PROBANKA PE Kranj - tet.: 064/380 160 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska ^* Banka linnka ri posluhom Eno ali drugo - eno z drugimi aVTOHISa VRTAČ Krmni ( a Delavska 4, StraiMče pri Kranju ASJC^I Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si Š%£A /9 jf O. http://www.avtohisavrtac.si l/O1*/ J I O w mw WHJ7AN ENJALNICE BSEPREMiČNlNE Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 84 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 27. oktobra 1998 Odprtje čistilne naprave v Poljanah 1 • 1 1 • tli Da bi se kopalci vrnili na bregove Sore Poljanščice STRAN 5 Odprtje ceste, ki bo Žirovcem v ponos Proslava ob kadečem se asfaltu VOLIMO 'Zi/PAOiiO STRAN 1 1, 1 2, 1 3 FRANC ŠIFRAR PODAJMO SI ROKO 2A SKOFJO LOKO R POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Petkova tragedija v avtosalonu Vrtač v Stražišču, v nedeljo pri Vrbi Dva mrtva v delavnici, dva na avtocesti Minuli konec tedna je bilo na gorenjskih cestah spet več hudih prometnih nesreč. Najbolj tragična je bila v nedeljo popoldne na zaključku avtomobilske ceste pri Vrbi, kjer sta umrla mlada Jeseničana Janez Brumat in Jovica Jovanov, sopotnika v nissanu micri, medtem ko je voznik Bojan Gorenšek še v življenjski nevarnosti. V petek zjutraj pa sta med delom v avtosalonu Vrtač v Stražišču v eksploziji umrla 23-letni domačin Aleš Bajželj in 22-letni Marko Kosec s Spodnjega Brnika. • H. J., foto: D. Sedej STRAN 26 Vaterpolisti Triglava so na kvalifikacijskem turnirju v Kranju upravičili vlogo favoritov Etapni cilj je dosežen, končni jih se čaka Tega se dobro zavedajo tako igralci kot vodstvo Vaterpolskega kluba Triglav, saj si po prvem mestu v Kranju želijo priti v Ligo sampionov - Najboljši strelec turnirja Primož Troppan z osmimi goli STRAN 21 PETROL Informacije in naroČila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 SKD PRIMARU dr. JANEZ REMŠKAR "KRANJČANKE IN KRANJČANI! PREŽENIMO MALODUŠJE Z USTVARJALNOSTJO!" 9770352666018 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Slovenija v presoji Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti Vojna v soseščini je okrepila nekatere predsodke Hujših primerov nestrpnosti, predsodkov, rasizma in ksenofobije v Sloveniji pa poročilo ne omenja Ljubljana, 27. oktobra - Leta 1993 so predsedniki držav in vlad na vrhu na Dunaju sprejeli deklaracijo in načrt delovanja proti rasizmu, sovraštvu do tujcev, antisemitizmu in nestrpnosti, leto kasneje pa je Svet Evrope ustanovil Evropsko komisijo za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki ocenjuje stanje na tem področju v Evropi nasploh, za vsako državo pa izdela še posebno poročilo. Poročilo za Slovenijo je bilo vladi izročeno letos, marca pa je postalo javno. V poročilu je za Slovenijo napisano, da so pravice dvema ustavno priznanima manjšinama dobro zavarovane in lahko služijo celo "kot model in primer za mnoge druge evropske države". Nadalje je zapisano, da je bila celotna židovska skupnost žrtev nacističnega režima, da pa živi v Sloveniji avtohtona etnična skupnost Romov - Ciganov, ki ima po ustavi zagotovljene posebne pravice. Kmalu pa naj bi bil glede tega sprejet tudi poseben zakon. Poročilo ugotavlja, da je dokaj veliko število prebivalcev, ki so prišli prvotno iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Večina jih je leta 1991 dobila državljanstvo in niso priznani kot manjšina. Primeri rasizma in antisemitizma so prisotni na ravni ustnega izražanja in pojmovanja. Prav tako je tudi nekaj dokazov o napetosti med narodnostmi. Vojna v sosednjih državah je ponovno okrepila nekatere predsodke ali nestrpnost in val beguncev, kakršnega v Sloveniji prej ni še nikoli bilo, je povzročil veliko praktičnih problemov, ki so prav tako pripeljali do napetosti. Kot kažejo javnomnenjske ankete (iz let 92 in 93), imajo ljudje občutek, da Neslovenci jemljejo delovna mesta Slovencem in da so vzrok za gospodarske težave. Nekatere nacionalistične težnje bi postale nevarne, če bi bile nenadzorovane. V zadnjih nekaj letih so se v Sloveniji pojavile posamezne nacionalistične in k nasilju nagnjene skupine obritoglavcev, ki so se občasno nestrpno odzivale na Neslovence, čeprav so bili doslej taki izpadi večinoma omejeni le na ustne in pisne žalitve. Komisija nam priporoča dosledno izvajanje zakonodaje, hitre ukrepe za reševanje problemov beguncev in iskalcev pribežališča ter strpnost politikov in med njimi. • J. Košnjek Vlada je sklenila Predsednik Kučan bo povabil papeža Ljubljana, 27. oktobra - Vlada je na četrtkovi seji dala soglasje, da predsednik republike Milan Kučan povabi papeža Janeza Pavla II. na vnovični obisk v Slovenijo. Prišel naj bi, če bo vabilo sprejeto, prihodnje leto, ko naj bi v Mariboru opravil tudi uradno razglasitev škofa Antona Martina Slomška za svetega. Sklep o tem je sveti sedež že sprejel. Pred dvema letoma, ko je papež z mariborskega letališča odhajal iz Slovenije, mu je predsednik države izrekel upanje, da se ponovno vrne ob Slomškovi umestitvi med svetnike. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R G L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 Državni zbor o novih občinah Trgovsko podjetje Loka, d.d., odprlo prenovljeno trgovino v Škof ji Loki Od sedaj ženska in moška modna konfekcija Škofja Loka - V trgovini Pri Lukežu v Škofji Loki, kjer se je nazadnje prodajalo metrsko in dekorativno blago, je minuli petek dopoldne Trgovsko podjetje Loka, d.d., odprlo povsem prenovljeno trgovino z moško in žensko konfekcijo. Kot je povedal Lojze Arh, vodja prodaje in maloprodaje, želi podjetje Loka, d.d., z novo trgovino moške in ženske konfekcije, v kateri prevladuje najbolj znana slovenska znamka Mura, Ločanom ponuditi kakovostno konfekcijo po dostopnih cenah. Poleg trgovine Pri Lukežu ima podjetje Loka, d.d., v Škofji Loki poleg živilskih še tri tekstilne prodajalne in eno s športnim programom. Tekstilni oddelek je na novo odprt tudi v blagovnici v Medvodah. Poleg tekstilnih trgovin ima Trgovsko podjetje Loka, d.d., še vrsto živilskih trgovin, ki so posejane od Vrhnike do Tržiča. V vseh Lokinih trgovinah imajo imetniki Loka kartice poseben popust. Ob odprtju prenovljene trgovine Pri Lukežu, na Mestnem trgu 42 v Škofji Loki, je podjetje Loka, d.d., za prve kupce pripravilo poseben srečelov. Vsak račun je bil hkrati tudi srečka. Parlamentarno bojevanje za Koper Potem ko je bil zavrnjen predlog, da bi postala občina Koper občina s posebnim statusom, se sedaj razvnema razprava o predlogu, da bi bil Koper navadna občina. Ljubljana, 27. oktobra - Prav lahko se zgodi, da bodo Koprčani, užaljeni, ker se gredo takšne igre okoli njih in njihove pravice voliti na novembrskih lokalnih volitvah, protestirali v Ljubljani. Razprave o zakonitosti mestne občine Koper (ustavno sodišče je naročilo, da se mora v enem letu razdeliti, do takrat pa se podaljša mandat sedanjim organom, tokratnih lokalnih volitev pa naj ne bi bilo, predsednik državnega zbora pa je razpisal volitve v vseh občinah, tudi v koprski) dosegajo vrhunec. Nadaljevale se bodo danes, potem ko je bila seja državnega zbora o tem ponoči s četrtka na petek prekinjena, pred tem pa še zaprta za javnost. Predlog, da bi se sedanja mestna občina Koper z zakonom preoblikovala v občino s posebnim statusom, je bil zavrnjen. Predlagatelji so menili, da bi bil samo v sedanjem obsegu občini zagotovljen razvoj, vendar so popustili pred mnenjem sekretariata državnega zbora za zakonodajne in pravne zadeve, ki je menil, da je treba dokazati za podelitev statusa občine s posebnim statusom interes države in sprejeti ustrezni zakon. Zato je šel v razpravo nov predlog, da bi se sedanji mestni občini Koper status mestne občine vzel in bi postala navadna občina. Vnela se je burna parlamentarna razprava med pozicijo in opozicijo. Ko so začeli govoriti o nekaterih domnevnih namerah sedanje oblasti, so sejo zaprli za javnost. Šlo naj bi za domneve, da bi občinsko premoženje prodajali tujcem (o tem naj bi bili že sklenjeni tajni dogovori), kar so predlagatelji zakona zavračali. Le večja občina se lahko upre pritiskom po razprodaji imetja tujcem, manjše pa bi bile nemočne. Občina Koper je bila z odločitvijo ustavnega sodišča, da se mora preoblikovati in z zapleti z volitvami 22. novembra potegnjena v hud politični obračun, sicer značilni za zadnji mesec v slovenski politiki. Podpisi za izredno sejo Ker poslanci Socialdemokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov predsednika državnega zbora Janeza Podobnika niso uspeli prepričati o nujnosti sklica izredne seje o primeru Kacinovega oklofutanja Hvalice, pa tudi poskus odstranitve Kacina z mesta predsednika odbora za mednarodne odnose ni uspel, so uporabili poslovniško določilo in zbrali najmanj četrtino podpisov vseh poslancev. Zahtevo je podpisalo 23 poslancev, torej dovolj, za izredno sejo. Točka dnevnega reda naj bi bila obravnava fizičnega napada poslanca Jelka Kacina na poslanca opozicije Iva Hvalico med sejo državnega zbora in zagotovitev nemotenega delovanja državnega zbora. Poslanci naj bi obsodili uporabo fizičnega nasilja Jelka Kacina nad poslancem in Kacina razrešili s funkcije predsednika mednarodnega odbora. V 51. členu poslovnika med drugim piše, da sejo lahko skličejo pobudniki sami, če tega predsednik državnega zbora noče. • J. Košnjek Konferenca Združenja žrtev okupatorjev Kranj Odškodnino zahtevajo, ne socialno pomoč Še naprej in ostreje jo bodo terjali od naslednic držav, ki so med drugo svetovno vojno okupirale Slovenijo. V primeru zavrnitve bodo iskali pravico na evropskem sodišču in OZN. Kranj, 27. oktobra - Na sobotni letni delovni in informativni konferenci Združenja žrtev okupatorjev Kranj so sprejeli predloge Eredsednika Toneta Kristana, da odo zaostrili zahteve po plačilu odškodnine do naslednic držav, ki so med vojno okupirale Slovenijo in jo morajo plačati po enakih merilih, kot so jo nekaterim drugim okupiranim državam, da bodo organizirali širši pogovor o problematiki plačevanja odškodnine žrtvam okupatorjev in da bodo šli po pravico pred organe Sveta Evrope, pred domača in tuja sodišča in v OZN, če se aprila ali maja prihodnje leto ne bo obrnilo na bolje. Združenje bo začelo z informativnim zbiranjem zahtevkov za odškodnino. Za smrt naj bi zahtevali 20.000 mark, sicer pa bodo zahtevki za odškodnino odvisni od pogajanj med Združenjem in za plačilo odškodnine zavezanimi državami. V Nemčiji so bile volitve in bo treba začeti znova, čeprav so odgovorni uradniki seznanjeni s problematiko. Ponavadi zelo hitro odgovarjajo, da je Nemčija svoje že plačala in poravnala svoje obveznosti tudi s hitrim priznanjem Slovenije kot samostojne države. Takšno stališče ni sprejemljivo, enako kot poskus, da bi iz humanitarnega fonda 80 milijonov mark "poplačali" žrtve vil Srednje in Vzhodnoevropskih državah in bi okrog 1600 Slovencev (način izbire Združenju ni znan) v treh letih prejelo po povprečno 1000 mark. Žrtve nočejo socialne pomoči, čeprav bi bila za mnoge dobrodošla, ampak pravično odškodnino, ki naj jo plačajo okupatorske države, ne pa Slovenija iz načrtovanega sklada na osnovi zakona o poplačilu vojne škode. To bi pomenilo, da bi samemu sebi Razhajanja v vladni koaliciji Kdo bo sedel na Drobničevem stolu Vlada bo na predlog Slovenske ljudske stranke o kandidatu za generalnega državnega tožilca odločala ta teden. Če bi prišlo do glasovanja, je Liberalna demokracija v prednosti. Ljubljana, 27. oktobra - Nekdanjemu odvetniku in sedanjemu generalnemu državnemu tožilcu Antonu Drobniču, ki je s svojimi javnimi opredelitvami do zgodovine (poudarja, da je to počel kot državljan in ne kot tožilec) razburil javnost in politiko, po osmih letih odhaja: 14. novembra se mu izteče mandat. Do 12. novembra mora državni zbor na predlog vlade imenovati novega generalnega državnega tožilca. Vlada je pretekli teden izbirala med sedmimi kandidati, ki jih je predlagal minister za pravosodje Tomaž MaruŠič in dal prednost, tako kot njegova stranka, Barbari Brezigar, vodji skupine tožilcev za posebne zadeve. Liberalna demokracija in DeSUS sta predlog zavrnili in postavili svoja kandidata: Zdenko Cerar in tudi dr. Zvonka Fišerja, ki je že kandidiral za ustavnega sodnika. Vlada se še ni odločila. Uskladitve ni in SLS je, skladno s koalicijsko pogodbo, terjala novo usklajevanje in rok za premislek. V SLS se namreč zavedajo, da bi v primeru glasovanja (vlada se enkrat mora odločiti) kot številno šibkejši "pogoreli". Zavrnitev Brezigarjeve bi bil prestižni poraz SLS v koaliciji in dokaz, da je LDS le močnejša. Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije Gregor Golobic je v petek časnikarjem povedal, da LDS ne "išče proti SLS kandidata", ampak strokovnega in politično čim bolj nevtralnega kandidata, kakršnih pa je kar nekaj. Zadnje mesece je bila funkcija generalnega državnega tožilca hudo diskreditirana in je zato treba tej instituciji vrniti ugled. Slovenska ljudska stranka ima pravico do razmisleka, usklajevanje je normalno in koalicija v tem času normalno deluje. Razlogov za večje konflikte ni. LDS ne bo delala kompromisov v škodo strokovnosti. Mi nimamo svojih kandidatov in zato nismo nikogar posebej izpostavljali, je dejal Golobic. Glede novega obrambnega ministra je povedal, da je za zdaj o novem kandidatu diskusija znotraj Slovenske ljudske stranke, nujno pa je najti strokovno močno osebo, ki bo dovolj izkušena, da se bo znašla v sedanjih razmerah. Govorice, da bi se SLS in LDS pogovarjali o zamenjavi šolskega in obrambnega resorja, pa je zavrnil. • J.Košnjek plačali odškodnino, ki jo je povzročil nekdo drug. Tone Kristan je povedal, da je konec septembra z zahtevkom po odškodnini seznanil tudi predstavnike italijanske države in strank. Prejel je prve odgovore. Povedal je, da bi bili morda uspehi Združenja večji, če ne bi bilo nagajanja in metanja polen pod noge, pri čemer je posebej omenil Društvo izgnancev Slovenije. V razpravi so bili pozivi k odločnejšemu in jasnejše- mu stališču države Slovenije do držav, ki so po mednarodnih pogodbah dolžne plačati vojno odškodnino in tudi k pojasnilu, zakaj tak ignorantski odnos do skoraj 40.000 državljanov. Pozivali so k prenehanju prepirov med organizacijami, ki se zavzemajo za enak cilj, in posamezniki, ki se jim preveč gre za osebno afirmacijo. Dosedanji poskusi enotnejšega nastopanja niso uspeli. J. Košnjek Svečana prisega Kranj, 27. oktobra - V petek, 23. oktobra, popoldne je bila v nekaterih vojašnicah Slovenske vojske slovesna prisega nove generacije slovenskih vojakov. Prisega je bila tudi v vojašnici v Kranju, v 18. bataljonu Radiološko - kemične - biološke obrambe. Slavnostni govornik je bil polkovnik Tomaž Strgar. • J.K. STRANKARSKE NOVICE\ Liberalna demokracija Slovenije Kaj delajo poslanci Kranj, 27. oktobra ■ Gorenjska lokalna pisarna Liberalne demokracije Slovenije se v obvestilu za javnost sprašuje: Kaj delajo poslanci? "Na Gorenjskem smo ogorčeni nad majhno učinkovitostjo slovenskih poslancev. Ogromno energije trosijo za nepotrebno zmerjanje m žaljenje drug drugega. Moč argumentov vse bolj zamenjuje moč zmerjanja ter odkritega laganja oziroma obtoževanja brez dokazov. Slovenija ima odlično priložnost v nekaj letih pristopiti v Evropsko unijo. To lahko prinese velik, gospodarski zagon tako kot pred let1 Portugalski, Grčiji in Irski," so zapisali in prav takšno delo zavirajo in rušijo razni Hvalice, Janše, Peterleti in Pukšiči. To že dolgo ni več nadzor dela vlade, temveč načrtno oviranje vodenja in razvoja države na vsakem koraku. Sprašujejo se, ali bo kdo od poslancev odgovarjal za ves v prazno potrošen čas in zamudo, ki nastaja pri sprejemanju zakonodaje. Žal verjetno ne, so zapisali. Demokrati Slovenije Zbor tudi v Kranjski Gori Kranjska Gora, 27. oktobra - V četrtek, 22. oktobra, je bil v Kranjski Gori ustanovljen občinski zbor Demokratov Slovenije Kranjska Gora. Kot sporoča mag. Mirko Macher, je bil za predsednika izvoljen Milan Flisar. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si ?aJjr§)]WjT GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna ure(Jn'-ja' j Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger. Urša Pcternel, Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Manj Ustanovitelj in izdajatelj- Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik, Tina Doki / Priprava za tisk: Media A ■ 3 Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, felefax: 064/222-91'' )isno podjetje GORENJSKI GLAS mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 ■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do _ ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve- r ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Časopi: KRANJ Jože Dezman Zoran Thaler. Visoko brez vrtoglavice Tako kot domala vsi dosedanji sogovorniki je imel tudi Zoran Thaler politiko ze zapisano v družinskem izročilu. Njegov oče Janez je bil znan občinski politik oz. družbenopolitični delavec, kot se je temu reklo. Z Zoranom se je rod iz Železnikov povzpel v slovensko in mednarodno vrhunsko politiko. