižice so kupili posamičniki v osmih slučajih, in sicer desetkrajcarsko in sedem krajcarskih, izmed teh je kupil jeden tri, pet po jedno. Konečno nam je še omeniti, da smo dobili 56. in 57. krajcarsko knjižico pod št. 291 in 410 (poverjenika gg. A. P. in dr. V. G.) iz Ljubljane in da so poslali v zadnjem času večje doneske na desetkrajcarske knjižice pod št. XII., XXIII, gg K. P. in dr. E. V. iz Ljubljane ter g. V. K. iz Trsta. Lepo hvalo na marljivem trudu!
Ostali slovanski svet.
Pogled na srbskohrvaško   književnost. —
„Balkan," ilustrovan list, jel je izhajati letos v Zagrebu pod uredništvom znanega pesnika Augusta Haram-bašiča, ki pa je rečeni list urejal samo do 4. številke, ker ga je v uredništvu nadomestil Nikola Kokotović.
— Prva stran „Balkana" je okrašena s sliko, predstav-Ijajočo nzajeranost jugoslovansko. Nad Balkanom se uzdi-guje vila, držeč v roki lavorjevo vejo ; podaje jo trem junakom Bolgarju, Srbu in Hrvatu. Ti trije junaki si srčno podajejo roke; spodaj so še nameščeni simboli znanosti in umetnosti, in s tem je naznačena politična in književna tendencija novemu listu.   Sliko je izdelal Quiquerez.
— „Balkan" izhaja dvakrat na mesec. Naročnina (celoletna) 6 zl.
Uspešnejše od lepoposlovnih listov hrvaških razvijajo se strokovni. Od letošnjega leta izdaje hrvaški zdravniški zbor svoje glasilo: „Liečnički viestnik," kateremu je urednik sveučiliščni profesor dr. A. Lob m ay er. Drugi strokovni list je: „Viesti družtva inžinira i arhitekata π Zagrebu." List že izhaja^ šesto leto na finem papirji, ureja ga Nikola Kolar. Štev. 4. od 31. dec. 1885 ima naslednjo vsebino: Kuća g. bar. Ljud. Vranyczana u Zagrebu sa 5 tabla ; Zemaljske gradjevine u kraljevini Hrvatskoj god. 1874.— 1884. ; Školske klupe sa 1 tablom ; Društvene viesti ; Adrese hrv. gradjevnih obrtnika.
Čeških listov izhaja v inozemstvu tri in dvajset, in sicer: „Amerikän", „Budoucnost", „Duch času", „Nedelni List Svornosti", „Hlas", „Našinec", „Nova Doba" „Občan", „Politicky tydennik občanska, „Ohlas lidu", „Pokrok", „Poutnik", „Svoboda" in „Svornost" v Ci-kagu; „Blanik" vBerolinu; „Närodni Noviny" v St. Louis; „Jednota", „Dennice nového vèku" in „Pokrok" v Cle-velandu; „Proletäf" in „T^dni političke Listy" v Novem Jorku in konečno „Slavie" v Račinu."
Slovanstvo v pruski Šleziji. — Sedaj, ko
si pruska vlada z novodobnim trinogom Bismarkom na čelu prizadeva izkoreniti ves poljski živelj na Poznanj-skem, ne bode odveč poudariti, da v tem oziru zelo v Gornji Šleziji, kjer je od nekdaj bil gosto posejan nemški živelj med poljsko prebivalstvo, doslej  ni še skoro nič
dosegla. Dasi so sicer uradi in šole popolnoma nemške, vender si Poljaki vedo narodnost svojo čuvati. Posebno cerkev, v kateri besedo božjo oznanjajo tolikodane samo duhovniki rodoljubi, pomaga jim v tem veliko.
Najbolje pa v oči bode Nemce, da se poljski živelj zelo v glavnem mestu Vratislavi tako zelo zaveda, da ima deset društev. Uradi in zasebniki rujejo proti tem društvom, ali ona se vender od leta do leta Dolje razvijajo. Ne bode torej odveč, ako navedemo njihova imena.
Prvo in najpoglavitnejše je „Towarzystwo górno-szlęskie", kateremu je naloga skrbeti za to, da se njegovim članom daje pouk o poljskem jeziku in književnosti, kajti v šolah ni to nikjer obvezni predmet. Nadaljnja književna društva, katerih člani so z večine vse-učiliščni dijaki, imenujo se: „Towarzystwo literacko-słowianskie" , „Towarzystwo medyczne", „Towarzystwo filozoficzne", „Towarzystwo Kozyusza", „Kółko towarzyskie", „Czytelnia dziel nowszych" in „Czytelnia akademików Polaków we Wrocławiu". Poleg teh društev imajo konečno še poljski obrtniki in trgovci svoji posebni društvi pod naslovoma „Towarzystwo przemysłowców polskich" in „Towarzystwo handlowe". — Kakor se vidi, je Slovanstvo trja kost, nego si domišlja Bismark.
Prof. Vatroslava Jagića je odlikoval ruski car z redom Aleksandrovim, s katerim je spojeno dedno plemstvo. To je dokaz, kako se jako uvažujo Jagiceve književne zasluge. „Vienac" pristavlja temu odlikovanja, da Jagič ne misli zameniti našega rojaka Frana viteza Miklošiča, nego da ostane še nadalje v Petrogradu.
Najcenejša izdaja zbranih pesmi Adama 3Ii-ckiewicza je gotovo ona, katero je ravnokar priredila „Księgarnia Polska" v Levovem. Cela, štiri zvezke obsežna izdava ne stane namreč več nego 1 gld. 60 kr. Upamo, da bodo tudi Slovenci, katerim je do tega, da bero v izvorniku nesmrtna dela velikega, po vsem svetu slavnoznanega poljskega pesnika, segli po njej.
Nekaterim naročnikom poteče naročnina z današnjo številko. Naj jo torej ponove o pravem času, ako hočejo list redno prejemati.
„Slovan" izbaja 1. in 15. dan vsakega meseca. Cena mn je za imanje naročnike za vsé leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.; za ljubljanske: za vse leto 4 gld., za polu leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. ; za dijake pa: 3 gld. 60 kr. — Posamične številke se prodajejo po 20 kr. — Naročnina, reklamacije in inserati naj se pošilajo upravništvu, dopisi pa uredništvu na Kongresnem trgu štev. 7. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo in rokopisi ne vračajo. — Za inserate se plačuje za navadno dvo-stopno"vrsto, če se tiska jedenkrat 8 kr., če se tiska dvakrat 7 kr., če se tiska trikrat 6 kr., če se pa tiska večkrat, po dogovora.
Tisek „Narodne Tiskarne". — Izdajatelja in lastnika : Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar. — Urednik : Anton Trstenjak.