Dr. Renato Podbersič1 Seznam žrtev revolucionarnega nasilja na severu Primorske2 Izvleček V prispevku je pozornost namenjena žrtvam, ki so jih povzro- čili pripadniki partizanskega gibanja na severu Primorske med drugo svetovno vojno. Gre za območje današnjih občin Bovec, Cerkno, Idrija, Kobarid in Tolmin. Na podlagi arhivskih virov je ugotovljeno, da je tovrstno nasilje na tem območju zahtevalo 338 žrtev. Podatki sicer še niso dokončni. ključne besede: severna Primorska, revolucionarno nasilje na Primorskem, smrtne žrtve med drugo svetovno vojno, Idrijsko in Tolminsko med revolucijo 1 Dr. Renato Podbersič, znanstveni sodelavec, Študijski center za narodno spravo, Tivolska 42, SI – 1000 Ljubljan, renato.podbersic@guest.arnes.si. 2 Raziskovalni program št. P6-0380 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Prejeto: 2. 9. 2017 1.01 Izvirni znanstveni članek 64 dileme Abstract The article focuses on the victims of the Partisan movement in the northern part of the Primorska region during the Second World War. The areas in question are what is today known as the municipalities of Bovec, Cerkno, Idrija, Kobarid, and Tolmin. Based on archival sources, it was found that such violence clai- med 338 lives in this area. The data is still inconclusive. key words: northern Primorska region, revolutionary violence in the Primorska region, casualties during the Second World War, areas of Idrija and Tolmin during the revolution 65renato podberšič Politične in vojaške razmere za revolucijo med drugo svetovno vojno so bile na Primorskem specifične v primerjavi s preostalo Slovenijo, ker je dolgoletni italijanski fašistični pritisk pov- zročil, da je večina primorskega ljudstva partizansko gibanje sprejela kot odraz narodnih sanj po osvoboditvi.3 O začetkih komunistične revolucije na Primorskem lahko rečemo, da so primeri neposrednega revolucionarnega nasilja do pomladi 1943 redki. Primorci so partizansko delovanje do tedaj čutili bolj posredno, predvsem kot italijansko maščevanje za izvedene partizanske akcije. Preobrat in zaostritev razmer sta pomenila prihod Aleša Beblerja,4 ki je na Primorsko dospel na začetku novembra 1942 po nalogu Centralnega komiteja KPS in Izvršnega odbora OF. Imel je vsa potrebna pooblastila in je redno poročal v Ljubljano. Zdi se, da je Beblerju med vsemi pomočniki še najbolj ugajal mladi Dušan Pirjevec - Ahac, s katerim se je občasno posveto- val. Čez nekaj mesecev pa so s Primorskega v Ljubljano začele prihajati pritožbe čez Beblerja, predvsem očitki, da deluje preveč avtoritarno. Pirjevec sam niti ni preveč skrival, da goji nezaupanje do Primorcev oz. domačih kadrov. Med drugim 3 Renato Podbersič, Revolucionarno nasilje na Primorskem 1941–1945: Goriška in Vipavska, Študijski center za narodno spravo, Ljubljana 2011, str. 26–30; Janez A. Arnež, SLS: Slovenska ljudska stranka, Studia Slovenica, Ljubljana, Washington 2002; Slovenski upor 1941: Osvobodilna fronta slovenskega naroda pred pol stoletja, zbornik referatov, ur. Ferdo Gestrin, Bogo Grafenauer, Janko Pleterski, Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti, Ljubljana 1991; Stane Kos, Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941–1945, samozaložba, Rim 1984; Lojze Ude, Moje mnenje o položaju, Slovenska matica, Ljubljana 1994. 4 Dr. Aleš Bebler (1907–1981), po rodu iz Idrije, predvojni komunist, špan- ski borec in narodni heroj. Oktobra 1942 ga je KPS poslal na Primorsko. 