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Prva generacija pravih politikov Zoran Thalerje z generacijo zsmsjev-cev vstopil na velika vrata realne politike s sloganom Prva generacija pravih politikov. S še nekaj sovrstniki (Jožef Školč, Gregor Golobic, Tone Anderlič, Slavko Gaber...) je izjemno mlad prodrl v slovensko politično "vrhuško". Ko se spominja vstopa svoje generacije iz študentskih let v javno delovanje, pravi, da so bili otroci časa. Fakultetni študij mu je dal solidno znanje za politično delo. Bilo je v začetku osemdesetih let. Svoje identi-tetno jedro so oblikovali na tradiciji študentskega gibanja in let 1968-1972. Ko je v Knjižnici revolucionarne teorije izšel zbornik o tem gibanju, so ga nosili s seboj na tedanje "fspnijade", srečanja študentov jugoslovanskih fakultet takega profila, kot je bila pri nas tedanja fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Forsirali so pogovore in razprave o tem gibanju. To zvezo osemdesetih s šestdesetimi leti so vzpostavili, da bi nekako presegli družbeno zamrznitev in s tem zamrznitev tudi študentskega gibanja iz sedemdesetih let. Kritičnost je bila med študenti tolikanj razvita, da je v osemdesetih letih prišlo do vrste prebojev: tako v medijih (Tribuna, Radio Študent, Mladina) kot 'udi v Univerzitetni konferenci ZSMS. To je Studente, ki so se odločila za zavzemanje političnega prostore, pripeljalo tudi v krog okoli republiškega vodstva Zveze socialistične mladine. Zoran Thaler je tedaj zelo pohitel, da je diplomiral in se posvetil poklicnemu političnemu delu. Takoj po kongresu v Krškem je 7. aprila 1986 odšel delat v Zvezno konferenco Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Tam je bil odgovoren za zunanje zadeve. Poskrbel je, da se je organizacija, ki je bila do tedaj 'zključno usmerjena proti vzhodu in neuvrščenim, včlanila tudi v zahodne mladinske mednarodne zveze. Je pa tedaj v odnosih med jugoslovansko in slovensko mladinsko organizacijo že Pokalo. Potem jih je vse še bolj potegnilo v Politiko. Dogajanja so bila nekak vrtinec, zgodila se je vrsta prelomnic. po kongresu v Krškem je Zveza socialistične mladine preko svojih delegatov v tedanjem družbenopolitičnem zboru republiške skupščine predložila kakih deset strani zahtev, ki so bile v temeljitem nasprotju s tedanjim ustavnim redom. Potem je prišlo do procesa Proti četverici, odbora za varstvo človekovih pravic, padali so zidovi tudi po pvropi: "Spomnim se, kako smo se stlrje iz mladinskega predsedstva po padcu berlinskega zidu usedli v avto in se odpeljali tja. Tam smo nekaj ur krampali po zidu, ki so ga rušili. Nato smo se odpeljali v Prago in prišli okoli petih zjutraj na Vaclavske namesti, kjer so demonstrirali. Ko smo prišli nazaj, smo slišali, da je hrvaški partijski komite pristal na svobodne volitve." Tudi v Sloveniji je prišlo do neke vrste okrogle mize, katere rezultat je bil dogovor za svobodne volitve: "Naše stališče tedaj je bilo, da socializem ne potrebuje reforme, ampak potrebujemo izhod iz njega. To pa so bile svobodne volitve. Na mladinskem kongresu v Portorožu novembra 1989 je bilo precej dilem, kako naprej, prevladala pa je odločitev za samostojno politično stranko. Potem smo se znašli v republiškem parlamentu." Preseči preteklost Ena od tem, ki nas še kako pesti danes in ki je zanimala tudi Thalerjev mladinski politični krog, je bila preteklost: "Zanimali so nas pogledi Spo-menke Hribar na spravo. Moje stališče do naše preteklosti, ki ga skušam udejanjati tudi v vsakdanjem življenju, je, da je zgodovino treba poznati, skušam se empatično postaviti v kožo drugega. Za narodov blagor bi bilo zelo koristno, če bi lahko to počeli z distanco, tako da bi preprečili, da bi stara pogorišča na novo zagorela. Smo pa pred desetletjem in pol na marsikaj gledali drugače kot danes. Tako smo demonstrativno hodili k polnočnici, da bi nekako izničili tabu. ki ga je oblast izrekala nad obiskovanjem cerkvenih obredov. Saj je takrat cerkev imela še neomadeževan ugled, kazalo je, da ji je za to, da bi se položaj spremenil." Strinja se s tezo, da je del slovenske politike nesposoben, da bi kreiral lastno strateško vizijo prihodnosti, zato se raje oklepa strahov preteklosti: "Nekateri politiki niso sposobni pogleda v prihodnost. V zadnjih desetih letih se je slovenski politični razred izoblikoval in večino ga razmeroma dobro poznamo. Dobršen del tega razreda ni na ravni nalog v smislu svojih sposobnosti, strateške vizije, nima moči ne za načrtovanje ne za zagovarjanje in uresničevanje pozitivnih programov. Zato raje pogrevajo stare spore." Pravica do izbire Ko sem spremljal zsmsjevsko generacijo, sem opazil, da so nekateri zanihali. Bolj kot politična kariera jih je pritegnila poslovna. Zdaj se je tudi Thaler odločil za odhod med poslovneže. Ali je kapitalski svet privlačnejši od političnega? "Če bi bile razmere normalno "dolgočasne", bi verjetno vsi, s katerimi smo skupaj začeli politično kariero, po študiju šli v posel in ne v politiko. Nekaj jih je potem vmes izskočilo v biznis. Tisti, ki smo ostali v politiki, pa smo v dobrem desetletju naredili zgledne politične kariere. Tudi pri meni je sčasoma prišlo do odločitve, da ne bom politik celo delovno dobo. Šel sem ven iz poklicne politike in ta odločitev je zame vsaj srednjeročna. Sicer še vodim strankin (LDS) odbor za zunanjo politiko in sem član sveta stranke, vendar se moja poklicna pot nadaljuje v poslovnem svetu. Če bi že prej vedel, da se bom v njem v redu počutil, bi se morda za ta prestop odločil že prej." Kateri so bili glavni razlogi za tako odločitev? "Želim slediti duhu časa. Obdobje od srede osemdesetih do srede devetdesetih let, koje bila politika najbolj ključno torišče, odločilna oblikovalka duha dobe, je minilo. Odslej bo politika doživljala nekakšen zaton. Stvari se ne bodo dogajale tako hitro. Ocenjujem, da bo prišlo desetletno obdobje, v katerem se slovenski politični razred v svojih osnovnih strukturnih potezah ne bo bistveno spreminjal. Politika bo postala razmeroma nezanimiva in nepopularna dejavnost. To pomeni, da se bo tisti, ki bo pripadal slovenskemu političnemu razredu, gibal med kakimi 150 osebami, kolikor jih ta razred šteje. Videval jih bo v petek in svetek, pa če jih hoče ali noče. In če upoštevamo, da sta dve tretjini tega razreda sicer manj razumni, zato pa toliko bolj agresivni in tako tudi medijsko bolj zanimivi, je to žaltava izbira: stalno se ubadati s stotnijo, ki ti ni v zadovoljstvo... V gospodarstvu je raznovrstnih stikov neprimerno več, pa še lažje se odločaš za sodelovanje predvsem s tistimi, ki so ob poslovni koristi zanimivi in prijetni sogovorniki. Takih je že v Sloveniji veliko, sam pa veliko delam po Evropi, jugovzhodni Aziji in drugje po svetu." Ven iz zatohlosti Zoran Thaler je človek, ki je vedno zagovarjal pragmatični kompromis, torej najbolj učinkovito iskanje skupnega interesa. Pri tem je večkrat ostal osamljen. Zato je prav, da prisluhnemo, kako dojema razliko med slovenskim in mednarodnim komuniciranjem: "V Sloveniji bije v oči velika zatohlost, zavratnost v komuniciranju. Prevladuje zajedljivo vzdušje, kar grizli bi se namesto dogovarjali. V mednarodni politiki in tudi gospodarstvu tega ni. Komuniciranje je lažje, interesi so bolj transparentni, pričakovanja realna, nakazane so meje kompromisov. Pogajalska igra poteka po pravilih, ki so znana več sto let. In tako lahko skupni interes pripelje do rezultata. Če pa se slovenska in mednarodna komunikacijska logika soočita, potem včasih ne more priti so rezultatov. Najbolj očiten tak primer je v odnosih s Hrvaško. Dokler ne bo artikuliran domači interes, dokler se ne bomo omejili na realno možno in se tudi med sabo zmenili, do takrat ne bo nič. Premiki meja za deset, dvajset ali petdeset kilometrov proti jugu so fantaziranje. Takim 'kurjačem' sem rekel, naj kar sestavijo seznam z dva tisoč imeni fantov, ki naj padejo za take načrt." Eno od aktualnih vprašanj slovenskega političnega sveta je tudi volilni sistem oz. vprašanje, ali je za Slovenijo boljše, da obstaja sedanje ravnotežje sil ali da bi se (predvidoma) dva bloka izmenjavala na oblasti. Thaler meni, da bi bilo porušenje sedanjega "ravnotežja" morda s higienskega vidika dobro. Po drugi strani pa je resen problem v tem, daje nacija majhna in ni videti, da bi lahko premogla^ resne alternativne oblastne garniture. Že s sestavo ene ima predvsem koalicijska partnerica veliko težav, saj nabira ministre z vseh vetrov. Balkan ni daleč Svoj angažma je Zoran Thaler dokazal tudi z izbiro diplomske teme. Obravnaval je mednarodni politični terorizem. O tem se je tedaj le malo pisalo. Zato s tega vidika še danes spremlja svetovne procese, tudi na Balkanu: "Balkan se je libanoniziral bistveno bolj, kot je bil Libanon kadarkoli balkaniziran. Zahod se je tako znašel pred silno neprijetnimi dilemami in odločitvami. Ali naj pusti klanje ali naj zadeve nekako uredi. Seveda pa ob vseh neprijetnih opravkih skuša zagotoviti zase tudi kake ugodne stranske učinke. Tako je izrivanje Rusije na obrobje. Zahodne sile v medsebojnih merjenjih moči skušajo utrditi svoje mednarodne položaje. Nenazadnje pa želijo preizkusiti uspešnost investicij v nova orožja. Nobena simulacija uporabe orožij nekje v Nevadi ni tako dober preizkus kot preverjanje delovanja takega orožja v kaki vojni, čeprav se godi na Balkanu. Po drugi strani pa ne pozabimo, da Miloševič že dvanajst let uspešno ohranja svojo oblast." S to temo sva pogovor z Zoranom Thalerjem zaključila. Na vrata je namreč trkala že nova poslovna delegacija. In prav je tako! AMZS V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da so od petka do danes po gorenjskih cestah opravili 22 vlek zalete ni h ali močno okvarjenih vozil, 4-krat so pomagali ob manjših okvarah na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli na Mestno občino Kranj, kjer se je sprožil vlomnt alarm, vendar so ugotovili, da je prišlo le do napake na javijalcu. V minulih dneh so trikrat gasili osebne avtomobile. Vžgal se je zapuščen v bližini starega zimskega bazena, vozilo znamke yugo pri Vodovodnem stolpu, zagorel pa je tudi avto, s katerim se je voznik zaletel v drevo na Kranjski ulici v Šenčurju. Posredovali so tudi po eksploziji pri Vrtaču v Stražišču, po prometni nesreči na cesti Tržič - Ljubelj pa so pomagali reševalcem pri oskrbi poškodovancev ter sanirali cestišče. Pred trgovine) Sonček na Tavčarjevi ulici so pogasili goreči kontejner s smetmi. V Gorenjskem tisku na Primskovem so ob varjenju v nedeljo ves dan vršili požamo-varnost-no spremstvo. Gasilci Gorenje vasi, Trebije in Sovodnja so imeli gasilsko vajo za primer požara na Osnovni šoli Gorenja vas. Gasilci s Hotavelj pa so pohiteli v Srednje Brdo nad Hotavljami, kjer je v garaži prišlo do požara zaradi samovžiga na traktorju. Do njihovega prihoda so domačini požar uspeli pogasiti že sami. Jeseniški gasilci so opravili prevoz z rešilnim avtomobilom za Acroni. ko so poškodovanca prepeljali v bolnišnico, nudili so pomoč pri odstran jevanju napisa z magirus lestvijo, na magistralni cesti Hrušica - Kranjska Gora na Hrušici so v bližini avtobusne postaje na cestišče potegnili previ njeno vozilo znamke goli, odklopili akumulator in preprečili iztekanje goriva. Nudili so tudi pomoč pri iznosu ponesrečencev iz vozil po prometni nesreči, ki se je zgodila na avtocesti pri izstopu Vrba. -NOVOROJENČKI V Kranju se je od petka do danes rodilo 8 otrok, na Jesenicah pa 2. V Kranju je prvič zajokalo 6 deklic, izmed katerih je najlažja tehtala 2.900 gramov, izmed dveh dečkov pa je težjemu tehtnica pokazala 4.400 gramov. Deklici na Jesenicah sta tehtali ena 3.850, druga pa 3.400 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 50 urgentnih primerov, na kirurgiji 174 in na pediatriji 27. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Posodabljanje državnih cest Občinska pomoč kobli Bohinjska liisliita I'« ji KohLi /\i ,. d i, o i.. i;i [''.■'iiiiit,' po K.i(Jovl|K,i n,ii> umik /tcmč; Kobli, je- zaradi slabe lanske /ime m skromn d uvedbe aprav na lančnega e pnvoseiii, ua ivi Kotu a mirovala, je oneinski svel. na zadnji seji v tem mandatu sklenil, da občina nameni Kobli /Ki 14 milijonov tolarjev' kratkoročnega posojila z nikom vračila do konca januarja prihodnje leto. Še milijon tolarjev pa je pripravljena vložili \ dokapiiali/aeijo podjetja, v katerem \c med 25 djuživmki tudi 16 lastnikov zemljišč na območju smučišča. Podjetje je ietos pus kusalo dobiti uitodno posojilu ni Sn h i i/pisih vendar ni nikjei usp< lo ker ni lastnik zieniL u',kih naprav; veČina diuzbenikdv pa je tudi zavrni! i direktorjev predlog za dokapitali/acijo, po katerem bi vsak prispeval po 240 tisoč tolarjev. * CZ. O prodaji in nakupu premoženja Radovljica - Občinski svel se bo jutri, v sredo, sesial na zadnji seji v leni mandatu. Obravnaval br dopolnitve prostorskih sestavin naj bi kmetijska zemljišča na ( šport in k P skladišču poslovne lekarne v K acijo ter v Mošn proizvodne hale juž prostora v stavbi na milijonov tolarje v v trgovine ob Gorei »l.irjev vrednih pic ropi. • €,/. f v dt)< ima ter spremembe in < plana občine, s katerimi ališča Lesce- namenili za postavitev rastlinjaka na dnevnem redu je tudi bo sklepal še o prodaji Obnova Hansenove skakalnice treba CZ. Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 26. oktobra - V sredo, 28. oktobra, bo seja !a *■(>.! ua k iie»i bodo obia\navali turizem v občini Kranjska Gora, odlok o krajevni turistični taksi, odlok o spremembah odloka o pomožnih objektih, se odločili o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in o določitvi vrednosti točke komunalnih tak- /,i prihodnje leto. Svetniki bodo obravnavali tudi predlog komisije za planinstvo in sodelovanje s Triglavskim narodnim parkom ter razpravljali o športnem parku Bezje. • D.S. Blejske "krompirjeve" počitnice Bled - V blejski občim m> v tem tednu "'krompirjevih " počitnic pripravili zanimiv program za otroke. Vsak dan dopoldne do desetih do pol dvanajstih in popoldne od štirih do pol šestih {tudi v ■-■!- :.. in \ nedeljo) ji; \ Ledeni dvorani na liledu rekreacijsko drsanje, karte po 200 tolarjev četrtek od 10. ure dalje bo \ tekmovanje trojk v igri na k<: »a so na razpolago v telovadnici osnovn ike in uče i ob devet.il prvega do u c tajništvu šole. V na Bledu petega do dne pa v ;a razreda plezanje po umetni stem pod Bled. V Kino Bled bo jutri, v s četrtek ob enaki uri pa še film strokovnim vodstvom Prs>rnontane edo, ob 18. uri komedija Škratje, v Aljaska. • CZ. Spomenik očetu Arboretuma Volčji Potok, 26. oktobra - t Matjaža Kmecla in kulturnem prog .sveta Anton llroval v petek v Arbo.r, H- UoMraOH Hu.'i/VOI U in predstavniki A. Z. sosednjih Leonu Souvanu, Ob slovesnosti udeležiti in sorodniki Leona V Bohinj "padlo" 210 milijonov tolarjev Republiška direkcija za ceste bo za posodobitev odseka regionalne ceste od odcepa za Brod do Savice in za asfaltiranje še preostalega dela makadamske ceste proti slapu Savica namenila 210 milijonov tolarjev. Bohinjska Bistrica - Po pogodbi, ki sta jo sklenila direkcija kot investitorica in izvajalec Cestno podjetje Kranj, naj bi odsek ceste Bohinjska Bistrica - Jezero posodobili do 20. maja prihodnje leto, odsek ceste Zlatorog - Savica pa do 31. maja. Skupna vrednost predvidenih del je 210 milijonov tolarjev, od tega 108 milijonov za asfaltiranje ceste proti slapu Savica in 102 milijona tolarjev za cesto od Bistrice proti jezeru. Kot je povedal Jure Markič iz Cestnega podjetja Kranj, so del regionalne ceste od kampa Danica v Bohinjski Bistrici do bližine odcepa za Brod posodobili že predlani, tokrat pa naj bi s posodobitvijo nadaljevali še do vasi Savica v skupni dolžini 1.450 metrov. Letos naj bi opravili pripravljalna dela in dokončali približno tristo metrov dolg odsek od konca vasi Brod do "skakalnice", ostalo pa naj bi naredili prihodnje leto. Cesta bo potekala po sedanji trasi, cestišče bo široko šest metrov, hkrati bodo uredili tudi odvodnjavanje. Bohinjcem se bo po dolgoletnih prizadevanjih in usklajevanjih z naravovarstveniki prihodnje leto vendarle uresničila želja po asfaltiranju celotne makadamske ceste od Zlatoroga do parkirišča pod slapom Savica. Približno kilometer ceste so jim asfaltirali že lani, letos in prihodnjo spomlad jo bodo še preostali del v dolžini 2,7 kilometra. Cesta bo potekala po sedanji trasi, široka bo štiri metre, za srečevanje vozil bodo uredili izogibališča, oporni zidovi in obloge bodo iz kamenja. Na zahtevo zavoda Triglavski narodni park in Dela na cesti proti Savici Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju ne bodo na novo posegali v naravno okolje. Cestno podjetje je z deli na cesti začelo v prvih oktobrskih dneh, doslej jo je lahko zapiralo za promet največ do ene ure, od 26. oktobra do 20. novembra pa velja popolna zapora. Če bo ugodno vreme, bodo del ceste asfaltirali že pred zimo, ostalo pa spomladi. • C Zaplotnik Posvet s predsedniki sindikatov družb in podjetij Bolje je, če v bitki propadeš, kot pa, da se je sploh ne udeležiš Sindikati se bodo še naprej borili za pravice delavcev. Zborovanja krepijo jedro delavstva. V petek dopoldne je v Škofji Loki potekal posvet s predsedniki sindikatov družb in podjetij. Škofja Loka, 23. oktobra - Pogovor je potekal predvsem o spremembah delovnopravne in pokojninske zakonodaje, o spremembi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, o predlogu novega pokojninskega zakona ter o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Posveta sta se udeležila tudi Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Rajko Lesjak, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Spremembe delovnopravne in pokojninske zakonodaje in zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je pravkar stopil v veljavo, zadevajo temeljne pravice delavcev, predvsem starejših. Sindikati so to obsodili in se bodo še bolj odločno borili zanje. Ni varstva za starejše delavce, brezposelni po novem prejema denarno podporo le osem mesecev, ta pa se znižuje, če delavec ne sprejme ponujenega dela. Bistvo znižanja denarnega nadomestila je po tolmačenju vlade ta, da bo to delavca prisililo, da bo prej našel delo. Vendar pa po mnenju Dušana Semoliča temu ni tako, saj so to delavci, ki so stari okrog 40 let, ti pa težko dobijo delo. Tako zanje ni prava rešitev niti odpiranje novih delovnih mest niti prekvalifikacija. To je zelo širok problem v Sloveniji, tega pa se zavedajo tudi sindikati, ki se borijo proti temu. Glede novega zakona o delovnih razmerjih so ugotovili, da je bil sicer potreben, vendar ne kakršenkoli. Ta zakon naj bi po mnenju vlade uvajal fleksibilnost delovnega razmerja, saj naj bi bila brezposelnost v Sloveniji manjša, če delavec ne bi bil tako zaščiten, s tem pa se zopet kršijo temeljne pravice delavcev. Določbe radikalno zmanjšujejo pomen in vlogo kolektivnih pogodb. Zopet se pojavlja preohlapna zaščita starejših delavcev, žensk in invalidov, prav tako pa niso registrirani tudi nekateri denarni prejemki. Vse to so sestavni deli vseh pravnih držav, zato mora biti opredeljeno v zakonu. Sindikati so tudi proti določbi, da se številne pravice določajo s splošnimi akti, ki jih sprejema delodajalec. Glede novega pokojninskega zakona, kjer pa so sindikati najglasnejši, so povedali, da se Slovenija obnaša kot klasična vzhodnoevropska država, saj hoče reformo kar najhi- treje izpeljati. Zakon je zelo krivičen do tistih, ki so zaceli delati z 18. leti ali pa še prej, do starejših ljudi, do žensk in invalidov. Bistvo razhajanja med vlado in sindikati pa je polna pokojnina. Ni sporno, da je treba nekaj storiti v tej smeri, vendar ne tako, da delavcu vzameš pravice. Sindikati so tudi tisti, ki so najbolj glasni, da izhodišča v tako imenovani "beli knjigi" niso prava. Gre predvsem za drugi steber, oziroma uvedbo kapitalskega trga, saj ni rečeno, da ne bo tudi izgube z njim. Zato so sindikati nastopili proti temu. Ponudi naj se drugačen drugi steber in sicer, da delodajalec dodatno zavaruje delavce. Pomembno je ohraniti tudi solidarnost med generacijami. Po zaslugi sindikatov so že upoštevali nekatere spremembe, vendar pa bitka še ni dobljena. Sindikati se bodo borili še naprej, kako pa se bo izteklo, je odvisno tudi od drugih. Ker pa se prebližuje tudi 3. kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so ocenili tudi delovanje organizacije v preteklih štirih letih in nakazali smeri in cilje v prihodnjem obdobju. • P. Bahun 32. seja občinskega sveta Škofja Loka Telovadba z dnevnim redom pred volitvami Za četrtkovo sejo škofjeloškega občinskega sveta je mogoče ugotoviti, da je bila že v znamenju predvolilne kampanje. Škofja Loka, 26. oktobra - Pogojna uvrstitev nekaterih točk dnevnega reda na četrtkovo sejo kaže na to, da se tudi za zadnjo sejo občinskega sveta v tem mandatu vodstvo sveta niso mogli pravočasno dogovoriti za primerno in po statutu zahtevano pripravo seje, da je že nastopil predvolilni čas pa nenazadnje priča tudi zaostrovanje nekaterih vprašanj. Vsekakor je bila obravnava stališč k pripombam iz javne razprave o spremembah in dopolnitvah prostorskih dokumentov daleč najvažnejša točka dnevnega reda, pa čeprav je bila na Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur za kompletno l opremo vašega doma na razširjenem razstavnem prostoru SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 j TEL.:241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 1 3. ure OKTOBRA kuhinje SVEA in GORENJE POSEBNO UGODNO!!! KONKURENČNE CENE * BREZPLAČNA DOSTAVA * MONTAŽA'KREDITI T+0 Večino pohištva imamo v zalogi! dnevnem redu označena z zvezdicami, kar je pomenilo, da gradivo ni bilo pripravljeno pravočasno. Kljub vsemu so se svetniki odločili, da to obravnavajo, manj so bili seveda zadovoljni ob številnih ugotovitvah na posamezne pobude, da veljavna kategorizacija zemljišč, predlagane gradnje ne dopušča. V kar precej primerih je namreč strokovna služba ugotovila, da bi bilo dovolj razlogov za to, da se zemljišče izvzame iz kmetijske rabe, pa veljavni predpisi prekategorizacije ne dopuščajo. Soglasno so svetniki podprli predlog svetnika Staneta Rupnika o tem, da se kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za okolje in prostor opozori ne nevzdržnost sedanjega razkoraka med uradnimi kategorijami in stanjem na terenu in da obstoječi predpisi sprememb praktično ne dopuščajo. Manj enotni pa so bili svetniki ob oceni in priznanju občinskih služb, da pravih strokovnih osnov in študij za spremembe prostorskih aktov občina še nima, čeprav so nekateri svetniki na potrebnost tega ob začetku mandata glasno opozarjali. Torej zamujena so bila praktično ponovno štiri leta. Od preostalih točk "z zvezdico" so na škofjeloškem občinskem Vprašanja praktično brez odgovorov ('e ie v omogočeni mogoče ugotoviti:, da je bila nedokončana zadnja seja dika dela .škofjeloškega obunskega .sveta v leni gradiva, slabo vodenje seje se je zlasti značilno potrdil ioaim ti ob- insktli slu b d ' > vprašanj je bilo preprosto sen, neustrezni I o velja tako as jo o varovanju (zlorabah) di ob vprašanju na kakšni mandata; prepozna m potna nekateri strankarski nesporaz tudi por ,aj je arala izda-eče. Gasilsko društvo Jesenice Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno I. 1898 na pobudo vaščana g. Janeza Jalna. Predsednik društva je g. Jožef Lavtižar. Društvo ima 76 članov, od teh je 20 operativnih. Članska in mladinska skupina ter pionirji so se udeležili občinskega tekmovanja. Ob stoletnici so dobili tudi novi gasilski avto, poleg tega ima društvo najstarejšo ročno briz-galno, ki je stara že 100 let. "mojmir" gostilna Rateče 88 tel.: 876-193 Odprto vsak dan, razen torka, od 10. - 22. ure. Nudimo vam: - domače jedi - jedi z žara - pizze GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE 50 LET POSTAJE GRS RATEČE Ob okroglih jubilejih je v navadi, da se ozremo na prehojeno pot in pogledamo naprej. Tako je danes GRS S sodobno opremljena in predvsem učinkovita pri reševanju in pomoči ljudem v stiski. Člani GRS S pomagamo tudi pri naravnih nesrečah in katastrofah, skratka povsod tam, kjer smo z našim znanjem in tehniko lahko uspešni. Postaja ima tehnično in strokovno usposobljen kader, ki je kos zahtevnim reševalnim akcijam tako poleti kot v najtežjih zimskih razmerah. Poleg tega dobro sodelujejo z reševalci iz sosednjih držav Avstrije in Italije. To je eden od pokazateljev, da tudi sosedje cenijo in spoštujejo kvaliteto dela članov postaje GRS Rateče in usmeritev reševalnega dela, ki je v slovenski GRS. Kot reševalce na prireditvah v smučarskih skokih ali poletih jih pozna tudi širša svetovna javnost, saj priskočijo na pomoč skakalcem, ki se jim skok ponesreči. Glasova te RATEČAH zvečer v Gos bo v sklopu nov-prvo novembrsko Nočemo občine ■ bila bi predraga V Ratečah se obnavlja Kajžnikova hiša, gradijo mrliške vežice, obnavljajo oporne zidove... Rateče, 26. oktobra - Končno so uredili vrtec, rateška želja pa je še vedno, da bi dobili podružnično šolo. Planinski dom v Tamarju se vrača agrarni skupnosti. Promet v dolino Planice je nevzdržen. Kabelska televizija prihodnje leto. Deževje poškodovalo skakalnico. "Želeli smo biti občina, pa smo si potem premislili, kajti uvideli smo, da bi bile Rateče predraga občina," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Rateče Anton Požar. "Zdaj vidimo, da je tudi ta občina, v kateri smo, že predraga." "V minulih štirih letih smo vendarle dosegli, da so v izgradnji mrliške vežice, za muzej v Kažnikovi hiši, ki je pogorela, zdaj pa smo jo obnovili, pa so pripravljeni načrti. To bo rateški krajevni muzej, s stalno etnološko zbirko, črno kuhinjo, prostorom, kjer bodo razstave in del planiškega muzeja, ki sodi v Rateče. bila zelo aktivna agrarna skupnost, ki si prizadeva, da bi dobila nazaj v last planinski dom v Tamarju, ki so ga zgradili rateški kmetje. Zdaj je zadeva rešena, saj bo izdana odločba o vrnitvi planinskega doma v Tamarju rateški agrarni skupnosti. Za Tamar še to: precejšen problem so hudourniki jo Trbiža, ki zasipajo zelenico. V vasi naj bi letos rešili problem meteornih vod. Uspešno pa smo zatrli komarje, ki so bili velika nadloga ne le za turiste ampak tudi za domačine in živino. Leta in leta smo si prizadevali in uspeli dobiti začasno odločbo o zatiranju, Ko je pogorela stara Kajžnikova hiša sredi vasi, so se Ratečani odločili, da jo obnovijo in preuredijo v krajevni muzej, v katerem bo tudi del planiškega muzeja. Vrtec je urejen, postavljena so igrala. Na komunalnem področju so obnovljeni oporni zidovi, postavljene ograje, položen asfalt, naslednje leto predvidevamo napeljavo kabelske televizije. Vedno je upamo pa, da nam bodo pristojni organi izdali stalno dovoljenje za uvoz škropiv in postopek zatiranja komarjev. Ob rateškem prehodu je Petrol postavil novo črpalko, na tem mejnem prehodu je bila obnovljena dvolastniška cesta. Prvi v občini imamo stalni prostor za odlaganje materiala. Med večje probleme sodijo slabe gozdne ceste in cesta v Planico in Tamar. Za zdaj ne najdemo ustrezne rešitve, kako bi omejili promet v alpsko dolino Planico, promet pa je postal nevzdržen. V Ratečah še vedno razmišljamo o podružnični šoli, v kateri naj bi potekalo tudi kulturno in ostalo življenje v kraju. Hvalevredno je, da je občina tromejo zaščitila pred vikend pozidavo in se odločila za gradnjo kolesarskih stez. Zelo dobro delajo vsa društva, planinsko društvo je na novo zaživelo. Kar uspešni so pogovori za izgradnjo žičnic ob državni meji proti Poncam, saj se lastniki zemljišč strinjajo, ustanavlja se mešana družba, v kateri bo prostor tudi za domače sovlagatelje. Vsi Ratečani pa smo zainteresirani, da se čimprej uredi predvsem Planica." Zaradi deževja za 12 milijonov tolarjev škode Direktor Zavoda Planica Jožef Lavtižar: "S sanacijo skakalnic smo letos začeli pravočasno, predvsem z obnovo velike skakalnice. Obnovilo se je hrbtišče skakalnice, del naleta in doskočišče. Dela opravlja Kobram, d.o.o., položen je cevovod za zasneževanje, kupili smo dva snežna topova in tako letos s pripravo ne bi bilo več problemov. Hudo deževje je skakalnico poškodovalo, saj je odneslo precej kubičnih metrov zemlje s skakalnice in povzročilo za 12 milijonov tolarjev škode. V naslednjih dveh tednih bomo dela zaključili, saj prihaja zima. Za ta dela so prispevali denar Ministrstvo za šolstvo in šport, občina in Športno društvo Plan- Jozef Lavtižar ica - OK Planica. Vesel sem, da je podpisana tripartitna pogodba. Vsak prispeva po 50 milijonov tolarjev. Zavod naj bi za naslednje leto poskrbel za zajetje za vodo in obnovo 90 in 120 - metrske skakalnice. Naša želja je, da bi prevlekli s plastiko K 120 in tako omogočili treninge in tekmovanja tudi poleti. Rešiti moramo še problem dostopa z izgradnjo nove sedežnice na velikanko in povezati sistem žičnic. V pričakovanju olimpiade 2006 nas čaka še izgradnja objektov, med drugim športno - gostinski objekt." • D.S. Brudur Nekaj tisoč turistov Ne želimo novogradenj Nekdaj so imeli v Ratečah 38 tisoč turistov, danes pa jih letno obišče nekaj tisoč. Turistično društvo Rateče prireja zelo odmevni prireditvi: vsakoletni Vaški dan v Ratečah in tradicionalni planinski pohod na tromejo. Za ugodne kredite Gorenjske banke in občine ni zanimanja. Rateče so med obema vojnama, okoli leta 1940, slovele kot izredno razvit turistični kraj. Že leta 1930 so ustanovili turistično društvo, saj so v Rateče prihajali turisti od vsepovsod. V najboljših turističnih letih so imele Rateče od 36 do 38 tisoč turistov, kar je za tako majhno vas izredna številka. "O tej številki lahko danes samo sanjamo," pravi predsednik Turističnega društva Rateče Jože Brudar. "Prenočitev v Ratečah je danes od pet do sedem tisoč, Turistično društvo pa se ukvarja predvsem z urejanjem kraja, vzdrževanjem sprehajalnih poti, s smerokazi. Letos smo odprli informacijsko pisarno v prostorih nove Petrolove črpalke na meji v Ratečah. Ta pisarna posreduje propagandni material in nudi vse turistične informacije. Letos smo začeli s hvalevredno akcijo ob pomoči kranjskogorske občine. Vsem zainteresiranim članom našega društva smo ponudili kredite v Gorenjski banki z zelo ugodno obrestno mero za obnovo pročelij, za odstranitev pločevinastih streh in sploh za prilagoditev turističnih sob in apartmajev novi kategorizaciji. Kreditov je veliko: za 36 milijonov tolarjev, obrestna mera pa je zelo ugodna, saj znaša 1,5 odstotka. Od 200 članov našega društva se jih je doslej na žalost zelo malo odločilo za to ugodno posojilo, za katero obrestno mero subvencionira kranjskogorska občina. Društvo upa, da se bo uresničil ureditveni načrt za Planico ter projekt za smučišča pod Poncami. Zainteresirani smo, da se čimveč neizkoriščenih prostorov v kmečkih hišah nameni za turizem, kajti nikakor ne želimo, da bi se v Ratečah pojavljale večje novogradnje. Zdaj je v Ratečah 80 oddajalcev sob in apartmajev. Društvo organizira vsakoletni Vaški dan s pisano povorko pristnih narodnih noš in prikazom ljudskih opravil in običajev ter že 19. leto tudi zelo množični pohod na tromejo. V okviru Turističnega društva zelo prizadevno dela aktiv kmečkih žena, brez katerih ne bi bilo tako dobrih prireditev. Našo turistično pisarno bi v prihodnje radi vklopili v skupni informacijski sistem, ki se ustanavlja v okviru Zavoda za promocijo turizma." Branko Dolhar Olimpiada je izredna promocija Planica mora ostati rateška Ratečane je vedno bolelo, da so z njihovo Planico, ki so jo kot domačini sami gradili, z veliko prostovoljnega dela, upravljali drugi. Iz Ljubljane so prišli, "pokasirali" in brezbrižno odšli, Planica, ki je bila v resnici njihova last, pa je propadala. V novi občini so se stvari zasukale drugače, kajti odločno so rekli nič več, Planica mora postati naša. Branko Dolhar je generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica, obenem pa ga je doletela izjemna čast, saj so ga v združenju KOP-a, združenju skakalnic velikank Kulm - Obersdorf-Planica izvolili za direktorja KOP-a: treh letalnic in še treh tujih skakalnic. Za direktorja brez omejitve mandata. Vtem združenju usklajujejo interese kot je koledar prireditev, rekonstrukcije, izgradnje, sponzorstvo. Združenje je zelo pomembno, saj ocenjujejo, da so skoki, odkar se je skočilo več kot 200 metrov daleč, postali formula l svetovnega smučarskega športa. "Zelo sem zadovoljen, da smo v Planici sklenili tripartitno pogodbo in že začeli z nujnimi deli pri ureditvi Planice, z deli, ki so bili pogoj, da zadržimo prireditev v Planici," pravi Branko Dolhar. "Takoj po letošnji prireditvi smo vložili ogromno dela, se izredno veliko dogovarjali, tako na FIS konferenci v Pragi in doma, v domači občini ter na ministrstvih in Športni zvezi v Ljubljani, da bi uskladili delo za ureditev Planice, ki je zelo pomembna za Rateče in za vso Slovenijo. Začeli smo pravočasno. Gre pa zato, da vse sloni na rateški osnovi, saj je Planica rateška, organizacijski komite pa seveda ne zapira vrat sposobnim športnim kadrom z vse Slovenije. Ne gre pa brez problemov. Eden izmed njih je, da so po zakonu o športu vsi športni objekti last uporabnikov oziroma športnih društev. Družbena lastnina prehaja v last športnih društev in tako si tudi rateško Športno društvo želi in vztraja, da so objekti v Planici last Športnega društva in ne občine. Društvo razpolaga z dokumentacijo o lastnini športnih objektov, z gradbeno dokumentacijo; vse je bilo zgrajeno s prostovoljnim delom društva in vse tudi mora ostati v lasti rateškega društva. Občina pa m pokazala razumevanja za primerno reševanje, sama pa ne razpolaga z dokumenti, da bi bilo karkoli družbena in zdaj občinska last. Planica se bo obdržala le v primeru, če bo v rokah društva in služila vsem zainteresiranim slovenskih uporabnikom. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Združevanje slovenske obutvene industrije Kakšen bo slovenski čevelj Alpina čaka, da se Peko in Planika izvijeta iz obupnih denarnih težav, država ima zanju že pripravljena zdravila. Kranj, 27. okt. - Država se je odločila za ozdravitev tržiškega Peka in kranjske Planika, za Peko je predvidenih 1,96 milijarde tolarjev državnih obveznic, za Planiko 1,8 milijarde tolarjev. V Peku je prisilna poravnava že dokaj stvarna možnost, Planika naj bi prisilno poravnavo dosegla v stečajnem postopku in zaenkrat kaže, da je dosegljiva. Država se je za ozdravitev obeh čevljarskih velikanov odločila zaradi strahu pred izgubo delovnih mest, v ministrstvu za delo so pripravili "Strategijo prestrukturiranja in razvoja delovnih mest v slovenski obutveni industriji", ki jo je vlada pred kratkim sprejela. Strategija ponuja portugalski model, po katerem naj bi ob najboljšem podjetju osnovali tehnološki center, ki bi skrbel za prenove celotne panoge. Bo to žirovska Alpina? Jasnega odgovora še ni, v Alpini previdno pravijo, da bo združevanje možno šele, ko bodo lastniki dokončno znani. Slovenska obutvena industrija je po uspešnosti na zadnjem mestu med industrijskimi vejami, že nekaj časa je bolj ali manj veljalo, da bo kot delovno intenzivna panoga počasi umrla. Nihče se ni kaj dosti ubadal z njo, če izvzamemo občasno pomoč Peku in Planiki, ki sta v zadnjih letih tonila v vse večje težave. Vendar se je država zdaj odločila, da reši čevljarje. Izdatno jim bo pomagala. Vendar zadnjič! Največje pomoči bosta deležna Peko in Planika. Ozdravljeni tovarni naj bi nato nanovo postavili razvoj, skupaj z drugimi čevljarji. Bo to uspelo? Druge možnosti pravzaprav ni. Razen propada obutvenih tovarn seveda. Zanimiva je ocena enega izmed tujih strokovnjakov, ki je po ogledu proizvodnje' v naših čevljarskih tovarnah dejal, da iz prvovrstnega usnja izdelujemo tretjerazredne izdelke. Problem je torej v dizajnu, v kvaliteti izdelkov nasploh, pravi državna sekretarka Zdenka Kovač. Za Peko in Planiko pripravljene državne obveznice Peko in Planika sta vključena v projekt prestrukturiranja pri Slovenski razvojni družbi, na seznamu je tudi žirovska Alpina, ki pa se za državne obveznice ni odločila, saj jo moti prenos upravljalskih upravičenj. S tem projektom se na SRD ukvarja članica uprave Barbara Kuerner Cad, ki pravi, da je za Peko predvidenih 1,96 milijarde tolarjev državnih obveznic, za Planiko pa 1,8 milijarde tolarjev. Vsekakor je to največ, nobeno drugo Podjetje zaenkrat nima predvidenih višjih zneskov. Za Peko je načrt finančne reorganizacije narejen, prisilna poravnava je predvidena v začetku decembra. Dotlej bo sklicana skupščina delničarjev, ki naj bi sprejela sklep o pretvorbi upniških terjatev v lastninske delež in podpisane naj bi bile ustrezne pogodbe z upniki. Po novem naj bi bila država večinski, skoraj 60-odstotni lastnik Peka. SRD bo Postala 18-odstotni lastnik, R Slovenija po zaslugi obveznic 21,5-odstotni, ministrstvo za gospodarstvo 17-odstotni in ministrstvo za delo 2-odstotni. Ker bo država verjetno upravljalska upravičenja prenesla na SRD, °° ta imela največ besede. Gorenjska banka naj bi postala 20-odstotni lastnik J~eka, SKB banka 9-odstotni, Pekovo hčerinsko podjetje Peko Trade naj bi bil ^-odstotni lastnik, notranji lastniki naj bi lmeli približno 2-odstotni lastninski delež, Preostanek nekaj manjših lastnikov. Pretvorbo upniških terjatev je že pred časom predvideval sporazum, ki sta ga obe panki - Gorenjska banka in SKB banka -ze podpisali, vendar ni bil nikoli uresničen. rislo je celo do vpisa v sodni register, vendar je bil na pritožbo Gorenjske banke sklep kasneje izbrisan. Pretvorba je zdaj za °be banki predvidena v prav takšni višini, Za uresničitev strategije razvoja obutvene industrije bo potrebnih približno *5 milijard tolarjev. Vsega ne bo Prispevala država, nekaj bodo zmogla Podjetja sama, pa banke, strateški Partnerji itd. Država naj bi v razvojne Projekte vložila približno četrtino teh sredstev. Slovenski čevelj hi moral postati razpoznaven v svetu. Nemara po trpežnos-ti, razmišlja direktor Alpine Franci Mlinar in to podkrepi s svežo zgodbo. Žena njihovega distributerja na Norveškem je imela zelo rada čevlje, ki jih je nosila že dve leti, zalo jih je nesla popravit čevljarju. Čevljarski mojster je bil presenečen: ja, kje ste pa dobili tako solidne čevlje, saj takšnih ne delajo več?! Skupaj sta nato ugotovila, da so jih naredili v žirovski Alpini. Žirovski čevelj spiva res ni tako udoben kot italijanski, pri prvi korakih nemara povzroči žulj, če ne uporabite ob lita. Toda, zdrži vsaj dve sezoni, za razliko od mehkega italijanskega čevlja, ki se takoj prilega stopalu, zavržemo pa ga po eni sezoni. razlika pa je v tem, da je moral Peko zaradi pokritja izgube najprej znižati kapital. Banki bi bili vsekakor v slabšem položaju, če bi bili kot lastnici že vpisani v sodni register. Pretvorba v okviru prisilne poravnave je namreč dokončna šele, ko je le-ta izglasovana, dotlej pa seveda še vedno obstaja možnost stečaja. Tudi v Planiki je po besedah Barbare Kuerner Čad prisilna poravnava dokaj stvarna možnost. Stečajna ekipa pripravlja načrt finančne reorganizacije, do soglasja z največjimi upniki je skorajda že prišlo in verjetno bo dogovor kmalu podpisan. V projekt prestrukturiranja podjetij pri SRD je bila vključena tudi žirovska Alpina, ki pa okleva glede državnih obveznic, saj jo moti prenos upravljalskih upravičenj na SRD. Direktor Franci Mlinar nam je dejal, da Alpina ni v prvi skupini podjetij, ki bodo dobile državne obveznice, možnost pa puščajo odprto. V Alpini si to seveda lahko privoščijo, saj poslujejo s skromnim dobičkom in potemtakem niso v stiski. Poleg tega računajo na dogovorz Evropsko banko za obnovo in razvoj. Še letos naj bi Alpina pri njej dobila 8 milijonov mark dolgoročnega posojila, prihodnje leto pa naj bi jo dokapitalizirala s 4 milijoni mark ter tako postala njena 16-odstotna lastnica. Precej si obetamo od morebitne združitve maloprodajne mreže, Alpina ima v Sloveniji 40 prodajaln, Planika 30 in Peko 60, vsi jih imamo tudi na Hrvaškem. Združitev bi lahko dokaj hitro izpeljali in se nato posvetili specializaciji proizvodnje, da bi se v bodoče dopolnjevali in ne konkurirali, kar se danes dogaja pri planinski obutvi. To bi privedlo tudi do enotnega nastopu v svetu, pravi I ram i