66 dileme to razkriva tudi obširno poročilo, ki ga je na začetku maja 1943 Pirjevec poslal v Ljubljano, kjer je med drugim zapisal: »Največje težave imamo s komandnim in komisarskim kadrom, ki je večinoma iz domačinov s tipično primorskimi specialnostmi. Iste težave imamo z obveščevalci.«5 Pismo je sicer povezano z obtožbami na račun partizanskega vodstva na Primorskem zaradi poraza proti Italijanom na planini Golobar pri Bovcu 26. aprila 1943. V tem boju je padlo 32 borcev, 35 je bilo ranjenih, Italijani pa so zajeli tudi 40 partizanov. Na strani nasprotnikov partizanskega gibanja pa so se vrstile obtožbe na njegov račun, češ da je pravi sadist, ki uživa v mučenju zaslišancev.6 Neposredno revolucionarno nasilje se je okrepilo sredi leta 1943, še zlasti po kapitulaciji Italije jeseni 1943. Zaostrila se je komunistična komponenta t. i. narodnoosvobodilnega giba- nja, kar je posledično vodilo v vse večje partizansko nasilje tudi na (severnem) Primorskem, ki je jeseni leta 1943 in sredi leta 1944 doseglo svoj vrhunec.7 Revolucionarno nasilje na severu Primorske je še posebej zaznamoval poboj nedolžne petnajsterice zaradi dogodkov v Cerknem pozimi 1944, ki je državljansko vojno dokončno zaostril tudi na zahodu Slove- nije. Dne 27. januarja 1944 je namreč nemška enota iz Idrije napadla partijsko šolo v Cerknem. Padlo je 47 partizanov, med njimi veliko tečajnikov. Pokrajinski komite KPS je krivce našel med skupino domačinov, ki jih je partizanska stran že jeseni označila za »belo gardo«. Vosovci so prijeli petnajst ljudi in jih 3. februarja 1944 postrelili, med njimi kaplana Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Eni žrtvi, Josipu Bavconu, je ranjenemu uspelo pobegniti. Pred leti je dr. Borisu Mlakarju prepričljivo uspelo dokazati, da pobiti na Lajšah februarja 1944 niso bili krivi za 5 Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1638, šk. 532, mapa 1. 6 Stane Kos, Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941–1945, I. knj., samozaložba, Rim 1984, str. 287. 7 Podbersič, Revolucionarno nasilje na Primorskem, str. 8. 67renato podberšič nemški vpad v Cerkno, ampak da je šlo za izdajstvo v partizan- skih vrstah, pomanjkanje varnostnih ukrepov in prepričanje v nepotrebnost konspiracije.8 Nasilje partizanskih enot in VOS-a oz. od 1944 naprej Ozne primorskih ljudi ni odvračalo od boja za nacionalno identiteto. Partizani so uživali iskreno simpatijo večine Primorcev, saj je večina preprostih ljudi v njih videla požrtvovalne borce za svo- bodo in osvoboditev izpod tujega jarma. Priznati je treba tudi dobro vodeno in organizirano propagando OF, ki je poudarjala predvsem narodno osvoboditev.9 Uradne podatke o žrtvah druge svetovne vojne na Sloven- skem sicer še vedno zbira Inštitut za novejšo zgodovino, ki je 20. oktobra 2011 poslal naslednji dopis: »Glede na podatkovno bazo žrtev 2. svetovne vojne (z dne 4. 10. 2011) je na Primorskem in v Reški pokrajini za obdobje junij 1940–januar 1946 mogoče ugotoviti 1077 žrtev, katerih smrt so povzročile partizanske formacije v času vojne ali pa povojni vojaško-policijski organi novih komunističnih oblasti. Med njimi je 538 žrtev, ki po vojnem statusu pripadajo civilistom (vendar gre v 15 primerih za civilne žrtve, katerih smrt je povezana z z vojno povezanimi nesrečami, in ne z revolucionarnim nasiljem), pri 102 žrtvah pa ni mogoče ugotoviti vojnega statusa oziroma njihove udeležbe v vojni. Vse druge žrtve (437) so vojaške osebe, delujoče na omenjenem območju.