Mlinar, direktor žirovske Alpine. Zasuk v razmišljanju o čevljarski industriji Po ozdravitvi obeh velikih bolnikov naj bi uresničili "Strategijo prestrukturiranja delovnih mest v slovenski obutveni industriji", ki jo je vlada pred kratkim že sprejela. Pod pritiskom grožnje o znatnem povečanju števila brezposelnih so jo napravili v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Potrdila je smiselnost izdatne državne pomoči Peku in Planiki. Primerjalna analiza je namreč pokazala, da naša obutvena industrija ima prihodnost, bistveno pa se mora spremeniti. Za primerjalno analizo smo se odločili, ker smo se spraševali, če sploh vlagamo v pravo smer in ali ne bi bilo bolje pustiti vse skupaj, da se zapre. V tem razmišljanju smo se ustavili ob vprašanju, kam bi sploh lahko na hitro prezaposlili 5 do 6 tisoč ljudi, kolikor jih dela v obutvenih tovarnah, skupaj z malimi delavnicami pa približno 7 tisoč. Zanimalo naj se je, kaj se dogaja z evropsko obutveno industrijo, saj smo doslej vedno poslušali, da drugih možnosti ni, zato je bila agonija v teh podjetjih le še večja, pravi državna sekretarka v ministrtvu za delo Zdenka Kovač, ki se ukvarja z zaposlovanjem. Primerjalna analiza je pokazala, da obutvena industrija v razviti Evropi še vedno obstaja in še več, nekatere države so v njej celo povečale število delovnih mest. Vzorčni primer je Portugalska, ki je v Sloveniji v marsičem podobna, vendar ima veliko malih izdelovalcev. Portugalci so se naslonili na najboljše podjetje, ob njem ustanovili tehnološki center, ki skrbi za prenovo celotne obutvene industrije. Tako so od leta 1986 do 1991 letno proizvodnjo povečali s 66,2 milijona parov na 102,2 milijona parov, zdaj količinsko raven ohranjajo, povečujejo pa dodano vrednost. Tudi drugod proizvodnja obutve ni bistveno upadla, celo v Veliki Britaniji ni, čeprav ima v primerjavi s Slovenijo trikrat do štirikrat dražjo delovno silo. Britanci so se specializirali na klasično obutev, s starinskim pridihom, ki jo lahko prodajajo pod blagovno znamko Made in UK. Podobno so se Danci in še mnogi drugi usmerili na izdelavo obutve, pri kateri dosegajo visoko dodano vrednost. Višja dodana vrednost seveda prinaša večji zaslužek. V Veliki Britaniji znaša cena delovne sile na minuto 40 do 45 pfenigov, v Nemčiji celo 60 pfenigov. Pri nas se giblje od 15 do 20 pfenigov, na naši ravni je Madžarska, za nami pa Slovaška, Poljska, Bolgarija, Bosna, Indija... Z majhnimi stvarmi bi morali najprej doseči zaupanje in se šele nato lotiti zahtevnejših projektov, ki so uresničljivi na dolgi rok. Zavzemam se za metodo majhnih korakov, s čimer naj bi ustvarili vzdušje za večje korake, ki zahtevajo več Časa in denarja, ki zahtevajo tudi žrtve oziroma odrekanje lastnim postopkom, razvoju v korist skupnih. Za začetek bi lahko skupaj objavili sezonsko znižanje cen ali izdali skupni katalog, saj jih imajo celo gostilničarji ob isti cesti, ki so prav tako konkurenti, pravi Janez Bedina, direktor tržiškega Peka. Naši čevljarji bi morali biti razpoznavni v New Yorku Slovenska obutvena industrija je tehnološko, organizacijsko in kadrovsko na tleh, pravi Kovačeva. Potrebne bodo kadrovske prenove, tudi pri managementu, saj sodobno trženje, predvsem trženje izdelkov z visoko dodano vrednostjo zahteva popolnoma drugačen tip organizacije dela, popolnoma drugačen tip managementa, kot je potreben za masovno proizvodnjo. Priprave na uresničevanje postavljene, strategije so že stekle. Doslej so z vodstvi podjetij pripravili že nekaj strateških delavnic, vključili so danskega strokovnjaka za uvajanje sprememb v podjetjih. Povabili so vsa podjetja, tudi manjša in tista, ki se v reproverigi povezujejo z obutveno industrijo. Na strateški delavnici so oblikovali štiri podskupine, ki se ukvarjajo s posameznimi deli strategije. Pri tem je bistveno, da so ključne naloge določila podjetja sama. Prav tako se že sestaja medresorsko sestavljena vladna projektna skupina. Ministrstvo je že letošnje razpise prilagodilo spodbujanju povezovanja podjetij znotraj panoge. Želijo namreč, da podjetja sama oblikujejo skupni tehnološko razvojni promocijski center, nabavno, kadrovsko in druge oblike sodelovanja. V bistvu je to tiha prisila, postavljena so pravila igre, ki jo bodo morala igrati podjetja. Zagotovljena pa jim bo pomoč strokovnjakov, tako domačih kot tujih. Naša podjetja morajo postati razpoznavna v New Yorku, pot do tega pa ni lahka, pravi Kovačeva. Pri mednarodnem trženju so namreč zelo revna, doslej so se povezovala s tujci, ki so iskali predvsem nizko ceno dela. S pomočjo tehnološkega centra naj bi dobili sodobno usmerjene mlade skupine tržnikov, ki bodo poiskale tržne niše. Spodbujanje novih pristopov v trženju, razvoj novih izdelkov, uvajanje inovacij nasploh, vzpostavitev sodobnega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal preglednost in bo ustrezna podlaga za sprejemanje managerskih odločitev ter medpodjetniško sodelovanje bo vsekakor zahtevalo precej časa, vsaj pet let. Potrebna bodo znatna vlaganja v izobraževanje in usposabljanje ljudi, v dokvalifikacije in spreminjanje miselnosti, zagotovili bo seveda treba ključne kadre, ki so s teh podjetij zbežali. Le tako naj bi po oceni državne sekretarke Kovačeve v obutveni industriji delo ohranilo približno 80 odstotkov ljudi. • M. Volčjak Bled, 23. okt. - Lip Bled je s petkovo slovesnostjo zaključil letošnje praznovanje 50-letnice obstoja. Slavnostni govornik je bil minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, ki je dejal, da je Lip vodilno slovensko podjetje v lesnopredelovalni industriji in eden najuspešnejših izvoznikov. Predsednik uprave Jakob Repe je predstavil polstoletni razvoj Lipa, ki je nastal z združitvijo žagarskih obratov bohinjskega, blejskega in jeseniškega območja. Žagan les danes v celoti predelajo v opazne plošče, masivno pohištvo ter v notranja, vhodna in garažna vrata. Do leta 1989 so na tuje prodali 25 do 30 odstotkov izdelkov, izgubo jugoslovanskega trga so nadomestili z večjim izvozom, danes izvozijo že približno tri četrtine izdelkov. Ob ustanovitvi je bilo v Lipu 352 zaposlenih, danes jih je 875. Na slovesnosti so se s spoštovanjem spomnili pokojnega Franca Bajta, ki je kar 42 let delal v Lipu, zadnjih 22 let kot glavni direktor. Franc Bajt je s svojim znanjem in sposobnostjo, z njemu značilnim vedrim duhom in ljubeznijo do lesne stroke in ljudi, vodil in usmerjal razvoj podjetja in je brez dvoma najzaslužnejši za dosežene rezultate v podjetju, velike zasluge ima tudi za lesarstvo v slovenskem prostoru, je dejal Jakob Repe. Na sliki: predsednik Lipove uprave Jakob Repe (na levi) in gospodarski minister Metod Dragonja, ki je Lipu čestital v imenu slovenske vlade. • Foto. T. Doki SID v Bernski uniji Kranj, 23. okt. - Slovenska izvozna družba je bila sprejeta v Bernsko unijo, ugledno Mednarodno združenje kreditnih zavarovateljev in zavarovateljev v tujino. Slovenska izvozna družba je bila v Bernsko unijo vključena na njeni 55. letni generalni skupščini, ki je od 18. do 21. oktobra potekala v Cape Tovvnu. Bernska unija združuje več kot štirideset mednarodnih kreditnih in investicijskih zavarovateljev, ki zavarujejo več kot 400 milijard dolarjev svetovnega izvoza. Izvoz držav, katerih izvozne kreditne agencije so članice Bcrnske unije, pomeni kar 80 odstotkov vsega svetovnega izvoza, kreditne agencije v teh državah pa v povprečju zavarujejo 13 odstotkov nacionalnega izvoza. Med najbolj znanimi članicami so nemški Hermes, francoski COFACE, angleški ECGD, avstrijska OEKB, italijanski SACE, nizozemski NCM, US-EXIM in drugi. Izvozno kreditna agencija mora izpolnjevati stroge kvalitativne in kvantitativne pogoje, da lahko zaprosi za članstvo v Bernski uniji: delovati mora vsaj.tri leta, prihodki iz naslova premij ne smejo biti manjši od petih milijonov švicarskih frankov, poleg tega mora ustvariti vsaj 500 milijonov švicarskih frankov prometa, kandidatka pa mora zagotavljati zavarovanje kratkoročnih, srednjeročnih pa tudi dolgoročnih poslov pred komercialnim in političnim tveganjem. Sprejem SID v Bernsko unijo je pomemben predvsem zaradi izmenjave informacij in sodelovanja v dejavnostih, ki potekajo v njenem okviru, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj zavarovanja in financiranja izvoza in predvsem zagotavljanja konkurenčnejših pogojev slovenskim izvoznikom na tujih trgih. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si OBČINA RADOVLJICA Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica tel. 386(0)64 715 127, 714-222, fax. 714 684 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Radovljica na podlagi tretjega odstavka 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. I. RS; št. 75/94) ter 17. in 18. člena Odloka o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Muzeji radovljiške občine z Zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni vestnik Gorenjske, št. 51/96), razpisuje delovno mesto DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo visoko izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri - da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih - da poznajo in imajo izkušnje s področja dejavnosti zavoda ter aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik - da izpolnjujejo druge pogoje, ki jih določa zakon Mandat direktorja je pet let in se lahko ponovi. Prijavi naj kandidati predložijo življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev ter jih v roku 8 dni od objave razpisa pošljejo na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom "ZA RAZPIS MRO". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Radovljica Začela se je največja računalniška prireditev pri nas INFOS '98 INFOS postaja mednarodni sejem in kongres Včeraj so v Cankarjevem domu odprli letošnjo najpomembnejšo računalniško prireditev pri nas, ki je iz izobraževalne prireditve prerasla v sejem in kongres računalniški strokovnjakov. MEŠETAR Ljubljana, 27. oktobra - Včeraj, v ponedeljek, so v slovenskem kulturno kongresnem centru Cankarjev dom odprli najpomembnejšo računalniško prireditev v Sloveniji, ki vse bolj, tudi po obiskovalcih i/ tujine sodeč, dobiva mednarodni pomen. Poleg razstavnega dela prireditelji ohranjajo in razvijajo izobraževalni del, saj bodo ves čas prireditve v vseh razpoložljivih dvoranah potekala predavanja in predstavitve. Kljub temu da so tudi letos -sicer mesec prej, kot v preteklih letih - pred Cankarjev dom postavili montažni objekt, pa tudi letos prireditelji INFOS-a '98 ugotavljajo, da so postali prostori Cankarjevega doma pretesni, saj vlada za razstavljanje na tej prireditvi veliko večji interes, kot so prostorske možnosti. Poleg dodatnega objekta so se potrudili kar najbolje izkoristiti vseh približno 2,500 kvadratnih metrov razpoložljivih površin in pri tem se je pokazalo, da kaj več kot 130 razstavljavcem (kar je približno toliko kot lani) prostora ni mogoče zagotoviti. INFOS '98 organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Cankarjev dom in podjetje Infos, d.o.o., soorganizatorji pa so ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za znanost in tehnologijo, ministrstvo za notranje zadeve, Območna gospodarska zbornica Ljubljane, Mestna občina Ljubljana in Imelda 8000, postopoma spreminja svojo vsebino, pri čemer kaže povedati, da se je razvil iz povsem izobraževalne prireditve, in prek sejemske ponudbe vse bolj prerašča tudi v pomembni strokovni kongres z mednarodno udeležbo: tako na strani ponudnikov in predavateljev, kot tudi na strani obiskovalcev. Izobraževanje ima še vedno prav posebno mesto v tako imenovanem seminarju Infos '98, ki so ga razdelili na več linij: za podjetniški menedž-ment, za vodje informacijskih centrov in projektov, za sistemsko usmerjene uporabnike, za uporabnike elektronskega poslovanja v mrežah in na inter-netu ter šolska linija za učitelje in učence, poleg teh seminarjev (za katere je potrebno plačati V odlični druščini Lek in Luka Koper Kranj, okt. - Ljubljanski Lek in Luka Koper sta bila med štiridesetimi svetovno znanimi podjetji, ki so na nedavnem forumu mednarodne organizacije IQ Net prejela posebno nagrado. V kanadskem Torontu je 6. oktobra potekal forum mednarodne organizacije IQ Net (International Quality NetVVork), mednarodnega združenja svetovanih hiš za certificiranje sistemov kakovosti in sistemov ravnanja z okoljem, ki šteje 29 članic z vsega sveta. Vanj je kot edini iz Slovenije vključen tudi Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ). Slovesnost so pripravili ob podelitvi 100 tisočega certifikata kakovosti, posebej pa so nagradili štirideset podjetij, ki so bila certificirana v zadnjih dveh letih. Nagrajenci so morali izpolnjevati posebna merila, kot so mednarodna uveljavljenost, ugled na tržišču itd. Med svetovno znanimi koncerni, kot so Alcatel, Pirelli, Lego, Siemens, NEC, Daewoo sta bili tudi dve slovenski podjetji - Luka Koper in Lek Ljubljana. Posredno je to tudi priznanje za SIQ, ki je Luki Koper in Leku podelil certifikata, saj dokazuje, da kot edina slovenska certifika-cijska hiša izpolnjuje visoka merila za strokovno usposobljenost presojevalcev ter za izvedb o presoj. SIQ je pridruženi član IQ Netže od leta 1992, leta 1996 pa je pridobil status polnopravnega člana. Omeniti velja, da je nagrajen tudi zagrebški Ericsson Nikola Tesla, ki mu je certifikat prav tako podelil SIQ. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KRANJ vabi svoje člane -obrtnike in podjetnike na območju Mestne občine Kranj na razgovor s kandidati za bodočega župana, ki so izrazili željo po predstavitvi in razgovoru z obrtniki. Srečanje bo v četrtek, dne 29. oktobra 1998, ob 19. uri v dvorani doma Krajevne skupnosti Primskovo. Obrtniki iz drugih občin bodo o razgovorih z njihovimi kandidati za župane, kjer bo za to izražena želja, obveščeni kasneje. Vljudno vabljeni! Predsednik OOZ Kranj: Marjan Ciperle tudi kotizacijo) pa bo še vrsta brezplačnih zanimivih dogodkov. Največ zanimanja bo zagotovo za predstavitev slovenske verzije Microsoftovega sistemskega programa Windows '98 (v sredo ob 12. uri in 30 minut) na sejmu pa tudi ne bo manjkal zmagovalni program z natečaja Windows Word Open '98 v kategoriji industrijskega inženiringa tovarne Termo iz Škofje Loke. Seveda je v splošnem mogoče reči, da so posebni poudarki na računalniških komunikacijah, poslovni informatiki in uvajanje elektronske podpore v javno upravo. Kot je znano so posebej pereča vprašanja standardizacije in varnosti elektronskega poslovanja, obvladovanja logistike in materialnih tokov, na področju sistemov za odločanje pa prenovitev sistemov za povečanje konkurenčnosti. Sodelujejo strokovnjaki iz vseh nivojev: od univerze in inštitutov do praktikov in ponudnikov. Za šolsko linijo tokrat predstavljajo šolsko računalniško učilnico in vrsto računalniških programov, ki naj pomagajo pri lažjem razumevanju in osvajanju znanja pri različnih predmetih. Posebno aktivne so bile pri tem srednje in poklicne šole, saj jih kar 15 predstavlja svoje dosežke. Posamezne projekte predstavljajo v obliki razglednic, manjkalo pa tudi ne bo Intronet stičišče. Tudi letos računalniška revija Monitor pripravlja oceno računalniških dosežkov in razglasitev "Najboljši na Infosu", prvič pa so pripravili tako imenovano poslovno stičišče s svojim aktivnim in pasivnim delom. V poslovni hiši Hermes SoftLab bo v okviru Infosa organizirana tudi mednarodna konferenca o komunikacijah, oblikovanju in upravljanju z informacijami pod naslovom "Kjer se snideta vzhod in zahod: Tehnična komunikacija in uporabnost izdelkov", morda pa bo za mnoge zanimiva in dobrodošla novost tudi ta, da lahko na sejmu dobijo (če predložijo ustrezne slike in dokumente) izdelano novo osebno izkaznico v dokaz, kaj zmore računalniško podprta javna uprava. Letošnji slogan INFOS-a '98 je "Vrata v novo tisočletje", skupni naslov te izobraževalno sejemske prireditve pa "Ko podatek postane informacija". Prepričajte se! • Š. Žargi Svetovanje na področju zdravstva Kranj, okt. - Zveza potrošnikov Slovenije širi svetovanje na nova področja, s pomočjo nemške potrošniške organizacije na področje zdravstva. Zveza potrošnikov Slovenije je lani s pomočjo nemške potrošniške organizacije začela uresničevati projekt širitve svetovanja na področje zdravstvenih storitev, pravic pacientov in finančnih storitev. Rezultate bodo predstavili v torek, 27. oktobra (danes), predstavitev bo od 9,30 do 17. ure potekala v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije v Ljubljani. Hermes Softlab finalist Kranj, okt. - Evropski sklad za upravljanje kakovosti je razglasil letošnje dobitnike evropske nagrade za kakovost. Med finaliste v skupini srednjih in majhnih podjetjih se je uvrstilo tudi slovensko podjetje Hermes Softlab. V skupini srednjih in majhnih samostojnih podjetij je bilo nagrajeno nemško podjetje Schindlerhof, priznanje je dobilo dansko podjetje DiEU, finalista sta bila še špansko podjetje Funderia Codals SA in slovensko podjetje Hermes Softlab. Tako visoka uvrstitev je za Hermes Softlab, ki je doslej prejel že vrsto različnih priznanj, zelo pomembna, saj je to zelo prestižno priznanje. Sanacija Kovinotehne po načrtu Kranj, 23. okt. - V četrtek, 22. oktobra, se je sestala skupščina celjske Kovinotehne, za 328 milijnov tolarjev nerazporejenega dobička iz preteklih let je dala v rezerve. Celjska Kovinotehna je imela od leta 1993 do 1997 za 328 milijonov tolarjev nerazporejenega dobička, ki so ga delničarji razporedili v rezerve. Na skupščini je predsednik nadzornega sveta Jože Stanič predstavil Saša Geržino, ki ga je nadzorni svet julija letos imenoval za predsednika uprave Kovinotehne. Sašo Geržina je poudaril, da sanacija Kovinotehne poteka po načrtih. Na Pomurskem sejmu še sejem Sadje Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni se že pripravljajo na novo sejemsko prireditev, na drugi mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in opreme, ki ga bodo odprli v petek, 6. novembra, in zaprli v torek, 10. novembra. V času sejma bo več posvetovanj, razglasili pa bodo tudi rezultate ocenjevanja sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, sadnih destilatov ter slovenskega medu. Le izsiljevanje višje cene? Kot smo že pisali, je vlada na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdala uredbo, po kateri morajo uvozniki od 17. oktobra dalje plačevati za uvoz koruze posebno dajatev (prelevman) v višini 16 tolarjev za kilogram, kar je 13 tolarjev več kot prej. Odločitev vlade, ki naj bi s tem zaščitila domače pridelovalce, je izzvala precejšnje ogorčenje, saj je tolikšno povišanje posebne uvozne dajatve zelo povečalo stroške prašičer-ejcem, perutninarjem jn podjetjem, ki se se ukvarjajo z mešanjem krmil. Na nedavnem sestanku združenja za agroživilstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije so med drugim ugotavljali, da je vlada nasedla špekulantom, ki s polnimi skladišči koruze le izsiljujejo višjo ceno koruze na domačem trgu. Pojasnilo vlade, da •naj bi s tem le zaščitila domače pridelovalce, težko razumejo, saj podatki kažejo, da slovenska živilska industrija od potrebnih 200 tisoč ton koruze lahko dobi doma le okrog 20 tisoč ton, vso ostalo pa mora uvoziti. Tudi Pomurske mlekarne dobro poslujejo Mlekarne zadnja leta dokaj dobro poslujejo. To ne velja le za Gorenjsko mlekarno, dobre vesti je, na primer, slišati tudi iz Pomurja, kjer bodo delničarji Pomurske mlekarne na prvi skupščini delniške družbe sklepali tudi o razporeditvi dobička zadnjih štirih let ter o pokritju izgube iz poslovnega leta 1993. Začasna uprava in začasni nadzorni odbor predlagata, da bi od 314,7 milijona tolarjev čistega dobička iz let 1994, 1995 in 1996 namenili 280 milijonov tolarjev za dividende delničarjem (bruto 3.500 tolarjev na delnico), 5, 6 milijona tolarjev za nagrado upravi in vodstvu, 29,1 milijona dobička iz leta 1996 pa naj bi ostalo nerazporejenega, enako tudi 167,8 milijona tolarjev lanskega dobička. Izgubo iz poslovnega leta 1993 v revaloriziranem znesku 168,4 milijona tolarjev naj bi pokrili iz obstoječih rezerv, oblikovali pa naj bi tudi sklasd lastnih delnic v znesku 80 milijonov tolarjev. Odkupne cene bikov Mesnine dežele Kranjske odkupujejo govejo živino po (bruto) cenah, ki veljajo od 24. avgusta dalje. Do dve leti stari biki prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda so po 578 tolarjev za kilogram mesa, meso drugega razreda po 550 tolarjev, tretjega razreda po 510, četrtega po 424, petega po 372 in meso šestega razreda po 298 tolarjev za kilogram. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si belsa Zlata turistična priznanja Kranj, okt. - Zlata turistična priznanja je na nedavnem gostinsko turističnem zboru prejelo tudi precej Gorenjcev. Na jubilejnem, 45. gostinsko-•turističnem zboru v Rogaški Slatini so podelili cehovska priznanja najboljšim in najbolj prizadevnim v slovenskem turističnem gospodarstvu. Priznanja za kakovost in uspešnost podeljuje Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Med nagrajenci je tudi precej Gorenjcev. Med podjetji so priznanja prejeli Restavracija Zois Brdo -Protokolarni servis, Smučarski center Cerkno in agencija Zupan Hotel Park Bled. Med posamezniki pa so z Gorenjske priznanja prejeli:-Margareta Benčič i/ Protokolarnega servisa Brdo in Franjo Kreačič. ki je dolga leta vopdil Rl( Krvavec. Posebej je potrebno omeniti, da je priznanje prejela tudi priznana turistična strokovnjakinja Danica Zorko, ki že vrsto let dela pri Združenju za turizem in gostinstvo pri G/S. Neutrudno nam pošilja informacije, ki so zanimive za širšo javnost. PREDDVOR Občina Preddvor objavlja prosto delovno mesto UPRAVNI DELAVEC - SODELAVEC v Občinskem uradu Pogoji: • izobrazba najmanj V. stopnje ekonomske administrativne ali upravne smeri • najmanj tri leta delovnih izkušenj • poznavanje računalništva (Windows - Word) • poznavanje pisarniškega poslovanja • obvladanje poslovno uradovalnega jezika • sposobnost dela s strankami • vozniški izpit B kategorije Poleg navedenih pogojev morajo kandidatke izpolnjevati še splošne pogoje določene z Zakonom o delavcih v državnih organih. S kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za določen čas za dobo 6 mesecev s polnim delovnim časom z možnostjo podaljšanja. Po ožjem izboru bo s kandidatkami opravljen preizkus znanja. Pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj, ter z. dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj zainteresirane pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov OBČINA PREDDVOR, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor, s pripisom Za razpis - ne odpiraj. Kandidatke bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izbiri. OPEL VECTRA VECTRA že za 2.610.304 SIT V mesecu oktobru vam ob nakupu podarimo prtljažnik s kovčkom za smuči THUIE avtotehna ¥Di in PINTAR Koroška c. 53a, KRANJ Tel.: 064/224-621 OPEL^ OPEL CORSA CORSA že za 1.432.229 SIT V mesecu oktobru vam ob nakupu podarimo štiri zimske pnevmatike. avtotehna¥110 in PINTAR Koroška c. 53a, KRANJ Tel.: 064/224-621 OPEL^7 Aktualno borzno dogajanje Mrzlemu vremenu se je pridružilo tudi slabo razpoloženje borznih posrednikov in investitorjev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Še konec prejšnjega oziroma na začetku tega tedna je bilo dnevno sklenjenih za več kol 600 milijonov tolarjev kupčij, v naslednjih dneh pa skupni promet ni presegal 400 milijonov tolarjev. Slovenski borzni indeks je v tem tednu izgubil nekaj točk in tako na koncu tedna znaša 1.666 indeksnih točk. V A in B kotaciji je bil promet z* delnicami cel teden skromen, edini razlog za večji promet v začetku tedna so bili posli sklenjeni z obveznicami, katerih tečaji se niso opazneje spremenili. V pomanjkanju novih, svežih in presenetljivih novic se cene prometnejših delnic, ki so stalno v ospredju, tudi ta teden niso bistveno spremenile. Delničarji Mercatorja imajo v sredini novembra že 4. skupščino delničarjev. Odločali bodo tudi o predlogu uprave o pokrivanju izgube iz. prejšnjega leta. Sicer pa so v prvem polletju ustvarili več kot 600 milijonov tolarjev čistega dobička, cena delnice pa je v zadnjem tednu padla za 3 odstotke. Tudi delnici Krke in Leka sta se pocenili, prva je v zadnjem tednu izgubila 2,5 odstotka svoje vrednosti in tako po petkovem trgovanju njena znaša 25.730 tolarjev, cena druge pa je padla za 3,3 odstotka in tako stane 37.960 tolarjev. Pred kratkim so imeli skupščino tudi delničarji Aerodroma, ki so potrdili predlog uprave, ta ja namreč predlagala 75 tolarjev gruto na redno delnico. V letošnjem letu bodo namenili za obnovo letališke infrastrukture. 1,3 milijarde tolarjev, petkova povprečna cena za omenjeno delnico pa znaša 2.600 tolarjev. Prav tako so predloge uprave potrdili delničarji Kovinotehne, ki tudi letos, kljub dobičku iz preteklih let ne bodo deležni dividend, saj so celoten dobiček razporedili v rezerve. Cene ostalih delnic se niso bistve-no spremenile. Podobno razpoloženje vlada tudi na prostem trgu. Skromnemu prometu so sledile tudi skromne spremembe tečajev prometnejših delnic. Mednje spadajo tudi delnice Gorenja in Loke iz Škofje Loke. Cena prvih je v zadnjem tednu za malenkost padla, njihov petkov enotni tečaj pa znaša 1.716 tolarjev, cena drugih se je med tednom dvignila celo nad 2.020 tolarjev, njen povprečni petkov tečaj pa je znašal 1.983 tolarjev. Vrednost poslov z delnicami Gorenjskega tiska je bilo skromno, delnica pa se je v zadnjem tednu pocenila za dobrih 9 odstotkov. Sicer pa v zadnjem obdobju opazimo večje, število sklenjenih poslov v primerjavi s preteklim obdobjem oziroma glede na A in B kotacijo. Razloge za to lahko najdemo predvsem v vse večjem številu delnic pooblaščenih investicijskih družb, ki so uvrstile svoje delnice na prosti trg. Cene teh delnic v zadnjem obdobju ne dosegajo pretresljivih nihanj, izjema so delnice Nikinih skladov, ki so v zadnjem tednu padle za približno 10 odstotkov. Vzroke za to korekcijo lahko pripišemo postopku zoper družbo za upravljanje Nikinih skladov, ki ga je sprožila Agencija za trg vrednostnih papirjev. Zadnje, ki so se pridružile borznemu plesu, so bile delnice Ateninih skladov, njihova cena pa niha okoli 330 tolarjev. Ze v ponedeljek naj bi začele kotirati tudi delnice prvega sklada Nacionalne finančne družbe, simbol za to delnico pa bo NF1S. Finančniki oziroma večji investitorji na borznem trgu zaenkrat ne najdejo pravih novic, s katerimi bi spremenili monotono razpoloženje. Glede na to, da so se cene v zadnjih dveh mesecih opazno znižale, bi veljalo premisliti o ponovnih nakupili. Velja pa nasvet: Ohranimo trezno glavo. Janez Novak Ilirika BPH, d.d. Začetek trgovanja z delnicami Nacionalne finančne družbe Delnice NFD 1 na borzi po 800 tolarjev Od včeraj naprej lahko delničarji naše največje družbe za upravljanje del svojih delnic že prodajo ILIRI K \ ODKUPUJEMO DELNICE? ^SAV^COIjORHEDVODE, ŽiTO Litibljaiu, ŽI\1LA Kranj, EMONA Merknr, KRKA B, PETROL UMIKOM PIVOVARNA UNION IN LAŠKO,, *prodafamo delnice na borzi ^upravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861 511 ^ K RAN) lel 064/221 722 Ljubljana - Na prostem trgu Ljubljanske borze so včeraj začeli trgovati z delnicami prvega od pooblaščenih investicijskih skladov (pid) Nacionalne finančne družbe - NFD 1. Kot je ob tej priložnosti na srečanju z novinarji povedal direktor NFD Stanislav Valant, so prve novice z borze dobre, delnice so se prodajale po ceni okrog 800 tolarjev. Po Valantovih besedah je to v skladu s pričakovanji, ker pa v bodoče pričakujejo precejšnje prodaje s strani delničarjev, se bo cena v prihodnje zaradi velike ponudbe bržkone znižala. V sklade NFD je svoj certifikat v celoti ali deloma vložilo skoraj 200 tisoč Slovencev oziroma vsak deseti državljan. NFD ima trenutno tri pide, in sicer NFD 1, NFD 2 ter NFD Investicijski sklad. Prva dva, torej NFD 1 in NFD 2, sta nastala z združitvijo in razdružitvijo prvotnih petih skladov (Adriatic, Dolenjski, Gorenjski, Prvi in Štajerski investicijski sklad). Za ta korak so se po Valantovih besedah odločili zato, ker imajo vsi skladi skupaj v povprečju za delnice podjetij zamenjanih le nekaj več kot 47 odstotkov zbranih certifikatov. S preoblikovanjem pa so sklad NFD 1 napolnili z delnicami in deleži NFD je trenutno solastnica 136 slovenskih podjetij, od tega ima v 19 podjetjih kontrolni, torej več kot četr-tinski paket, največje posamične deleže pa ima v 45 podjetjih. Med drugim je solastnica v podjetjih Krka, Lek. Merkur, Živila, Petrol, Belinka in druga. Od vseh podjetij v porfelju NFD jih že skoraj 45 odstotkov kotira na borzi oziroma je tržnih. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Martinovi izleti na Martinovi soboti V Goriška Brda, na Bizeljsko... Obe Martinovi soboti, 7. in 14. novembra, bomo pripravili Glasova izleta na Bizeljsko. Obakrat bomo z. avtobusom Integrala Jesenice po dolgem prevozili Sloveniji), od Karavank do Sode: vožnja se začne /in konča/ na Jesenicah, s postanki v Žirovnici, Vrbi, Lescah, Radovljici, Kranju, Škofji Loki in Medvodah. Med izletom se bomo ustavili v^ Brežicah, kjer ima uspešna gorenjska družba ŽIVILA, d.d., svoj hipermar-ket. Ogledali si bomo eno od znamenitih bizeljskih 'repnic' - to je v silikatni pesek izkopana podzemna shramba, kakršnih ni nikjer drugje v Sloveniji. Pri IsleniČu bomo degustrirali najboljša bizeljska vina in seveda temeljito poskusili tudi letošnji letnik belih ter rdečih priznanih vin bizeljskega vinorodnega okoliša. Sestavni del Martinovega izleta sta Martinova večerja in veselo martinovanje v Dolenjskih toplicah. Oba izleta na Bizeljsko (z zaključkom v Dolenjskih toplicah) bo vodila Sandra Radoševič. Še eno povabilo na martinovanje - v Goriška Brda. V tem delu Slovenije se z vinarstvom ukvarja več kot 300 zasebnih pridelovalcev, nekateri med njimi so se uspeli lZ]emnp uveljaviti na zahtevnem svetovnem tržišču. Večina se bo predstavila na letošnji Prireditvi MED ANA NOVO, kjer bo pokušina L°y.e£Q vina, ki med poznavalci velja za veliko boljšo kapljico od bolj znamenitega francoskega beaujelausa. V Me dano bomo rajžali v soboto 7. novembra. Spotoma bomo obiskali Vipavo, se v Gonjačah povzpeli na stolp, v Medanipa zvečer zurirali" pod velikim prireditvenim šotorom, kjer si ho na martinovanju vsak privoščil, kar zeli. Vino bo seveda možno tudi kupiti, v rinfuzi J ekološko neoporečen (100% izkoristek) iop.,.Drez vzigauc komur J5 g Ki. -*»» « » I o a. Informacije in prodaja v trgovinah: # MERKUR Z zaupanjem do uspeha! j£, ELEKTROTEHNA SET Splošna elektro trgovina d.d. Tel.: 061/125-28-48 Tel.: 061/140-11-50 Tel.: 061/187-33-33 Mednarodno posvetovanje o gamsu Različna stališča lovcev in naravovarstvenikov Bled - Z izletom v Triglavski narodni park, kjer naj bi opazovali gamse, seje v petek na Bledu končalo dvodnevno mednarodno posvetovanje o varstvu in upravljanju gamsa na zavarovanih območjih Alp in v Sloveniji. Posvet, ki ga je z denarno podporo Slovenske nacionalne komisije za Unesco in Zveze evropskih narodnih in naravnih parkov Europarc pripravil zavod Triglavski narodni park, je pokazal na različna stališča lovcev in naravovarstvenikov. Medtem ko so lovci oz. predstavniki slovenske lovske organizacije zagovarjali lov in načrtovani odstrel kot najboljše "orožje" za uravnavanje števila gamsov in za preprečevanje gamsje garjavosti, so tuji strokovnjaki in predstavniki tujih parkov zagovarjali popolno varstvo gamsa in stališče, da naj to uravnava narava sama. V švicarskem narodnem parku Engadin je, na primer, lov prepovedan, pa zato nimajo problemov. Gamsa so popolnoma zavarovali tudi v osrednjem delu francoskega narodnega parka Les Ecrins, ukrep pa jim je po izjavi njegovega predstavnika prinesel veliko dobrega. • CZ. Dan koruze za zrnje Škofja Loka - Gorenjska kmetijska j "nasadu" ogledali žetev posameznih zrnje, ob pol enih pa bo v škofjeJoškei n hotelu iranstunst CZK-ja mag. Janeza _____________________________ GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Fotografska razstava Beloglavi jastreb • včeraj, danes, jutri Tržič - Danes, v torek, ob šestih popoldne bodo v prostorih stalne zbirke Lovci na mamute na Koroški cesti 9 v Tržiču odprli fotografsko razstavo Beloglavi jastreb - včeraj, danes in jutri, avtorja Viktorja Luskovca iz zavoda za ekologijo Narava 2001. Ob odprtju razstave bo zbranim spregovoril Stanislav Peterlin, svetovalec vlade in dolgoletni oblikovalec politike varstva narave v Sloveniji. Ob tej priložnosti si bo možno ogledati tudi s Kitajske uvoženega dinozavra, ki je najnovejša pridobitev ustanove Homogea. • CZ. Ogrevanje z lesnimi ostanki iz zadružne žage Prezgodnje pismo o nameri Srednja vas v Bohinju - Kot je znano, je podjetje Ispo iz Ljubljane po naročilu bohinjske občine in Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas izdelalo študijo o možnostih za daljinsko ogrevanje vasi Srednja vas, Bohinjska Češnjica in Jereka z lesnimi ostanki zadružne žage. Občinski svet se je na julijski seji seznanil z izvlečkom študije in med drugim sklenil, da bo občina študijo predložila v recenzijo neodvisni strokovni organizaciji in da bo v sodelovanju z izdelovalcem študije pripravila možne različice za nadaljevanje projekta. Agencija za prestrukturiranje energetike je potlej obvestila občino in Gozdarsko kmetijsko zadrugo Srednja vas, da na državni ravni pripravljajo nacionalni program ukrepov za odstranitev ugotovljenih ovir pri projektih daljinskega ogrevanja z lesno biomaso v Sloveniji, v okviru tega pa tudi izvedbo treh ali štirih poskusnih primerov, ki bi jih izdatneje kot druge sofinancirali iz sredstev države, programa Združenih narodov UNDP in Phare programov. Agencija je tudi predlagala, da bi občina in zadruga o tem podpisali pismo o nameri, s katerim bi se med drugim zavezali, da bosta v projekt daljinskega ogrevanja z lesno biomaso vložili lastna sredstva in si prizadevali za pridobitev ustreznih državnih in mednarodnih podpor. Občinski svet je na zadnji seji vtem mandatu sklenil, da bi bilo sprejemanje kakršnegakoli pisma o nameri prezgodnja odločitev in daje v sodelovanju z družbo Ispo treba najprej pripraviti strokovne podlage za odločanje in jih predložiti v obravnavo novemu občinskemu svetu. Ta bo med drugim moral odgovoriti tudi na vprašanje, kakšna bo v tem projektu vloga občine. • CZ. (^®Kn]D[iDW®©ft fl®©®Di]D©®g [o)_®_ Cesta maršala Tita 18, 4270 Jesenice Fax: (064) 861-241, 864-155 Telefon: direktor: 831-680 stanovanjske storitve 862-167, 862-168 inženiring, nadzor in urejanje zemljišč 831-045, 831- 142 objavlja ponovni javni razpis za prodajo nepremičnin z zbiranjem ponudb POSLOVNI PROSTORI NA JESENICAH, C. M. TITA 53 b 1. Predmet javnega razpisa so poslovni prostori v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta C. m Tita 53 b, Jesenice 2. Poslovni prostori so nezasedeni in naprodaj kot celota. Površina prostorov znaša 241,90 m2 3. Izklicna cena predmetnih nepremičnin znaša 24.365.743 SIT 4. Kriteriji za izbor najprimernejšega ponudnika so: - za prodajalca ugodnejša kupnina - za prodajalca ugodnejši plačilni pogji - druge ugodnosti kupca 5. Zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo za predmetne nepremičnine vsak delovni dan od 8.00 -12.00 ure na naslovu: DOMIN-VEST JESENICE, p.o., Cesta maršala Tita 18, Jesenice, vendar morajo plačati stroške dokumentacije v znesku 5.000 SIT 6. Zainteresirani ponudniki naj posredujejo svoje ponudbe v roku najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DOMINVEST JESENICE, p.o., Cesta maršala Tita 18, 4270 Jesenice, v zaprtih kuvertah z oznako "PONUDBA JESENICE - NE ODPIRAJ". 