«10 Na področju zapisovanja medvojnih krvavih dogodkov na Primorskem je morda še najzanimivejši Statistični pregled, ki ga 8 Boris Mlakar, Tragedija v Cerknem pozimi 1944, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 2000. 9 Podbersič, Revolucionarno nasilje na Primorskem, str. 50. 10 Inštitut za novejšo zgodovino: Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med 2. svetovno vojno in neposredno po njej, 1940–1946, Ljubljana 1997–2010, zbirka podatkov, stanje na dan 4. oktobra 2011. 68 dileme je pripravil Občinski ljudski odbor Tolmin. Glede na poimeno- vanje občinskega organa smemo sklepati, da je seznam nastal najverjetneje sredi 50. let preteklega stoletja. Gre za zvezek št. II, pravzaprav broširano knjigo, naključno najdeno pred nekaj leti med obnavljanjem stare hiše v Tolminu. Izvirnik danes hrani Ivan Božič iz Tolmina, nekdanji poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Ker se nanaša le na del nekdanje velike Občine Tolmin, ki je do reforme lokalne samouprave leta 1994 vključevala tudi danes samostojni občini Bovec in Koba- rid, smemo upravičeno domnevati, da sta obstajala podobna statistična pregleda v dveh ločenih zvezkih tudi za bovško in kobariško občino. Žal njuno nahajališče danes ni znano. Zdi se, da to ni bil prvi tak seznam, saj je na četrti strani, na koncu skupnega popisa žrtev, pomenljiv zapis: »Opomba: Gornji pregled je številčno precej višji od onega objavljenega v lanskem statističnem pregledu, ker takrat niso bili zajeti umrli pripadniki raznih sovražnih formacij in italijanske vojske ter justificirano od NOV.« Toda to še ni vse. Poleg tiskanih črk na seznamu so tudi ročno s svinčnikom pripisane dodatne številke. Gre za število v rubriki »Umrli in padli« in v podrubriki »Justificirani od NOB«. Tudi tokrat so številke precej višje glede na natipkani seznam.11 Po uradnih popravljenih in dopolnjenih podatkih občinskih organov Občine Tolmin v mejah pred letom 1958 je med drugo svetovno vojno v tej občini umrlo 963 ljudi, od tega jih je bilo 209 »justificirani/h/ od NOB«.12 Dodatna vrednost zbranih statističnih podatkov sledi v nadaljevanju, kjer je po abecednem redu navedenih vseh sedemdeset naselij, ki so večinoma v mejah današnje Občine 11 Kopijo omenjenega Statističnega pregleda iz Tolmina hrani avtor tega prispevka. 12 Prav tam. 69renato podberšič Tolmin. Podatki so razvrščeni v štiri rubrike: ime in priimek umrlega, hišna številka njegovega prebivališča, letnica in kraj smrti ter vzrok smrti. Danes lahko žal le ugibamo, ali so po- dobni seznami obstajali tudi za druge občine v Sloveniji, kdo je sodeloval pri njihovem nastajanju in čemu so bili namenjeni. Objavljamo poimenski seznam žrtev, ki so jih povzročili partizani in druge enote pod vodstvom komunistične partije na severu Primorske, to je v Zgornjem Posočju in na Idrij- sko-Cerkljanskem območju. Med žrtvami so prikazani tako civilisti kot tudi vojaki.13 Upoštevani so pobiti, ki so imeli med drugo svetovno vojno stalno prebivališče na območju današnjih občin Bovec, Cerkno, Idrija, Kobarid in Tolmin. Največja grobišča na omenjenem območju so na območju Trebuše, ocene o tam pobitih segajo do približne številke tristo. Ozna za oblast IX. korpusa je namreč imela svoj štab in »sodišče« v Gorenji Trebuši, na kmetiji Na gradu, v zgornjem delu doline. Njen glavni zapor je bil na drugem