7. Ogled nepremičnine je mogoč vsak dan po predhodnem dogovoru po telefonu: 064/831-680 Marija Kalan, specialistka za poljedelstvo v gorenjski kmetijski svetovalni službi Na nekaterih njivah raste koruza že pet let zapored "Setveni kolobarje ozek. V letih, ko seje krompir dobro prodajal, gaje ožil predvsem krompir, zdaj je njegovo vlogo prevzela koruza, ki na nekaterih njivah raste že pet let zapored ali še celo dlje," ugotavlja Marija Kalan in svetuje kmetom, da takšna zemljišča za dve ali tri leta "spočijejo". Marija Kalan * Pridelki so pospravljeni, v soboto so na tradicionalni prireditvi v Cerkljah stehtali in izmerili še najtežje in največje... Zdaj je že mogoče oceniti, kakšno je bilo leto za poljedelstvo. "Vremenske razmere so bile letos pridelovalcem poljščin dokaj naklonjene. Padavin je bilo dovolj, večje suše ni bilo, tudi toča, kije marsikje v Sloveniji klestila in povzročala škodo, je Gorenjski prizanesla. Letina je bila dobra. Pridelki so bili večinoma obilni, kakovostni, zdravi, pridelani v še dokaj čistem okolju." * Vsem vreme le ni bilo naklonjeno, ponekod jim je tudi "ponagajalo"... "Del Bohinja, predvsem območje Koprivnika in Gorjuš, je prizadela toča. Na območju občin Preddvor, Kranj in Šenčur je veter julija polegel nekaj koruze in otežil spravilo, žita pa so ponekod zaradi vetra polegla bolj, kot bi sicer. V drugi polovici julija in avgusta je bilo tudi krajše sušno obdobje. Večina pridelkov suše ni občutila, nekaj škode pa je povzročila pridelovalcem zelenjave, še zlasti tistim, ki nimajo možnosti za namakanje, ter na peščenih tleh, kjer je bil zato krompir drobnejši, pridelek koruze za siliranje pa malo manjši. Nekatera kmetijska zemljišča v Selški in Poljanski dolini je prizadelo tudi nedavno neurje s poplavami." * Omenili ste namakanje. Pred leti, ko so se suše kar vrstile iz leta v leto, je bilo zanimanje zanj veliko, zadnja leta se zdi, da je spet nekoliko v ozadju... "Izračuni kažejo, da se namakanje splača pridelovalcem zelenjave, ne pa tudi pri ostalih kmetijskih dejavnostih, kjer stroškov namakanja ni mogoče všteti v prodajno ceno. Na Gorenjskem nimamo nekega namakalnega sistema, ampak ta problem vsak rešuje po svoje: nekateri s črpanjem vode iz podtalnice, drugi z zajemom vode iz Save in drugih vodotokov. Na Sorskem polju je namakanje problematično zaradi podtalnice, še najbolj pa bi ga bilo potrebno urediti na Kriškem polju, kjer je tudi največ zelenjave." Koruzo je "napadla" sovka, zelje pa žilavka * So bili rastlinski škodljivci letos "sitni in napadalni"? "Letos je bilo vse v normalnih mejah, edina posebnost je bil pojav ozimnih sovk, ki so spomladi na nekaterih njivah tako požrle mlade posevke koruze, da so jih kmetje podorali in koruzo ponovno posejali. Za to so odločili že, če so gosenice požrle od 30 do 40 odstotkov posevka. Približno tritedenska zamuda v setvi in rasti seje poznala tudi na koncu, po nekaterih ocenah so bili pridelki na teh njivah od deset do petnajst odstotkov manjši. Ponovna setev je bila tudi dodatni strošek, saj samo seme za hektar njive stane okrog dvajset tisoč tolarjev, več je bilo tudi dela. Letos je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti zaradi vročega poletja tudi nekaj več koloradskega hrošča." * Ali ocena "nič posebnega" velja tudi za bolezni? "Pri žitih res ni bilo nič posebnega, pri krompirju je bila spomladi bolj izrazita kot običajno listna pegavost, medtem ko je bilo plesni zaradi toplega poletja nekoliko manj. Pridelovalcem zelja je "nagajala" kapusna žilavka, to je bakterijska bolezen, ki povzroča gnitje. Letos je na nekaterih njivah uničila tudi pol pridelka, ponekod ga je močno razredčila. Razvoj te bolezni pospešujejo visoke temperature in vlaga, povzroča pa jo tudi preozek kolobar na teh kmetijah." Koruza oži kolobar * Ali ni (pre)ozek kolobar problem vsega gorenjskega poljedelstva? "Vsekakor! Nekdaj je bil na kmetijah štiri-, petletni kolobar, zdaj na nekaterih izrazito živinorejskih kmetijah na isto njivo že pet let zapored ali že dlje časa sejejo koruzo. Na teh kmetijah bodo morali razmisliti o možnosti, da bi te njive zasejali s travno deteljnimi mešanicami in jih dve, tri leta pustili, da bi se spočile in obogatile. Setveni kolobar je ozek, v njem je povprečno od 40 do 50 odstotkov koruze, na nekaterih kmetijah je ta delež še večji. V časih, ko se je nosti še širila? "Čeprav Tovarna sladkorja Ormož kaže zanimanje za širitev pridelovanja sladkorne pese na Gorenjskem, bo to odvisno predvsem od cene krompirja. Če bo vsaj približno takšna kot letos, potem se ne bo pretirano širila. Kmetje se namreč ob približno enakem hektarskem zaslužku raje odločajo za krompir, ker imajo za to stroje in tudi znanje." Na leto dva pridelka - zgodnji krompir in zelje * Prvi pogoj, da se izračun pri pridelovanju izide, so visoki in kakovostni pridelki. V kmetijsko svetovalni službi verjetno razpolagate s podatki o letošnjih hektarskih donosih... "Na splošno velja, da je bila letošnja letina dokaj obilna in kakovostna. Zgodnjega krompirja je bilo letos vsaj toliko kot lani. Ker ga na kmetijah vse več prekrivajo, je bil prvi na trgu že okrog 20. maja ali še celo malo prej, ko je tudi cena še zanimiva. Običajno potlej na teh njivah posadijo še zelje in tako v enem letu pridelajo dva pridelka. Sorte poznega krompirja z manjšo rodnostjo so dale okrog 30 ton tržnega pridelka, druge, z višjo, tudi od 40 do 50 ton. Pri pšenici so letos dosegli povprečje okrog pet ton na hektar, kar je za gorenjske razmere lep dosežek. Skupno so pridelali 4.900 ton, od tega 3.450 ton za prodajo. KŽK ga je prodal 2.080 ton, ostalo kmetje. Razlog, da se je povečala Letos je bilo za poljedelstvo kar ugodno leto, dobri so bili tudi pridelki silažne koruze. krompir še dobro prodajal, je kolobar ožil krompir, zadnje čase njegovo vlogo prevzema koruzna silaža. Razlog je v tem, da so se na marsikateri kmetiji ob tržnem neredu s krompirjem še bolj usmerili v živinorejo, za to pa potrebujejo tudi več krme." * Kako je izgledal letošnji setveni kolobar? Kolikšen je bil v njem delež posameznih poljščin? "Letos so na Gorenskem pridelovali koruzo na približno 3.500 hektarjih njiv, krompir na 2.000 do 2.100 hektarjih, pšenico na 990 hektarjih, ječmen na 420 hektarjih, rž na 75 hektarjih, sladkorno peso na 60 hektarjih - in tako dalje. Krompirja je bilo letos od. 15 do 20 odstotkov manj kot pred štirimi, petimi leti, žit približno 10 odstotkov več in koruze blizu 30 odstotkov več." * Kako bo na Gorenjskem s sladkorno peso? Je pričakovati, da se bo v prihod- pridelava tudi na kmetijah, je zagotovljen odkup, znana odkupna cena (letos okrog 30 tolarjev za kilogram) in ugodno cenovno razmerje med pšenico in koruzo. Za kilogram pšenice seje letos dalo kupiti najmanj dva kilograma koruze. Dobro je "naredila" tudi silažna koruza. Na območjih, kjer pridelujejo koruzo zrelostnega razreda FAO 300 do 400, so bili povprečni pridelki od 55 do 60 ton na hektar, ponekod celo 70 ton in več, na območjih z nižjimi zrelostnimi razredi hibridov pa okrog 50 ton. Pri pridelavi koruze za zrnje so povprečni hektarski pridelki okrog osem ton. Vsa sladkorna pesa še ni pospravljena. V doslej odkupljenih količinah je bila povprečna sladkorna stopnja 14,5-odstot-na in je bila višja od povprečja tovarne, zaradi deževne jeseni bo letos več primesi, pridelki pa bodo od 50 do 60 ton na hektar." • C Zaplotnik PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O PREDVOLILNI KAMPANJI V GORENJSKIH OBČINAH Liberalna demokracija Slovenije Volitve so demokracija na lokalni ravni Liberalna demokracija Slovenije ima že potrjene liste za 182 občin, dogovorjenih pa je tudi že 147 kandidatk in kandidatov za župane. Ljubljana, 27. oktobra - Lokalne volitve so za Liberalno demokracijo predvsem potrjevanje demokracije na lokalni ravni, zato daje tem volitvam in tej vsebini poseben pomen, je dejal na novinarski konferenci generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije Gregor Golobic. Za stranko ni nujno, da se razmerja na državni ravni prenašajo tudi na lokalno, kjer je bistvena lokalna demokracija in reševanje lokalnih problemov. Glede volitev in povezovanj odločajo lokalni odbori povsem samostojno. Na novembrskih volitvah želi stranka preseči rezultat izpred štirih let, ko je pobrala v povprečju okrog 17 odstotkov glasov, letos pa naj-bi jih med 20 in 25 odstotki. Glede županov ima LDS po oceni generalnega sekretarja Golobica na podeželju manj možnosti, vendar ima tudi v nekaterih manjših občinah precejšnje svetniške in županske ambicije, veliko več možnosti za zmago njenih kandidatov ali kandidatov za župane, ki jih podpira, pa je v regionalnih središčih in mestnih občinah. Seštevek prebivalcev mest z zmago LDS naj bi dosegel okrog 40 odstotkov prebivalstva države. Stranka je za volitve županov in volitve svetnikov odprla dva osrednja žiro računa za vso državo. S sredstvi ne bodo razsipni. Prilagajali se bodo tudi razkošju drugih strank, računajo pa, da naj bi bilo okrog 70 milijonov tolarjev dovolj. Liberalna demokracija je v petek predstavila 147 kandidatov za župane. V gorenjskih občinah kandidirajo Boris Malej v občini Bled, Franc Kramar v občini Bohinj, Jožef Božidar Janež v občini Cerklje, Cvetka Zalokar - Oražem v občini Domžale (podpora sedanji neodvisni županji), Ivan Petrovčič v občini Gorenja vas - Poljane, Valentin Markež v občini Jesenice, Maksimilijan Lavrinc v občini Kamnik, Tomaž Drolec v občini Komenda (neodvisni), Mohor Bogataj v občini Kranj, Emil Tavčar v občini Kranjska Gora, Roman Lavtar v občini Medvode, Kostja Modec v občini Mengeš, Stane Krainer v občini Radovljica (neodvisni), Franc Kern v občini Šenčur (podpora), Franc Šifrar v občini Škofja Loka (podpora neodvisnemu) in Borut Sajovic v občini Tržič (neodvisni). • .1.Košnjek Občine Cerklje, Jezersko, Preddvor in Šenčur "Stari" župani v tekmi z novimi 28. oktober je zadnji rok, do katerega lahko kandidati za letošnje lokalne volitve vložijo svoje kandidature. Nekateri so to že uradno storili, drugi so še vedno skrivnostno tiho. Najbolj zanimivo predvolilno in volilno dogajanje se obeta v občini Cerklje, saj se bodo štirje novi kandidati merili z dosedanjim karizmatičnim županom. Franc Čebulj iz SDS bo torej znova poskusil v naslednjem mandatu. Že dolgo je javnosti znan kandidat SKD Miha Zevnik, sedanji predsednik občinskega sveta. Tudi LDS se namerava znova potegovati za to funkcijo, nam je že pred časom povedal Božo Janež. Združena lista v Cerkljah v prejšnjem mandatu ni prišla v občinski svet z nobenim svojih ljudi, na letošnjih pa se spušča v volilno bitko s kandidatom za župana Stanetom Bernardom. V sedanjem sestavu ima precejšnjo zastopstvo SLS, za župana pa predlaga enega svojih mlajših adutov, Andreja Lombarja. V občini Šenčur uradno še ni vložene nobene kandidature, znana pa sta že dva kandidata. Dosedanji župan Franc Kern nastopa nestrankarsko, doslej znana ponudba levice pa je Ciril Sitar iz ZLSD. Dosedanja občina Preddvor je "razpadla" na dve manjši. V zmanjšani občini Preddvor bo na županskih volitvah znova poskusil Miran Zadnikar, ki za župana kandidira s podpisi občanov. Znan je tudi kandidat za župana iz vrst ZLSD Štefan Zaplotnik, zadnja štiri leta občinski svetnik. V novi občini Jezersko je pričakovati, da bo za župana kandidiral Milan Kocjan, sedaj predsednik krajevne skupnosti. Če bom kandidiral, bom kot neodvisni kandidat, pravi Kocjan, ki pa uradno še ni vložil svoje kandidature. Doslej znan pa je tudi kandidat ZL Jože Piskernik. • D.Ž. Pomladno svežino v Selško dolino! Rodil sem se leta 1957 v Dražgošah, kjer živim z ženo in petimi otroki. Po končanem študiju sem se zaposlil na OŠ Lucijan Seljak v Kranju, kjer sem petnajst let poučeval zemljepis in zgodovino. Učiteljsko delo pa sedaj nadaljujem na OŠ Železniki. Na prvih lokalnih volitvah novonastale občine Železniki sem bil izvoljen za predsednika občinskega sveta. Pri vodenju in pripravi sej sem vselej dajal prednost reševanju problemov, ki so v dobrobit občanov, politični interesi posameznih stank pa so bili drugotnega pomena. Rešitev problema varstva otrok z dvema vrtcema, ustanovitev javnega zavoda OŠ Železniki, asfaltiranje vseh cest, po katerih se šolarji organizirano vozijo v šolo, izgradnja kanalizacije v Železnikih, na Rudnem in na Zalem Logu, sanacija poškodb po poplavah in žledolomu, ureditev občinskih prostorov so največje investicije, s katerimi se lahko pohvalimo v tem štiriletnem mandatu. Izgradnja športne dvorane, zaščita Železnikov pred poplavami, obnova in ohranjanje starega mestnega jedra Železnikov, ohranitev podeželja, industrijska in obrtna cona, skrb za ostarele, kanalizacija v Selcih in Dolenji vasi, rešitev nevarnih cestnih odsekov za pešce pa so osnovne naloge, ki se jih želim lotiti v naslednjem mandatu in zanje vidim tudi rešitve. Odprtost, strpnost, pripravljenost za pogovore in tesno sodelovanje z državnimi institucijami so mi osnovno vodilo, da s skupnimi močmi, spoštovane volivke in volivci, dosežemo višjo duhovno in materialno blaginjo občine Železniki. -P ft_ Miha Prevc, kandidat pomladnih strank SKD, SLS in SDS za župana občine Železniki I 11 '""'I«««""«™*«"«""«"......»■«.........■»'■......ili«««™«««™««............lllll Rastislav ■i Rastko Tepina 1 i Odločen ^^_-__---------_----_----------KinSk\ „—-----„rasli ..... .'I V .:5l.*.'-; in pošten -i ■j nestrankarski kandidat za kranjskega j župana Samostojni kandidat Mladen Mihalinec Kandidatura je vložena Kranj, 27. oktobra - Samostojni kandidat Mladen Mihalinec z Mlake pri Kranju je včeraj, kot je povedal, vložil kandidaturo za župana mestne občine Kranj in jo "podkrepil" s 130 podpisi volivk in volivcev. Zbral jih je brez posebnih problemov. Kandidat Mihalinec je prepričan, da glede na naloge, ki jih je opravljal do upokojitve, lahko uspešno opravlja tudi župansko dolžnost. Kot direktor Vodovoda Kranj se je seznanil s komunalno problematiko, v službi pri Loka Škofja Loka je nabiral gospodarske izkušnje, kot predsednik krajevne skupnosti pa je spoznal probleme ljudi in načine njihovega reševanja. Ker bom volil g. dr. Remškarja, bi ga kot novega župana vprašal naslednje: Kaj bo kot župan naredil, da se bo začela gradnja varstveno-delovnega centra pri Osnovni šoli Helene Puhar v Kranju? Odgovor: Zaradi denacionalizacijskega postopka je potrebno vrniti hišo, v kateri je sedaj Varstveno delovni center. Sedanji prostori so v zelo slabem stanju. Svet Mestne občine Kranj je že večkrat obravnaval ta pereč problem. Kar nekaj svetnikov je začelo razpravo, da je potrebno v najkrajšem možnem času začeti zidati ta objekt. Občinski svet je potrdil vse predloge, ki so mu bili posredovani - do gradnje pa kljub temu ni prišlo. Ne morem razumeti, da se gradnja ni začela, ker bo ves denar za gradnjo prispevalo Ministrstvo za delo, družino in socialo. Če bom izvoljen za župana, bom takoj vzpostavil kontakt s pristojnim ministrstvom, da pride čimprej do realizacije tega projekta. Zaradi tega, ker se z delom ni začelo, je s tem prizadet zelo občutljiv del naše mlade populacije. I Glasovala bom za gospoda dr. Janeza I Remškarja. Postavljam pa mu naslednje vprašanje: Kaj bo kot župan naredil, da se bodo izboljšale bivalne razmere v Osnovni j šoli Stražisče? I Odgovor: Objekt Osnovne šole Stražisče ti je zastarel. Potrebno bi ga bilo obnoviti, j prizidati nekaj učilnic, da bi se izognili i dvoizmenskemu pouku na nižji stopnji. Seveda bi bilo potrebno pred gradnjo pripraviti analizo gibanja otrok. Kot pa I mi je poznano, je v tej šoli, kljub temu da so se nekateri prešolali na OS Orehek, še vedno veliko otrok. Za realizacijo obnove j in povečave bi navezal stike s pristojnim I! Ministrstvom za šolstvo in sport, ker j menim, da smo za te namene v zadnjih štirih letih odločno premalo denarja j pripeljali iz Ljubljane nazaj v Kranj. Gospoda dr. Janeza Remškarja bi vprašal, kaj bi kot župan naredil, da bi se začela gradnja večnamenske dvorane pri podružnični šoli Žabnica? Odgovor: Večnamenski objekt v takšnem okolišu, kot je Žabnica, je nujno potreben. Kot župan bi podprl predlog, da se objekt gradi večfazno (morda 4 leta), s tem, da se del sredstev za gradnjo zagotovi iz proračuna Mestne občine Kranj, del pa morda s prispevkom krajanov. dr. Janez Remškar, kandidat za kranjskega župana Županske volitve na Bledu Kandidatura dr. Rusa vložena Bled, 27. oktobra - Predstavnik kandidature Vladimir Silič je sporočil, da je bila v petek, 23. oktobra, pri občinski volilni komisiji vložena prva kandidatura za župana Bleda dr. Boruta Rusa. Kandidatura je bila vložena pod imenom Vinko Gole in skupina volivcev. SiliČ je razen potrebnih zapisnikov predložil tudi 115 podpisov volivcev, ki podpirajo Ruso-vo kandidaturo. • J.K. Volitve so pravica, lahko tudi ne gremo na volitve, vendar tako omogočimo, da drugi odločajo namesto nas. VOLIMO ŽUPANE IN SVETNIKE Življenjepis kandidata za župana občine Jezersko Sem Jože PISKERNIK, rojen 3. marca 1943 na Zg. Jezerskem in v takratni občini Železna Kapla. Izhajam iz 10-članske delavske družine. Osnovno šolo sem obiskoval na Zgornjem Jezerskem, zatem pa sem se v IKŠ Iskra v Kranju izučil za poklic kovinostrugarja. Zaradi želje po dodatnem izobraževanju sem po odsluženju vojaškega roka stopil v vrsto Organov za notranje zadeve, kjer mije bilo omogočeno šolanje na Srednji strokovni in Višji šoli pravne smeri. Kot policist sem delal na različnih odgovornih delovnih mestih, med drugim kot komandir mejne policije na Jezerskem, kriminalist v UZK UNZ Kranj, komandir prometne policije Kranj in zadnjih pet let pred upokojitvijo v OKC UNZ Kranj. Leta 1992 sem bil upokojen kot policijski inšpektor. Sem tudi veteran vojne za Slovenijo. Od upokojitve dalje pa aktivno delujem na področju stanovskega, vendar ne strankarskega, združevanja v klubih, organizacijah in društvih. Danes pa sem kandidat za župana nove občine Jezersko na kandidatni listi Združene liste socialnih demokratov - Območna organizacija Kranj. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Življenjepis kandidata za župana občine Šenčur Mag. Ciril Sitar, rojen 1. julija 1950, na Visokem, stanujoč Visoko 33/a, Visoko. Sem poročen, oče hčerke - študentke. Pridobljeno imam naslednjo izobrazbo: - tehniška tekstilna šola - tekstilni tehnik -fakulteta za organizacijske vede Kranj - magister organizacijskih znanosti - peaagoško-andragoška izobrazba, pridobljena na Filozofski fakulteti v Ljubljani Poleg pridobljene izobrazbe sem obiskoval večje število seminarjev in tečajev na področju menedž-menta, podjetništva, informatike, ekonomike in organizacije poslovanja (Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Gea College v Ljubljani in drugod). Druge posebnosti v izobraževanju: opravljena tečaja za gasilske podčastnike in častnike; sedaj sem gasilski častnik I. stopnje. Deloval sem na delovnih področjih: tekstilna industrija, družbenopolitična dejavnost, obrambne priprave in na področju stanovanjskega gospodarstva.' Delo sem opravljal v neposredni proizvodnji in na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih na različnih ravneh. Sedaj sem samostojni podjetnik. Konvencija ZLSD za Bled, Bohinj in Radovljico Podpora Rusu, Stušku in Kramarju Bled, 27. oktobra - V petek je bila na Bledu volilna konvencija območne organizacije Združene liste socialnih demokratov za občine Bled, Bohinj in Radovljica. Na dobro obiskani konvenciji sta se predstavila županska kandidata dr. Borut Rus (Bled) in Janko S. Stušek (Radovljica), ki kandidirata s podporo volivcev. Oba bosta deležna podpore Združene liste, ki bo podprla tudi bohinjskega kandidata za župana Franca Kramarja. Volilno geslo dr. Boruta Rusa je "Za Bled z okolšno kot podoba raja", Janko S. Stušek pa je na konvenciji zanikal govorice, da je izstopil iz Združene liste. Za vse tri kandidate je značilno, da bodo skušali dobiti glasove vseh tistih, ki jim je za napredek občin in ki cenijo dosežene rezultate. • J.K. Spoštovani! f Prav iskreno se Vam zahvaljujem za zaupanje in podporo, ki ste mi jo izkazali ob moji kandidaturi za župana. Številna podpora, ki presega večkratno predpisano število podpornikov moji kandidaturi, me navdaja z zaupanjem pri sprejemanju te naloge, z zavestjo, da nas je mnogo, ki si želimo razcvet Bleda z okolico. Birokratska pota so Vam vzela nekaj Vašega dragocenega časa, da je lahko obrazec podpore prišel do mene - hvala Vam. V primeru izvolitve na novembrskih volitvah me to zavezuje, da bom storil vse, kar bo možno v moji pristojnosti, da se utrdi in razvija turistično gospodarstvo, obrt in okolju prijazna industrija, kmetijstvo, družbene dejavnosti, javne službe, posebno pa izboljšanje cestne in komu- nalne infrastrukture. Posebno pozornost bom namenil stanovanjski gradnji, šolstvu, predšolskemu varstvu otrok, socialno ogroženim in ostarelim. Skrbel bom za rast in utrditev civilne družbe. Za doseganje napredka, demokracije in blaginje v naši občini naj ne bo v ospredju strankarska pripadnost, temveč strpnost različno mislečih, kar ste pokazali tudi s podporo moji kandidaturi in kar naj nas vodi do uspešnega gospodarjenja in blaginje. Številne naklonjenosti pa bom posebno vesel, če mi jo boste izkazali na novembrskih volitvah. Stopimo skupaj v 3. tisočletje, za Bled z okolico - to podobo raja. Vaš prim. Borut Rus, dr. med. Mohor Bogataj ( za župana ) Župan si problemov ne izbira. Tudi če jih ne povzroča, so že tu ali pa pridejo sami od sebe. Še pred odločitvijo, da bom kandidiral za kranjskega župana sem se vprašal: "/mam realne možnosti, da