koncu doline, na Bogatinovšu, glavna zasliševanja pa so potekala na kmetiji V rižah. »Obsojence« so običajno vodili od kmetije Na gradu v Podgrivško grapo ali na Melišče nad Babjim poljem. Tam so jih pobili, bodisi z ustrelitvijo ali pa kar s krampi in z lopatami.14 Največja skupina tam pobitih je 31 pripadnikov t. i. primorskih domobrancev, zajetih med partizanskim napadom na Črni Vrh 13 Na seznamu seveda niso upoštevani tisti vojaki s Primorskega, ki so bili mobilizirani v italijansko kraljevo vojsko in so padli na bojiščih na Balkanu, v spopadih z enotami jugoslovanskih partizanov. Z območja Občine Cerkno Franc Gregorčič, padel leta 1943 v Bosni; z območja Občine Tolmin Franc Krajnik, padel leta 1943 v Črni gori; Andrej Leban, padel leta 1942 pri Kninu; Emil Štrukelj, padel leta 1942. 14 Tine Velikonja, »Polja smrti v Gorenji Trebuši«, v: Zaveza, št. 39, Ljubl- jana 2000, 70–78; Podbersič, Revolucionarno nasilje na Primorskem, str. 48, 49. 70 dileme nad Idrijo. Partizani so ujetnike pobili v prvi polovici septem- bra 1944, najverjetneje v Makčevi grapi.15 Seznam žrtev revolucionarnega nasilja in padlih v protipar- tizanskih enotah (Slovenski narodni varnostni zbor – SNVZ) na severu Primorske je nastal na podlagi arhivskih dokumen- tov, ki jih hranita Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Uporabljeni so tudi podatki iz matičnih knjig številnih župnijskih arhivov na tem območju in podatki iz že opisanega Statističnega pregleda, ki ga je izdala nekdanja Občina Tolmin. Številne podatke o umorjenih v zgornjem Posočju najdemo tudi v časopisu Tolminski glas, ki so ga med julijem 1944 in aprilom 1945 izdajali pripadniki Slovenskega narodnega varnostnega zbora oz. t. i. primorskih domobrancev iz postojanke v Tolminu. Upoštevan je seznam žrtev, objavljen v goriškem časopisu Slovenski Primorec, z dne 3. novembra 1948. Podatki so primerjani tudi z zbirko podatkov Inštituta za novejšo zgodovino Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, 1940–1946. Seznam ni dokončen! 15 Velikonja, Polja smrti, str. 75, 76; Borivoj Lah - Boris, Od Kobarida do Trsta. Boji 30. divizije v štirinajstih ofenzivah, Društvo piscev zgodovine NOB, Ljubljana 1996, str. 123. 71renato podberšič Občina Bovec Ime in priimek žrtve Bivališče Letnica smrti Mario Gentilini Kal - Koritnica 1943 Rudolf Klavora Čezsoča 1944 Andrej Nikola Kravanja Vrsniške Drage 1944 Karlo Mlekuž Bovec 1943 Anton Mrakič Bovec 1943 Izidor Ostan Bovec 1944 Anton Rosbach Bovec 1943 Ana Šuler Čezsoča 1943 Pavel Šuler Čezsoča 1943 Avgust Neumann Soča 1945 Občina Cerkno Ime in priimek žrtve Bivališče Letnica smrti Janez Ambrožič Cerkno 1944 Filip Bevk Cerkno 1944 Štefan Bizjak Gorenji Novaki 1943 Viktor Bizjak Gorenji Novaki 1943 Rudolf Bogataj Cerkno 1944 Katarina Božič Cerkno 1944 72 dileme Anton Čelik Bukovo 1943 Milan Čelik Bukovo 1945 Ladislav Čelik Bukovo 1944? Angela Eržen Cerkno 1944 Albert Kavčič Cerkno 1944 Gabrijel Kenda Cerkno 1944 Neža Kenda Lazec 1944 Terezija Kenda Cerkno 1943 Anton Mlakar Lazec 1944 Marija Mlakar Cerkljanski Vrh 1943 Stanislav Mlakar Jazne 1944 Franc Močnik Zakojca 1945 Slavica Moškat Cerkno 1944 Viktorija Moškat Cerkno 1944 Ivan Mrak Bukovski Vrh 1945 Jožef Jakob Oblak Ravne pri Cerknem 1943 Pavla Paa Cerkno 1944 Ladislav Piščanc Cerkno 1944 Ivan Podobnik Dolenji Novaki 1943 Amalija Purgar Zakriž 1944 Anton Rejc Šebrelje 1943 Franc Rojc Cerkno 1944 Angela Ržen Cerkno 