se jih uspešno lotim?" Tu je moj odgovor: "imam jih!" Razmišljam tako, kot vsi uspešni kranjski gospodarstveniki, ki jim je razvoj podjetja in zadovoljstvo ljudi najvišji cilj -na delovnem mestu, v bivalnem okolju, doma. Imam podporo najmočnejše parlamentarne stranke in podporo najpomembnejših vladnih resorjev. To je moja prednost, to so moje možnosti. Volilna konvencija območne organizacije ZLSD Škofja Loka En županski kandidat in liste kandidatov za svetnike Škofja Loka, 26. oktobra - V četrtek zvečer je območna organizacija Združene liste socialnih demokratov v Škofji Loki pripravila volilno konvencijo in ob sicer skromni udeležbi potrdila kandidate in njihove programe za bližnje lokalne volitve. Čeprav je bilo ime edinega županskega kandidata ZLSD -v občini Žiri naj bi bil to 44 letni Janko Kosmač, diplomirani inženir strojništva, profesor na Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli v Škofji Loki, že neuradno znano pred tem, pa so to kandidaturo na volilni konvenciji ZLSD v Škofji Loki v četrtek potrdili, poleg tega pa so za vse štiri občine določili svoje liste kandidatov. Ker imena sama po sebi, kljub zaupanju še ne predstavljajo predvolilnega programa, so za vsako od občin v obliki najpomembnejših nalog in ciljev predstavili tudi svoj predvolilni program. Ker nam prostor ne dopušča naštevanja imen vseh kandidatov, naj ob omembi ciljev imenujemo le nosilce list: v občini Škofja Loka so po volilnih enotah nosilci: Štefan Kalamar, Olga Bandelj, Mirjam Jan Blažič in Mana Veble Grum. Zavzemali se bodo za varno pot peš in s kolesom iz Podlubnika do Trate, za urejena otroška igrišča, čiščenje odpadnih voda, energetsko varčevanje, enako dostopnost do zdravja, za brezplačno gradbeno dokumentacijo za mlade, dokončanje cestnih projektov in za lokacije za obrtnike in podjetnike. V občini Gorenja vas -Poljane bodo nosilci list kandidatov za svetnike: Lado Dolenc, Marinka Biček in Boris Klemenčič, kot cilje pa so potrdili: dokončanje cestnih projektov, mladim brezplačno dokumentacijo, skrb in pomoč ostarelim in osamljenim, čiščenje odpadnih voda. V občini Železniki: nosilci list za svetnike so Anton Globočnik, Franc Benedik in Franc Lušina, cilji, za katere se bodo zavzemali pa: sodobna cestna povezava z vsemi sosednjimi občinami, enake razvojne možnosti vseh krajev, mladim brezplačno dokumentacijo, skrb za ostarele in osamljene, zaščita ljudi in imetja pred poplavami. V občini Žiri sta nosilca liste Janko Kosmač in Ida Filipič Pečelin program pod geslom "Složni, srečnejši v novo tisočletje" pa našteva naslednje cilje: približati občino in upravno enota občanom, preventivni zdravstveni pregledi, boljša komunalna ureditev (avtobusna postajališča, javna razsvetljava, pločniki), srečnejša mladost s kulturo in športom, razvoj turizma. • Š. Ž. Območna organizacija Združene liste Jesenice Kandidati Dolhar, Bregant in Legat Jesenice, 27. oktobra - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov je na volilni konvenciji potrdila kandidate za župane in kandidatne liste za občinske svete občin Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica. Kandidat za župana v občini Kranjska Gora je Branko Dolhar iz Rateč, za župana Jesenic Boris Bregant s I Irušice in za župana občine Žirovnica Franc Legat iz Zabreznice, dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti. Kandidati menijo, da imajo vse občine velike možnosti razvoja. Na listah za svetnike v občini Kranjska Gora je 12 kandidatov, za svetnike v občini Jesenice pa 28 kandidatov (prva volilna enota 6, v drugi in tretji pa po 7 in četrti po 8). Na kandidatnih listah je tudi 8 žensk. Liberalna demokracija Tržič Bojana Kališnik prva na listi Tržič, 27. oktobra - Tržiška Liberalna demokracija je določila listo kandidatov za svetnike v občinskem svetu, na kateri je več uglednih občank in občanov Tržiča. Izbrani so bili na osnovi dosedanjega dela in izkušenj pri reševanju občinskih problemov. Za nosilko liste je bila določena Bojana Kališnik -Sušnik, dr. med. Stranka upa, da bodo kandidati strpno in strokovno, zagovarjali interese občanov Tržiča. Še posebej bodo zagovarjali zboljše-vanje pogojev za malo gospodarstvo in za ustvarjanje novih delovnih mest, obnovo iztrošenega vodovodnega sistema, gradnjo za vse dostopnih stanovanj, urejevanje prometa v mestu in gradnjo obvoznice, pripravo na devetletno osnovno šolo in obnovo šole Zali Rovt, dostopno kulturo in igrišč za otroke in mladino. Kot županskega kandidata bodo podprli mag. Boruta Sajovica, ki bo znal občino voditi mnogo bolje kot sedanji župan. Na sliki Bojana Kališnik - Sušnik. Pojasnilo Kamnik, 26. oktobra - V petek smo v Gorenjskem glasu med možnimi kandidati za župane objavili tudi imena kandidatov, za katere se sliši v občini Kamnik. Danes nas je poklical gospod Florijan Mlakar iz Kavarne Veronika v Kamniku in nam povedal, da je kot neodvisni kandidat za župana zbral 103 glasove. Opravičili smo se mu, ker smo napačno zapisali, da mu je ime Janez in ker, kot nam je pojasnil, ob imenu in priimku ne uporablja pripisa Frakeljček. • A. Z. Janez Per Kandidat za župana občine Mengeš USPEŠNO NAPREJ Predvolilni zbori Kranj, 27. oktobra - Poročamo in najavljamo zbore, na katere smo bili vabljeni s pisnimi vabili. Včeraj zvečer je bil v Šenčurju zbor članov LDS krajevne skupnosti Šenčur Svojega županskega kandidata nimajo, imajo pa listo kandidatov za občinski svet. Podporo izrekajo sedanjemu županu. V četrtek, 29. oktobra, ob 19. uri bo v gostišču Pavlin na Šen-turski Gori srečanje s kandidatom Združene liste za župana Cerkelj Stanislavom Bernardom in kandidati za svetnike. Srečanje bo za območje Ambroža, Apna, Stiske vasi, Šen-turske Gore in okolice, vabljeni pa tudi drugi. Danes zvečer bo ob 19.30 v sejni sobi krajevne skupnosti Primskovo srečanje s kandidatom Združene liste za kranjskega župana mag. Štefanom Kadoičem. Sodelovali bodo tudi kandidati za svetnike s prvimi na listi Jakobom Piskernikom, Aleksandrom Ravnikarjem, Heleno Kalan, Milanom Čufer-jem in Andrejem Babičem. Območna obrtna zbornica pa vabi obrtnike in podjetnike s območja mestne občine Kranj na pogovor s kandidati za bodočega kranjskega župana.Srečanje je organizirano na željo nekaterih kandidatov. Pogovor bo v četrtek, 29. oktobra, ob 19. uri v dvorani krajevne skupnosti Primskovo. • J.K. %»SDS Mladim družinam želimo dati možnost, da dobijo dobro stanovanje. ROK ZIBERT kandidat za kranjskega župana stanovanjske stiske mladih družin razvojni gospodarski koncept varovanje naravnega okolja oživitev mestnega jedra Kranja prometna problematika NIKO BEVK nosilec liste za občinski svet Županski kandidat med mladimi liberalnimi demokrati - V petek so se v Kranjski Gori srečali mladi liberalni demokrati, ki sta jih obiskala poslanka stranke v državnem zboru Darja Lavtižar -Bebler in minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop, pridružil pa se jim je tudi strankin kandidat za župana Kranjske Gore Emil Tavčar. Na sliki: srečanje v hotelu Lek. • J.K. Županska kandidata za dobro sodelovanje - Ko je lajnar in igralec Rastko Tepina, kandidat za kranjskega župana, lajnal v trgovskem središču Pot rat ni k v Škofji Loki, mu je segel v roko tudi škofjeloški neodvisni kandidat za župana Franc Šifrar. Bojda sta se dogovorila, da bosta občini, v katerih bosta zanesljivo županova/a, dobro sode/ovali. • J.K.fotoJ. Pipan Boris Malej kandidat za župana občine Bled A. j KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli stavbe Mestne občine Kranj je na ogled prodajna razstava Likovni umetniki za Prešernovo mesto. V Galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Alojza Zavolovška. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava o drogah.^ V Mali galeriji razstavlja slike Zoran Ogrinc, kipe pa Vojko Štuhec. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja grafike Nudi. V paviljonu zavarovalne družbe Adriatic razstavljajo oljne slike člani Likovne skupine Sava Kranj. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja slike akad. slikar Stojan Razmovski. Na OŠ Prežihov Voranc razstavlja .laka Čop fotografije Kozolec na Slovenskem. V razstavnem salonu Dolik razstavlja fotografije Marko Pogačnik. RADOVLJICA - V Galeriji Sivčeva hiša je na ogled gradivo za maketo srednjeveške Radovljice. V Savnikovi hiši je na ogled razstava Vurnik in Radovljica. V galeriji Pasaža so na ogled fotografije društvene razstave 1998 Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled skupinska razstava slik članov Dolika z Jesenic na temo Prelepa Gorenjska. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavlja akad. kipar Boris Prokofjev. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Novo v kinu DR. DOLITTLE Mlado in staro si bo ta teden hotelo ogledati novost tega tedna komedijo Dr. Dolittle, v Filmskem gledališču pa igra Riba po imenu Sharon. Na platna prihaja popolnoma predelan film o Dr. Dolittlu, zdravniku, ki se zna pogovarjati z živalmi. Rex Harrison se je proslavil v tem filmu že leta 1967, zdaj pa so osnovno zamisel filma povsem posodobili in glavno vlogo zaupali Eddieju Murphvju priljubljenemu komiku. Kaj imajo človeku povedati živali? Dr. Dolittle jih razume, na filmu s pomočjo najsodobnejše računalniške grafike spregovori okoli sto živali od lam, rakunov, slonov, hrčkov, podgan, opic, konjev itd. Ob smehu, ki ga vzbujajo različne situacije štirinožnih prijateljev, ki se zbirajo pred ordinacijo dr. Dolittla, je seveda vedno tudi kanček tistega, kar nas primora k razmišljanju - koliko imamo radi živali. Riba po imenu Sharon pripoveduje ganljivo, zabavno in prisrčno zgodbo, o preživetju krize, optimizmu in zmagoslavju. Zgodba je raznežila in do solz nasmejala številne gledalce po vsem svetu. Kako tudi ne, saj je scenarij po svojem istoimenskem romanu napisal sodobni irski pisatelj Roddy Doyl (poznamo ga po knjigi Paddy Clarke, ha, ha). Delavsko družino Curlevjevih pretrese vest, da je ena od njihovih šestih hčera noseča. Začno se problemi, saj se dekle noče spomniti, kdo je oče, potem, da ne bo rodila, a seveda družini pripravi razburljiv porod - skratka razburjenja po irsko več kot dovolj. Film je režiral Stephen Frears, v glavni vlogi bomo spoznali Tino Kellegher. SEMINAR HARMONIKARJEV Begunje - Te dni v galeriji Avsenik potekajo 8. Hohnerjevi dnevi - seminar harmonikarjev - namenjen učiteljem glasbenih šol Slovenije. Šestdnevni seminar poteka pod vodstvom prof. Erna vSebastiana. V okviru seminarja bosta v galeriji Avsenik tudi dva koncerta. Jutri, v sredo, 28. oktobra, ob 20. uri bodo nastopili slovenski študenti harmonike iz Weimarske akademije. Nastopili bodo Zmago Štih, Uroš Svete, Primož Parovel in Chen Hsin-Ying. Na programu koncerta so skladbe Bacha, Jacobija, Bulla, Kleina in Rose. Drugi koncert bo v petek, 30. oktobra, ob 20. uri. Nastopila bosta prof. Mateja Prem-Kolar in prof. Erno Sebastian. V koncertu dua harmonik Fisacco bosta izvajala glasbo Solerja, Huebschmanna, Stravinskega, Jacobija in Bartoka. Miniaturne podobe Rudija Benetika v Pavilijonu NOB ALI SLONI RES JOKAJO? KO SLONI JOKAJO Čustveno življenje živali JCFFKlh" MOUSSA1EFF MaSSON 268 strani mehka vezava Živali ljubijo in trpijo, jokajo in se smejijo; srca se jim širijo v pričakovanju in se jim krčijo od obupa. Toži se jim po preteklosti in veselijo se srečne prihodnosti. Živali občutijo. V novi knjigi založbe Didakta boste spoznali kakadujevega samca, ki je našel ljubezen svojega življenja. Mike Del Ross, ki dela s psi vodniki za slepe, opisuje, kako izraža svoj ponos pes, ki se dobro odreže na tekmovanju. V presenetljivo novi luči se nam predstavijo: lisjak Smudge, ki je skoraj smešen v vlogi prizadevnega soproga; medved, ki ga prevzame sončni zahod; gosak Ad, ki žaluje za samico ter ujet delfin, ki nagaja želvi in jo kotali po dnu bazena. Tu so še mačke, ki s predenjem pomirijo tudi druge živali. Vsebina je privlačna, živahna in strokovna. Upošteva bogate izkušnje dreserjev - od tistih v oceanarjih in cirkusih do tistih, ki dresirajo pse vodnike za slepe in ugotovitve lastnikov domačih ljubljencev. Knjiga sega do srca in je neustavljivo berljiva. Za zmeraj bo spremenila in obogatila vaše razmerje do živali! Cena knjige je 4.095 SIT. Lahko jo kupite v knjigarni ali naročite na naslov: Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica oz. po telefonu (064) 715 515, faksu (064) 715 988 ali na e-mail zalozba@didakta.si. KOT ČEBLJANJE Z DOBRIM ZNANCEM Tržič, 27. oktobra - Tržičanov na otvoritvi razstave miniaturnih podob akad. slikarja Rudija Benetika v Paviljonu NOB ni bilo prav veliko. Večina ljubiteljev likovne umetnosti je prišla od drugod. Kot da je bilo domačinom neprijetno stopiti v razstavišče, za katerega Benetik pravi, da bi tako zanimivega zaman iskali od Celovca pa vse do Dunaja. Prvo, kar je opazil tudi naključni obiskovalec petkove otvoritve razstave z naslovom Čarna Soča, je kontrast. Med ogromnimi količinami betona in stekla z imenom Paviljon NOB ter nežnimi ovalnimi miniaturami, navdihnjenimi z naravno lepoto divje Soče. Med pretanje-nimi zvoki kitare znotraj in hrupom avtomobilov zunaj. Med avtorjevim svetovljanstvom in Trži-čem, ki se upira potisnje-nosti v kot. "Igrivost in otroško nepokvarjena risba zaznamuje celotni Benetikov cikel," je v katalogu, ki spremlja razstavo, zapisal Janez Šter, višji kustos Tržiškega muzeja. "Zaradi neposredne preprostosti deluje celotna razstava Rudija Benetika kot prijetno čebljanje z dobrim znancem." Od kod naslov razstave? "Naslov je pravzaprav predlagal gospod Vilijem Leban iz tolminske knjižnice. Beseda čarna je zelo eksotična, a mi je všeč. Zato sem se tudi z veseljem odločil zanj. V, mimo, nad Rudi Benetik ob svojih slikah v trziškem paviljonu Sočo - pod njo še ne - se vozim skoraj vsakih štirinajst dni, ne glede na letni čas. Na vodi še nisem bil, si ne upam. Preveč spoštujem to čisto reko, vsaj tiste dele, na katerih sem bil, kjer sem ustvaril tako veliko svojih del. Nekaj sem jih dokončal doma, ker me je kak dež presenetil." Druga premiera v novi gledališki sezoni PG Kranj VELIKE SKRIVALNICE MALIH LJUDI Terrence McNallv: ŠKRTANJE, prev.: JASNA MERC, rež.: PRIMOŽ BEBLER; dram.: MARINKA POŠTRAK, JANEZ VENCELJ; scen. in kost.: JANJA KORUN, igr.: PRIMOŽ EKART, DARJA REICHMAN, PAVEL RAKOVEC, VESNA JEVNIKAR. PG Kranj, premiera 22. 10. 1998. Ameriški dramatik Terrence McNally je v "Škrtanju" nevsiljivo združil tradicionalno formo z izrazito sodobno tematiko. Enotnost časa, kraja in dejanja se pred občinstvom razgrne kot zgodba dveh povprečnih zakonskih parov skoraj simbolično na dan 4. julija, Dan neodvisnosti, na verandi počitniške hišice na Long Islandu. V tako začrtanem miljeju pa se je dramatik lotil tematike, ki seže čez meje ameriškega sveta. V navidezni idili zakonskega življenja kmalu zaslutimo igrice prikrivanja in laži. V predsodkih, pikrih zbadljivkah in travmatičnih spominih lahko brez težav prepoznamo tudi male samostojne Slovence, vendar one druge, morda sosede, saj se zdi, da se mi kot posamezniki s takim načinom življenja "modernih" slehernikov, brez volje po resnični spremembi in izboljšanju medsebojnih odnosov, ne moremo ravno identificirati. Slovenska praizvedba te sodobne ameriške drame v tekst skoraj ni posegla. Režiser Primož Bebler se je (podobno kot gledališki list) elegantno izognil (nepotrebni) dodatni interpretaciji kočljivih tem homofobije in nezvestobe in nam ponudil skoraj šolski primer dramskega teksta, postavljenega na oder. Verodstojna, a nepreten-ciozna režija se osredotoča predvsem na dramske karakterje in razmerja med njimi, a ostaja na ravni korektnega, v drugem delu predstave, ko se nam dramski junaki že razkrijejo in bi bilo treba dejanje čim hitreje pripeljati do konca, pa tempo in napetost celo popuščata, in s tem se režija nevarno približa tanki meji, ki jo še loči od neizrazitosti. * Dramske osebe doživijo razvoj, kar je še najlažje in najbolj očitno izpeljala Vesna Jevnikar v vlogi gostobesedne in hiperaktivne tretjerazredne igralke Chloe, ki si daje opravka z neštetimi gospodinjskimi opravili. Iz frfraste "kokoši", ki jo Jevnikarjeva na trenutek celo preveč karikira, se počasi prelevi v čutečo ženo, pripravljeno odpustiti in pozabiti na možev skok čez plot in mu hudo bolanemu stati ob strani, saj ji drugega preostane. Darja Reichman je nenasilno ustvarila vlogo občutljive slikarke Sally, z močno poudarjenim posluhom za sočloveka in njegove tegobe. Čeprav tudi Sally ni brez greha, je še vedno najbolj pozitiven dramski lik, saj je edina, ki še ni pozabila, da sta domišljija in intuicija lahko kvaliteti. V skladu s tem je še najbolj "metafizična" dramska oseba: podobna je otroku, ki si ga tako brezupno želi. Za rakom na grlu obolelega Johna, Chloejinega moža in Sallyjinega ljubimca, je z odločno prezenco upodobil Pavel Rakovec, njegovega svaka, Sallyjinega moža Sama pa govorno precej šibkejši Primož Ekart. Njegova stavčna intonacija v občutjivih ušesih odzvanja prisiljeno in nespontano. Štirje protagonisti drame Škrtanje tako srečo kot nesrečo sprejemajo po inerciji, kot danost in nujnost. Skrivalnice, laži in strahovi, ki so že postali način življenja, se razkrijejo, a ne povsem. To se neposredno kaže v krajših govorih vstran, monologih, ki jih po obče sprejeti gledališki konvenciji, sliši samo gledalec. V teh trenutkih jim vidimo v dušo, vse ostalo je šminka, ali kot bi se izrazil Sam: "Kadar govorita dva, nima resnica niti najmanjše šanse." Njihove male tragedije so male usode današnjega časa: življenje je, kakršno je in ne moremo ga spremeniti, saj ni moči za to. Tako bomo živeli naprej, vse do smrti. Konec ostaja odprt, brez upanja v odrešitev. Bogata scenografija in živopisana kostumografija Janje Korun ter štiri igralske kreacije zelo "človeških" dramskih likov, ki vso tragiko življenja in "škrtanje" v medsebojnih odnosih dojemajo z lahkoto in sprejemajo kot nujnost, so v celoti ustvarili prijetno in celo zabavno predstavo, ki nam sporoča, da so smeh in solze v končni fazi eno in isto. • Amelia Kraigher Večino pa prav tam? "Mnogo, zato so tudi formati majhni, da sem jih lahko nosil čez skalovje - z velikimi platni bi bilo bolj težko. " Podobe imajo namesto naslovov številke. Zakaj? "Oštevilčene so z zaporednimi številkami, tako kot so nastajale. In ker jih imam vedno po parih, ima vsaka številka svojo a in b varianto. Eno bolj kričečo, dominantno, in eno bolj mirno. Naslovov ne potrebujejo. Zakaj le: po vodi priplava list mimo mene, narišem list na vodi... mar bi potem spodaj dodajal še naslov: list na vodi?" Rekli ste že, da niste bili razočarani, ko ste zagledali gole betonske stene tržiškega razstavišča. "Le malo detajlov je, ki bi jih tu spremenil - morda luči, ki me spominjajo na pokopališče - sicer pa je Paviljon NOB hiper moderno razstavišče. Ne vem, če je od Celovca do Dunaja moč najti kaj tako dobro opremljenega. Gola, kot je, kombinacija stekla in betona - sicer potrebna ogrevanja - prijetno vpliva na počutje, tudi če ni ničesar v njej. Vsaj name je delovala tako." Pa vas ni