1943 Pavla Sedej Cerkno 1944 Angel Seljak Jagršče 1943 Ludvik Sluga Cerkno 1944 73renato podberšič Stanislav Špik Bukovski Vrh 1944 Peter Štucin Trebenče 1944? Avguštin Tratnik Lazec 1943 Viktor Tušar Jagršče 1944 Karlina Zorzut Cerkno 1944 Občina Idrija Ime in priimek žrtve Bivališče Letnica smrti Ludvik (Bajec) Bajc Črni Vrh nad Idrijo 1943 Filip Bezeljak Mrzli Log 1944 Janez Bezeljak Predgriže 1944 Franc Bogataj Medvedje Brdo 1944 Ivana Bolčina Predgriže 1944 Valentin Bonča Zadlog 1945 Viktor Bonča Zadlog 1945 Ivan Bratun Zadlog 1944 Ciril Brenčič Godovič 1944 Anton Cigale Zadlog 1944 Jožef Cigale Zadlog 1944 Jožefa Cigale Zadlog 1944 Pavel Cigale Zadlog 1944 Franc Černalogar Idrijski Log 1943 Pavlina Černalogar Čekovnik 1944 Anton Čuk Kanji Dol 1944 74 dileme Edvard Čuk Zadlog 1944 Franc Čuk Črni Vrh nad Idrijo 1944 Janez Čuk Črni Vrh nad Idrijo 1944 Karel Čuk Predgriže 1944 Katarina Čuk Lome 1944 Marija Čuk Lome 1944 Jakob Domine Trebče 1944 Maksimilijan Felc Predgriže 1944 Andrej Gabrovšek Godovič 1945 Ciril Gantar Jelični vrh 1944 Alojzij Habe Predgriže 1944 Anton Habe Predgriže 1943 Jernej Habe Predgriže 1944 Ivan Homovc Godovič 1945 Pavel Homovc Godovič 1945 Bogoljub Teofil Istenič Predgriže 1944 Bogomil Istenič Predgriže 1944 Marija Isotta Idrija 1944 Anton Jazbar Gasparini Idrija 1943 Franc Jazbar Idrija 1945 Marija Jazbar Idrija 1944 Franc Jenko Idrija 1944 Frančišek Kavčič Zadlog 1944 Janez Kavčič Črni Vrh nad Idrijo 1944 Karel Kavčič Lome 1944 Ivan Klavžar Lome 1942 75renato podberšič Miroslav Kobal Idrija 1943 Franc Kogovšek Zavratec 1945 Jožefa Kolenec Mrzla Rupa 1945 Ivana Knap Idrija 1944 Ivan Kržišnik Idrija 1944 Marija Kušman Idrija 1943 Franc Lapajne Jelični Vrh 1945 Franc Lampe Zadlog 1944 Ivan Lampe Zadlog 1944 Janez Lampe Lome 1944 Janez Lampe Zadlog 1944 Ludvik Lampe Zadlog 1945 Rafael Lampe Zadlog 1944 Alojz Lapajne Zadlog 1944 Anton Lazar Jelični Vrh 1944 Stanislava Lazar Dole 1944 Anton Lazar Idrija 1945 Matija Lazar Zavratec 1945 Jožef Likar Idrija 1943 Ludvik Logar Črni Vrh nad Idrijo 1944 Andrej Lukan Zavratec 1945 Anton Markič Črni Vrh nad Idrijo 1944 Jakob Martini Idrija 1943 Albina Medved Predgriže 1944 Andrej Medved Predgriže 1944 Anton Mikuž Zadlog 1944 76 dileme Dominik Mikuž Predgriže 1944 Janez Ferdinand Mikuž Črni Vrh nad Idrijo 1944 Karel Mikuž Predgriže 1944 Stanko Mikuž Črni Vrh nad Idrijo 1944 Vincenc Mlinar Spodnji Vrsnik 1944 Henrik Mohorič Spodnja Kanomlja 1945 Marjeta Mohorič Spodnja Idrija 1944 Marijan Mrljak Spodnja Idrija 1944 Ivan Novak Govejk 1944 Frančiška Ozbič Lome 1944 Karol Ozbič Lome 1944 Julijan Ozbič Lome 1945 Ivana Pelhan Idrija 1944 Justina Pelhan Jelični Vrh 1944 Alojzij Petrovčič Črni Vrh nad Idrijo 1944 Anton Pivk Idrijska Bela 1944 Janez Pivk Lome 1944 Viktor Plešnar Zadlog 1943 Ivan Podobnik Zgornji Vrsnik 1944 Anton Poženel Črni Vrh nad Idrijo 1945 Ferdinand Poženel Idrija 1944 Janez Poženel Godovič 1945 Jožef Poženel Predgriže 1944 Karel Poženel Predgriže 1945 Stanislav Poženel Črni Vrh nad Idrijo 1945 Ignacij Rejc Srednja Kanomlja 1942 77renato podberšič Rozina Rejc Srednja Kanomlja 1942 Martin Rejec Lome 1944 Anton Rudolf Zadlog 1944 Franc Rudolf Zadlog 1944 Ivan Rudolf Lome 1944 Jakob Rudolf Črni Vrh nad Idrijo 1944 Frančišek Rupnik Predgriže 1944 Ivan Rupnik Lome 1944 Janez Rupnik Predgriže 1944 Janez Rupnik Zadlog 1944 Jožef Rupnik Idrijski Log 1942 Julijana Rupnik Mrzli Vrh 1943 Matevž Rupnik Zadlog 1944 Valentin Rupnik Predgriže 1944 Rafael Sedej Idrija 1943 Maks Seljak Idršek 1943 Alojz Simnovčič Govejk 1945 Slavko Sovrin Idrija 1943 Alojzija (Antonija) Šavli Masore 1943 Ivan Šemrl Lome 1944 Julij Nikolaj Šemrl Lome 1944 Ljudmila Šemrl Strmec 1944 Marija Šemrl Lome 1944 Franc Šemrl Predgriže 1944 Jože Šinkovec Veharše 1945 Leopold Šulgaj Predgriže 1944 78 dileme Anton Tominec Zadlog 1944 Franc Tominec Lome 1944 Jakob Tominec Lome 1944 Janez Tominec Lome 1944 Ljudmila Tominec Pečnik 1944 Viktor Tominec Lome 1944 Frančišek Tončič Črni Vrh nad Idrijo 1944 Janez Tončič Črni Vrh nad Idrijo 1945 Franc Tratnik Čekovnik 1943 Milan Tratnik Čekovnik 1944 Franc Trček Zadlog 1944 Franc Trček Črni Vrh nad Idrijo 1944 Ivan Trček Črni Vrh nad Idrijo 1944 Rudolf Trček Črni Vrh nad Idrijo 1944 Stanislav Trček Veharše 1944 Alojzij Vidmar Črni Vrh nad Idrijo 1944 Peter Vončina Čekovnik 1944 Franc Zajec Črni Vrh nad Idrijo 1945 Frančišek Žejn Zadlog 1944 Leopold Žgavec Predgriže 1944 Franc Žgavec Jelični Vrh 1945 Franc Žgavec Predgriže 1945 79renato podberšič Občina Kobarid Ime in priimek žrtve Bivališče Letnica smrti Ignac Cerar Drežnica 1943 Anton Cendol Jevšček 1944 Jakob Čebokli Potoke, Breginj 1944 Franc Komar Kobarid 1943 Albin Koren Drežnica 1944 Matija Koren Drežnica 1945 Franc Kranjc Drežnica 1944 Albin Lavrenčič Logje 1944 Gizela Lavrenčič Logje 1944 Jožef Lavrenčič Logje 1944 Franc Lišter Drežniške Ravne 1943 Andrej Mišič Kred 1944 Anton Mišič Kred 1944 Alojz Sever Libušnje ? Alojz Sivec Libušnje 1945 Anton Skočir Vrsno 1944 Jožef Skočir Jezerca 1945 Ana Sovdat Ladra 1944 Franc Sovdat Ladra 1944 Alojz Šekli Livek 1943 Angela Turjan Kobarid 1943 80 dileme Emilija Volarič Idrsko 1943 Ivan Volarič Idrsko 1944 Albin Žagar Drežnica 1944 Občina Tolmin Ime in priimek žrtve Bivališče Letnica smrti Anton Andrejčič Volče 1945 Silvo Bajt Tolmin 1945 Edvard Batistič (Battisti) Tolmin 1943 Baldimir Bavdaž Gorenji Log 1945 Katarina Beguš Prapetno 1944 Andrej Božič Polje 1943 Miroslav (Mirko) Bratuž Kanalski Lom 1945 Ivan Bremec Grudnica 1943 Ivan Brešan Zadlaz - Žabče 1945 Rudolf Bremec Dolenja Trebuša 1943 Terezija Brešan Tolmin 1943 Marija Breščak Modrej 1943 Peter Breščak Modrej 1945 Ludvik Črv Gorski Vrh 1942 Janez Čufer Podbrdo 1944 Franc Čufarin Daber 1944 Anton Dakskobler Rut 1945 81renato podberšič Ivan De Petri Kneža 1943 Marjan Drekonja Kneža 1945 Feliks Drole Podmelec 1943 Viktor Drole Znojile 1945 Alojzij Duhovnik Tolmin 1944 Silvester Gaberšček Tolmin 1945 Matilda Gabršček Zatolmin 1944 Milan Ladislav Golob Grahovo ob Bači 1944 Anton Gorjup Gorenji Log 1945 Carlo Gosio Slap ob Idrijci 1943 Valentin Grahelj Gorski Vrh 1943 Andrej Grohar Podbrdo 1943 Andrej Gruden Kanalski Lom 1945 Ivan Gruden Prapetno Brdo 1945 Srečko Gruden Gorenja Trebuša 1943 Jožef Ilinčič Zatolmin 1943 Roman Ilinčič Zatolmin 1945 Andrej Jermol Volče 1944 Anica Jermol Dolje 1943 Marija Jermol Volče 1944 Franc Jug Sela pri Volčah 1944 Valentin (Zdravko) Jug Sela pri Volčah 1945 Andrej Kavčič Ljubinj 1942 Ciril Kavčič Poljubinj 1945 Franc Kenda Ušnik 1945 82 dileme Ivan Kenda Lisec 1944 Jožef Kenda Volče 1943 Roman Kenda Volčanski Ruti 1944 Anton Kikelj Stržišče 1945 Slavko Klobučar Rut 1945 Zdravko Kobal Tolmin 1945 Ivan Kobal Ponikve 1944 Marij (Marjan) Kobal Gorenji Log 1945 Valentin Kokošar Podmelec 1943 Rudi Kovač Dolenja Trebuša 1942 Andrej Kovačič Tolminske Ravne 1943 Rudolf Kovačič Logaršče 1944 Feliks (Srečko) Kragelj Kanalski Lom 1945 Janez Kranjc Šentviška Gora 1945 Ludvik Krapež Gorenja Trebuša 1943 Ivo Kumar Tolmin 1944 Rudolf Kuštrin Logaršče 1943 Jožef Kutin Dolje 1943 Andrej Leban Zatolmin 1945 Ivan Leban Poljubinj 1945 Jožefa Leban Stopnik 1943 Jožef Leban Poljubinj 1945 Pavla Julija Leban Žabče 1943 Marija Leban Žabče 1943 Franc Lipušček Zadlaz - Čadrg 1944 83renato podberšič Janez Makuc Zakraj 1945 Ludvik Makuc Šentviška Gora 1945 Edvard Manfreda Volče 1944 Franc Mavrič Bača 1944 Alojz Michelizza Modrej 1945 Ado Mikuš Most na Soči 1945 Marija Mivšek Srednja Trebuša 1944 Vinko Mivšek Srednja Trebuša 1944 Ivan Mrak Bukovski Vrh 1945 Ana (Anica) Nuk Zadlaz - Čadrg 1943 Štefan Obrankovič Drobočnik 1945 Marija Orlač Bača pri Modreju 1943 Rafaela Pavšič Dolenja Trebuša 1943 Eleonora Pavšič Dolenja Trebuša 1944 Andrej Perdih Zatolmin 1944 Valentin Pirec Idrija pri Bači 1945 Ivan Pirih Loje 1943 Peter Pirih Šentviška Gora 1945 Peter Podgornik Idrija pri Bači 1943 Peter Podgornik Gorenja Trebuša 1943 Ema Podgornik Idrija pri Bači 1945 Marija Podgornik Idrija pri Bači 1945 Andrej Podoreščak Tolmin 1943 Anton Podreka Volče 1945 Jožef Pregelj Kanalski Lom 1945 84 dileme Mirko Pregelj Most na Soči 1945 Ludvik Prezelj Rut 1945 Ferdinando Puriccelli Volče 1945 Ciril Rejc Kanalski Lom 1945 Viktor Rejc Kanalski Lom 1945 Vincenc Rejc Kanalski Lom 1945 Franc Rossetti Tolmin 1945 Franc Rutar Čiginj 1945 Ludvik Rutar Zatolmin 1944 Metod Rutar Modrej 1945 Stanislav Rutar Zadlaz - Žabče 1943 Janez Sivec Tolmin 1944 Alojzij Sovdat Gabrje 1945 Danica Šavli Sela nad Podmelcem 1943 Ivana ( Johana) Šavli Sela nad Podmelcem 1943 Marija (Marica) Šavli Sela nad Podmelcem 1943 Viktor Šinkovec Dolenja Trebuša 1945 Anton Šorli Podmelec 1943 Stanko Špik Bukovski Vrh 1944 Franc Štekler (Štenkler) Šentviška Gora 1942 Albert Štrukelj Kanalski Lom 1944 Jožefa Štrukelj Kanalski Lom 1944 Franc Šturm Kneža 1943 Ivan Šuligoj Roče 1943 Izidor Šuligoj Slap ob Idrijci 1944 85renato podberšič Teodor Šuligoj Slap ob Idrijci 1944 Leopold Trpin Znojile 1943 Ivan Vončina Roče 1944 Primo Zanin Dolenja Trebuša 1943 Franc Zlatoper Modrej 1945 Katarina Zorč Prapetno 1944 Ivan Elio Zuodar Tolmin 1943 Jožef Žbogar Tolminski Lom 1945 Tem žrtvam bi pogojno lahko prišteli še pobite fašistične državne funkcionarje, včasih tudi z družinskimi člani, ter domače fašiste, ki so se ob kapitulaciji Italije septembra 1943 kar naenkrat znašli v sovražnem okolju, marsikdo med njimi se je lahko upravičeno bal maščevanja. Poleg tega niso več mogli računati na neposredno pomoč italijanskih državnih organov, domačini pa so jih obtoževali tudi sodelovanja z Nemci, ki so prodirali na Primorsko. Največ jih je umrlo v večjih urbanih centrih (Bovcu, Cerknem, Idriji).16 Septembra in oktobra 1943 je bilo na območju Julijske kraji- ne pobitih in vrženih v kraška brezna ali »fojbe« nekaj sto ljudi, ocene segajo od 500 do 700. Po drugih ocenah naj bi jeseni 1943 na Primorskem partizanske formacije postrelile do 350 fašistov, kolaborantov in drugih nasprotnikov. 16 ARS, SI AS 1829, Zbirka gradiva kraljevih kvestur Trst in Gorica, mapa Partito Fascista Repubblicano Federazione di Gorizia, Elenco nominativo. 86 dileme Seznam žrtev med Italijani na severu Primorske Ime in priimek Bivališče Letnica in kraj smrti Nicola Basile Idrija 1943, Idrija Luigi Caldana Idrija 1943, Idrija Maria Caldana Idrija 1943, Idrija Ciro Cafarelli Idrija 1943, Idrija Gabriele Chenda Cerkno 1943, Cerkno Costante Crivellari Cerkno 1943, Cerkno Oddone Fasan Bovec 1943, Bovec Engilberto Fabbro Podbrdo 1943, Podbrdo Antonio Gasparri Idrija 1943, Idrija Amedeo Gaviano Bovec 1943, Bovec Giacomo Martini Idrija 1943, Idrija Vittoria Moscatelli Cerkno 1943, Cerkno Slauca Moscatelli Cerkno 1943, Cerkno Pietro Montante Idrija 1943, Idrija Amedeo Rossi Idrija 1943, Idrija Angelo Rozzini Cerkno 1943, Cerkno Umberto Trani Idrija 1943, Idrija Erica Trani Idrija 1943, Idrija Če bi moral med umorjenimi nekoga izpostaviti, potem bi izbral Ludvika Prezlja iz Ruta nad Baško grapo v Občini Tolmin. Rojen je bil leta 1914 v gorski vasici Grant, bival je v Rutu. Na II. tržaškem procesu decembra 1941 so ga fašistične 87renato podberšič oblasti zaradi teroristične dejavnosti obsodile na trideset let ječe. Po vrnitvi domov se je priključil t. i. primorskim domo- brancem. Bil je zajet med umikom proti Gorici ob koncu aprila 1945, verjetno pri Plaveh. Umorjen naj bi bil nekje na Trnovski planoti oz. pri Grgarju. Po do zdaj znanih podatkih se je Ludvik Prezelj edini med preživelimi obsojenci na II. tržaškem procesu priključil protipartizanskim enotam na Primorskem.17 Primerjava med dvema območjema na severnem Primor- skem, to je na območju Goriške in Vipavske (366 žrtev) ter na območju Posočja in Idrijsko-Cerkljanskega (338 žrtev), pokaže približno podobno število žrtev na obeh obravnavanih delih Primorske, ki so jih povzročili pripadniki partizanskega gibanja. 17 Slavko Tuta, Cena za svobodo, Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1999, str. 243; Borut Rutar, Iz primorske epopeje: Mirko Brovč in narodna vstaja organizacije TIGR v letih 1938–1941, Mohorjeva založba, Celovec 2004, 131, 132; Milica Kacin Wohinz, Marta Verginella, Primorski upor fašizmu: 1920–1941, Slovenska matica, Ljubljana 2008, str. 349. 88 dileme A list of victims of revolutionary violence in the Northen Primorska Region Summary The article focuses on the victims of Partisan violence in parts of the northern Primorska region. The area in question are the former (communal) municipalities of Tolmin and Idrija or what is today known as the municipalities of Bovec, Cerkno, Idrija, Kobarid, and Tolmin. During the wartime Partisan ad- ministrative division (from August 1944 to May 1945), this can be referred to as the district of northern and western Primorska region. In this area, members of the Partisan movement killed 338 persons during the Second World War, the most in the years 1944 and 1945. The victims included armed members of anti-Partisan units, Partisans and Partisan deserters, as well as numerous civilians and Italian immigrants from the fascist period. Most victims resided around the largest cities in the area: Idrija and Tolmin. The article continues with a list of the victims of Partisan violence and a list of the fallen in anti-Partisan units. The author prepared the list based on archival documents from the Archives of the Republic of Slovenia and the Regional Archives in Nova Gorica. Data from registers of local parish archives and data from the statistical review by the former Municipality of Tolmin is also used. The inconclusive data was compared with the database “Casualties of the Second World War in Slovenia During the War and Post-War, 1940–1946” of the Institute of Contemporary History.