skrbelo, da bi se drobne in nežne umetnine izgubile v njem? "Ne, nikoli. Prostor sem si prvič ogledal pred dvema mesecema in zdel se mi je kot nalašč za moje slike. " Živite v Avstrij in Italiji, ustvarjate ob Soči. Kaj, če sploh, vam pomenijo državne meje? "Ne ganejo me. Saj bodo že čez nekaj let tudi politično izginile. In se bom lahko še svobodneje peljal, kamor bom hotel. Tudi to ni pomembno, kje živim. Pomembno je le tisto, kar se mi dogaja v glavi in kar s svojim mišljenjem, spretnostjo lahko uresničim. Pri tem je potrebno v življenju imeti tudi malo sreče, da se kakšna stvar na pravem mestu naredi tako, da je prav. Sicer pa meja ne poznam. V moji glavi jih ni." • Marjana Ahačič LJUDSKI PEVCI IN GODCI Kranj - Le redki so godci, ki še znajo zaigrati po starem, tudi pevcev, ki bi v domačem krogu peli stare ljudske, tudi ni več prav veliko. Da pa se še slišijo stare godčevske viže in petje starih pesmi so na republiškem srečanju z naslovom Pevci nam Pojejo, godci pa godejo pokazale skupine, ki so se v Domu krajanov na Primskovem zbrale na republiškem srečanju. Na prireditvi, ki so jo pripravili Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ZKO Kranj in Folklorna skupina Ozara Primskovo, se je predstavilo deset pevskih in godčevskih skupin z vseh koncev Slovenije. • Foto: Tina Doki LUTKOVNA PRAVLJICA TATEATER ZA VSE (Jesenice in Kranjska Gora); Oscar Wilde: SREČNI KRALJEVIČ, dramatizacija: Edward Golden, prevedla: Barbara Šega-Čeh, režija: Lojze Domajnko, scena in izdelava lutk: Eka Vogelnik, izdelava scene: Milan Perne, luč: Miha Dulmin, igrata in animirata: Metka DULMIN in Bernarda GAŠPERČIČ. Dve samostojni gledališki ustvarjalki ter lutkarici Bernarda Gašperčič in Metka Dulmin sta si tokrat zastavili najmanj i&_ stopnico težjo nalogo (v primerjavi z njunimi skupnimi do sedaj izvedenimi projekti). Izkazalo se je, kako je bila omenjena težnja povsem upravičena. Literarna predloga, ki sta jo izbrali je čudovita klasična zgodbica o prijateljstvu in o človeškem, sočutnem bivanju-O vrednotah, ki jih je (vsaj zdi se tako) dandanes vse manj in manj- Pri realizaciji uprizoritve sta si izbrali kvalitetne soustvarjalce. Vsekakor je pripravila opazen likovni dosežek Eka Vogelnik zlasti v segmentu okenskih utrinkov (drobcena zamera leti kvečjemu na preslabo opaznost ptička lastovička na zlati podlagi). Režiser Lojze Domajnko je predstavo zastavil (in izpeljal) v dokajšnjem sozvočju dveh medijev (pa je kljub temu gledališki del nekoliko močnejši od lutkovnega). Bernarda in Metka tudi tokrat, v svoji znani, otrokom neizmerno naklonjeni vlogi dveh prijaznih pravljičark, požanjeta njih naklonjenost v celoti. Zasluženo. Brez dvoma predstava, k' bo razveseljevala številne šolarje (in njih učiteljice) po vsej Sloveniji- • R. Tepina ZVEZDE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA Droga letošnja premiera v Prešernovem gledališču v Kranju Pokaži mi ga, daaaj nooo! Kranj - Seveda. Znan stavek, tisti v naslovu, ki si ga kakopak vsak razlagamo po svoje. Letom različno, izobrazbi, sloju, razpoloženju, menda celo spolu različno. Ja, tudi o tem gre v predstavi "Škrtanje" (Lips together, teeth apart), ameriškega avtorja Terrenca McNallvja, v režiji Primoža Beblerja in izvedbi igralcev kranjskega Prešernovega gledališča. Četrtkova premiera v "pegeju" je bila taka kot premiere, torej prvič in pred prvo publiko, običajno so. Tudi občutki po..., enih in drugih, onih na odru in nas pod njim, so prvič lahko le prvi. Ostalo je stvar kasnejšega, naj zapišem utripa, kajti v četrtek zvečer sva novinar in fotografka Gorenjskega glasa merila predvsem utrip. Da, utrip z dodatki. V novi sezoni kadrovsko pren- počutil v bližini, druščina je ovijeni ansambel kranjskega Prešernovega gledališča je, po nedavni premieri predstave za otroke, Grimm - Vencljeve Sneg-uljčice, tokrat na ogled postavil dramo "Škrtanje". Druga premiera, od šestih kolikor v tej gledališki sezoni načrtujejo, je bila hkrati tudi prva "za odrasle". Vabil je kajpada novi direktor gledališča, po novem imenovan ravnatelj, mag. Tomaž Kukovica, od katerega po doslej izrečenih besedah v medijih in izven njih, v prihodnje gre pričakovati marsikatero spremembo in novost v največjem gorenjskem gledališču. Gledališka publika, večina z vabili, je kot običajno prihajala deset minut pred začetkom predstave. Sprejem? Novi ravnatelj se je tosmerno trudil kot nekdanji direktor gledališča Milan Marinič, ki je goste ponavadi s prijaznim pozdravom pričakal že "na vratih". Kako ste se tokrat počutili v gledališču, kot gost, sem ga vprašal po predstavi? "Od začetka sem res imel drugačen občutek kot takrat, ko sem prihajal na premiere v času mojega direktorovanja. Po Sneg-uljčici sem tokrat na drugi premieri in moram reči, da sem predstavo čutil povsem suvereno, neo-bremenjujoče, najbrž kot vsi drugi gledalci. Predstavo sem tokrat želel videti kot predstavo, nenazadnje sem v svoji novi funkciji tudi potencialni kupec," je povedal Milan Marinič, sedaj direktor Kulturnega doma v Domžalah. Slika premierske publike je bila raznobarvna, kolaž ostrejših barv, kritikov in predstavnikov medijev, odrskih ustvarjalcev iz sedela v vrsti pred menoj, Borisa Kobala, direktorja in umetniškega vodje MGL, njegove družice in igralke v taistem ljubljanskem gledališču, Bernarde Oman in njene igralske kolegice Violete Tomič. "Predstava kot taka je bila mogoče nekoliko predolga, ne bi ji škodila večja zgoščenost. Od predstave, od katere sicer odnašam pozitiven občutek, bi tako namesto toliko besed, izrečenih na odru, mogoče želel videti več odigranih stanj ali vzdušja. Prav gostobesednost, ki zahteva močno koncentracijo in sproščenost, igralcem, ki so tokrat imeli res težko delo, ni dopuščla doživljanja, tiste prave atmosfere." A TV Poper še bo? "Bo, v četrtek, 3. decembra, ob 21. zvečer na T V Slovenija,". EPP. Publika je bila sicer tipično pre-miersko zadržana, bržkone čakajoč na zbir različnih mnenj in razmišljanj, ki so se oblikovala v medsebojnih pogovorčkih kasneje v kadilnici. Dvome, ali je bil padec odrske Chloe Haddock (Vesna Jevnikar, ki je bila po mnenju mnogih igralka večera) resničen ali odigran, naj bo eno ali drugo, opravljeno je bilo z odliko, mi je pojasnila kar igralka sama: "Kolena so v redu, lovila sem se na roke. Sicer pa padec ni bil načrtovan. Bila so mokra tla, na čevljih sem imela usnjene podplate, pa sem zdrsnila. Potem smo odigrali, kolikor smo pač lahko. Predstava Pred: Ravnatelj Prešernovega mag. Tomaž Kukovica z ženo Alenko. Režiser: Primož Bebler, igralci: Primož Fkart, Darja Reichman, Pavel Rakovec in Vesna Jevnikar. Gledališče: Milan Marinič, nekdanji direktor Prešernovega gledališča in Boris Kobal direktor in umetniški vodja MGL, občasno pa tudi Ciril Zlobec. Kobal: "Kej, boš pršu na pre-miero v MGL?"Marinič:"Bom, a bom mogoče minutko zamudil. " Kobal: "Alora boš pršu več k'sno. " ... in po: Igralec Pavel Rakovec umetniškemu vodji Janezu Venclju: "Ej, tile kanapeji so moji, prosim lepo. " Igralec Tine Oman pa nič. je za igralce izredno izčrpljujoča, saj smo dve uri in pol na odru vsi štirje, non stop govorimo eno, delamo drugo in čutimo tretje. To ves čas zahteva izjemno močno koncentracijo." Kanapejčki, drobne slaščice, vinček, sokčki in prijetno vzdušje so pomagali ustvarjat atmosfero, ki je v nadaljevanju rasla tja do vrha, ko debate posegajo tudi na področje "kaj sledi". Kot je povedal umetniški vodja Prešernovega gledališča Janez Vencelj, za 12. november pripravljajo tretjo letošnjo premiero drame Arhitekt in asirski cesar, Fernan-da Arrabala. "Kar se tiče današnje predstave, pa menim, da je to ena redkih predstav, v kateri so vse štiri vloge glavne vloge. Pravzaprav ni trenutka, ko se igralec lahko odpočije, recimo v Oder: Bernarda Oman, igralka v MGL in Vesna Jevnikar, definitivno najbolj zgovorna v "Škrtanju ". Vesna:" Kako je kaj v Ljubljani?" Bernarda: Ma, kej čem reč', hre, hre. " jJrugih gledališč, in mehkejših °arv mešanih z belo, gospodarstvenikov in obrtnikov ter kranjskih županskih kandidatov. Nekateri so manjkali, zagotovo Skofjeločani, "kot bi se zmenili" *° namreč ob isti uri tudi na L«škem odru v Škofji Loki prešerno uprizorili dve enodejanki v'nka Moederndorferja. Oh ja m to obakrat. Pod članek pod-Plsani sem se še posebej prijetno in gospodarstvo: Jakob Piskernik, direktor Merkurja, z Ženo Zdenko in zakonca Remškar. Je mogoče pogovor potekal na temo, politika je teater, da ali ne? Politika: Kandidati za kranjskega župana (z leve) Rasto Tepina, Rok Žibert in Janez Remškar. Med njimi Žibertova žena Zdravka. zakulisju nekajkrat vdihne in se vrne na oder. Mislim, da bo drama, kot predstava štirih igralcev, še dolgo časa ostala v spominu, prepričan pa sem, da jo bomo še velikokrat igrali." Mar ni gledališče in hoja vanj, taka kot "Škrtanje", zgodba o različnosti in enakosti, ali kot je dejal odrski John Haddock (Pavel Rakovec), ko so ga potegnili iz bazena: "Zdaj smo pa vsi okuženi!" • Igor K., foto Tina Doki Jesenice, 26. oktobra - Člani Lions cluba Bled so prejšnji teden predali otroškemu oddelku Splošne bolnišnice na Jesenicah aparat za nadzor življenjskih funkcij. Poldrugi milijon denarja za ta na oko majhen, sicer pa zelo funkcionalen medicinski aparat, so Lionsi zbrali s pomočjo sponzorjev na prvem mednarodnem dobrodelnem golfskem turnirju na Bledu. Poleg glavnega sponzorja Porsche Slovenija je denar primaknilo še sedem večjih sponzorjev. Razen za omenjeni aparat so blejski Lionsi nekaj denarja namenili tudi letovanju otrok s cerebralno paralizo iz Kranja. V bolnišnici na Jesenicah so vselej veseli, kadar se okolje odzove na potrebe bolnišnice, zlasti sedaj, ko za dokončno opremo nanovo urejenega otroškega oddelka potrebujejo veliko denarja. V četrtek pa so svoje darilo za male bolnike primaknili tudi v občinskem odboru SDS Jesenice. Namenili so jim nov televizijski sprejemnik. Na sliki: direktor jeseniške bolnišnice prim. dr. Janez Remškar in glavna zdravnica otroškega oddelka dr. Lucija Kunstelj s podarjenim aparatom in v družbi vodstva Lionsov Zvoneta Paplerja in Zdravka Rusa ter jeseniškega župana dr. Božidarja Brudarja. - • D.Ž., foto: Tina Doki Jesenice, 26. oktobra - Čeprav je manjkala težko pričakovana častna pokroviteljica triglavske humanitarne akcije Štefka Kučan, smo šestošolcem osnovne šole Polde Stražišar z Jesenic in zlasti njihovemu sošolcu Mitji Grumercu vendarle polepšali zadnji šolski dan pred jesenskimi počitnicami. Prejel je namreč sto tisočakov, s katerimi si bo njegova družina lahko končno napeljala telefon. To je glavnina denarja, ki smo ga v letošnji akciji iztržili od dobrodelne dražbe za sliko Tihožitje z rožami Alojza Ferenca. Izmed sto drugih, nastalih na poletnem Triglavskem slikarsko-kiparskem taboru jo je izbrala Štefka Kučan, kupilo pa podjetje Maximarket iz Ljubljane. Vsem sodelujočim v akciji, ki sta jo vodila Društvo prijateljev triglavske likovne dejavnosti in prijateljev Triglava ter naš časopis, so v Mitjevi šoli v petek pripravili prisrčen program, potem pa so se udeleženci skupaj z Mitjem in avtorjem slike Tihožitje z rožami takole postavili za spominski posnetek. - • D.Ž., foto: Tina Doki SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE Titova 112, 4270 Jesenice Razpisna komisija Splošne bolnišnice Jesenice objavlja naslednja dela s posebnimi pooblastili: 1. predstojnik kirurškega oddelka s fizioterapijo 2. prestojntk internega oddelka s centrom za hemodializo 3. predstojnik ginekološko porodniškega oddelka 4. predstojnik pediatričnega oddelka 5. predstojnik radiološkega oddelka 6. predstojnik anesteziološkega oddelka z reanimacijo 7. predstojnik transfuziološkega oddelka 8. vodja laboratorija 9. vodja lekarne 10. vodja finančno računovodskega sektorja 11. glavna sestra Kandidati pod točkami od 1 do 7 morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - zdravnik specialist ustrezne panoge z 48 meseci delovnih izkušenj kot specialist. Kandidat pod točko 8 mora biti dipl. ing. farmacije ali dipl. ing. biolog s specialističnim izpitom iz biokemije in 48 meseci delovnih izkušenj kot specialist. Kandidat pod točko 9 mora biti dipl. ing. farmacije s specialističnim izpitom in 48 meseci delovnih izkušenj kot specialist. Kandidat pod točko 10 mora biti dipl. ekonomist z 48 meseci delovnih izkušenj v poklicu. Kandidati pod točko 11 mora biti višji medicinski tehnik z 48 meseci delovnih izkušenj v poklicu. Izbrani kandidati bodo imenovani za mandatno obdobje 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati naj vložijo prošnje z zahtevanimi dokazili v 8 dneh od objave na naslov: Splošna bolnišnica Jesenice, Titova 112, 4270 Jesenice, s pripisom "na razpis". Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh od datuma, ko poteče rok prijave. Slovenski avtomobilski trg po letošnjih treh četrtinah Spet se obeta dobra letina Prodajalcem avtomobilov se do konca letošnjega leta verjetno obeta nov letni prodajni rekord, še bolj verjetno pa je, da bo skupna letošnja prodajna številka pri novih avtomobilih višja od lanske. Tudi po devetih letošnjih mesecih je namreč prodaja na slovenskem trgu za 2,9 odstotka višja od lanske in je že presegla številko 50.000. Po statističnih podatkih pri Ministrstvu za notranje zadeve je bilo v Sloveniji od 1. januarja do 30. septembra v Sloveniji registriranih 51.940 novih avtomobilov, medtem ko smo v enakem lanskem obdobju dosegli številko 50.443. September prodajno sicer ni bil najuspešnejši mesec, pač pa s 5221 celo drugi najslabši, manj avtomobilov je bilo prodanih le januarja. Kljub temu so prodajne številke vseeno krepko, kar za 26,4 odstotka višje od lanskega septembra, ko je bilo v Sloveniji zaradi "izčrpanosti" kupcev, ki so se ustrašili napovedanih novih davkov, prodanih le 3845 novih avtomobilov. Med znamkami se prvega mesta še vedno trdno oklepa Renault z 20,04 odstotka tržnega deleža, drugi je Volkswagen (12,66), vse bliže pa presenečenje leta Daevvoo (8,89). Od Četrtega do desetega mesta ni skoraj nobenih sprememb, znamke so razvrščene po naslednjem vrstnem redu: Fiat (7,98), Citroen (5,98), Opel (5,86), Skoda (4,55), Kia (4,30), Hyundai (3,87) in Ford (3,56), Prodajna gibanja v prvih devetih mesecih obetajo, da bomo do konca leta presegli številko 60.000 in tudi lansko prodajo, ob poplavi novih modelov pa se utegne zgoditi tudi nov prodajni rekord. • M.G. Na cesti: Volkswagen Lupo 1.426.000 SIT od 2.078.000 SIT + DARILO AVTORADIO + DARILO 4 ZIMSKE GUME AVTOHISA KAVCIC d.o.o., Milje 45, Visoko, tel.:064/43M42 TALON d.o.o. ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL PE Zg. Bitnje 32, Žabnica Tel., fax: 064/311-032 d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 INTERNET ADRESS H7TP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ PONUDBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM R-4 GTL 1987 rdeča 78.750 829 Ford Flesta 1,6 D 1987 bela 205.800 2.166 Škoda Favorit 135 L 5 1992 beš 369.600 3.932 R-21 Nevada 1987 met. svetlo zelena 475.020 4.990 Lada Niva 1600 1993 bela 607.257 6.530 Isuzu Aska LF 2,0 1991 rdeča 620.000 6.523 Toyota Corolla 1,3 4v 1990 bela 639.450 6.803 R-5 Five 3v 1994 rdeča 640.500 6.814 R-Express Tolee 1,4 1993 bela 644.963 6.935 R-21 TL 1989 met. zelena 646.800 6.955 R-19Chamade GTS 1990 srebrna 681.450 7.249 Fiat Fiorino 1,7 DS 1995 bela 752.955 8.010 R-Trafic T 1200 D 1989 rdeča 793.800 8.356 Peugeot 405 GRD 1991 srebrna 820.155 8.825 Honda Civic 1,4 GL 1991 met. siva 831.653 8.801 Citoren C 15 D 1996 bela 981.750 10.445 Tovora Corolla 1,4 XL 1993 sivozelena 1.100.000 11.579 Opel Astra 1,4 IGL 1992 rdeča 1.120.350 11.919 Ford Escort 1,8 I Ghia 1993 met. zelena 1.162.770 12.240 Opel Vectra 1,8 GLS 1993 graf. siva 1.305.150 13.738 R-19 Limited 5v 1995 met. rdeča 1.411.200 14.855 Alfa Romeo Twin Spark 1995 črna 1.630.125 17.342 Ford Mondeo Ghia 4v 1993 met. modra 1.653.750 17.408 VW Passat GT VR6/5v 1992 met. modra 1.690.500 17.984 R-Laguna RT 1,8 1996 graf. siva 2.334.780 24.707 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že od T+3,75 % do T+4,7%. Kranj, 26. 10. 1998 Majhen volkec iz volčjega mesta Nemški Volksvvagen je že pred dobrim letom napovedal vstop v razred najmanjših avtomobilov. Novinec, ki je uradno premiero doživel zgodaj jeseni, se imenuje lupo (volk), izdelujejo ga v matičnem VVolfsburgu (volčjem mestu) in med tekmece prihaja z razposajeno toda čvrsto obliko, prostorno notranjostjo in zanimivo ceno. L,upova predhodnica in bližnja sorodnica je Seatova arosa, tehnično do potankosti enak Seatov avtomobil, ki so ga v začetku prav tako izdelovali v Wolfsbur-gu, zdaj pa so proizvodnjo že preselili v Španijo. Kljub navidezni podobnosti z aroso pa je lupo tudi zelo samosvoj: žarometa sta navihano okrogla in zaradi njiju so oblikovalci tudi zaokrožili pokrov motoja, posebej so v pločevino vdelali smernika in maska hladilnika je na malem volksvvagnu razpotegnjena v nasmeh. Z bočne strani in na zadku je lupo manj prepoznaven in podobnost s špansko sorodnico bolj očitna. To pa še ni vse, kajti obliko- valci so poskrbeli tudi za razgibano in prostorno notranjost. Na masivni armaturni plošči sta v središču pozornosti dva velika in medsebojno ločena merilnika s srebrno podlago in modro osvetlitvijo, medtem, ko je pri stikalih in ročicah povsem jasno, komu avtomobil pripada. Kupce v Sloveniji bo lupo razveseljeval s skrbjo za varnost, v serijski opremi sta namreč obe čelni varnostni zračni vreči, zraven pa še višinsko nastavljiva volan in voznikov sedež in dnevne luči, ki se samodejno prižgejo ob vžigu motorja. Za doplačilo si je mogoče omisliti še volanski servoojačevalnik, klimatsko napravo, osrednjo ključavnico in električni pomik stekel. Žal pa je manj pestrosti pri motorjih: pri nas bo lupo vsaj v začetku naprodaj zgolj z 997 kubičnim štirivaljnikom, ki zmore 50 konjskih moč, kar je tudi za 898 kilogramov težkega malčka malce skromno. Toda pri Porsche Slovenija, ki je pri nas zadolžen za zastopanje Volks- wagna, obljubljajo, da se bo kasneje pridružil še 1,4-litrski motor, leta 2000 pa novi 1,2-litrski trivaljni turbodizel, ki v povprečju porabi manj kot 3 litre plinskega olja na 100 kilometrov. Lupo v osnovni različici stane 1.471.542 tolarjev, kar je upoš- tevaje razredno konkurenco še na zgornji meji sprejemljivosti, če pa hoče biti avtomobil med prestižnimi malčki, pa je celo razumljivo. Ob tem pri zastopniku nameravajo še letos najti kupce za 90 lupov, prihodnje leto pa za okoli 500. • M.G. TEST: MERCEDES-BENZ A 160 ELEGANCE MAJHNA VELIKA POMEMBNOST Toliko tiskarskega črnila, kot ga je bilo prelitega za najmanjši avtomobil stuttgartskega Mer-cedes-Benza, si prisluži le mal-okateri štirikolesnik. Glavni vzrok za začetno popularnost so bile porodne težave, ki so jih v tovarni po nekaj mesecih trdega dela uspešno rešili; zdaj se malemu baby benzu pišejo povsem drugačni časi. Nedvomno je avtomobil zanimiv v vseh pogledih. Prvič zato, ker so se v Stuttgartu odločili za avtomobil, kakršnega doslej še niso imeli, niti niso hoteli nikoli glasno priznati, da ga imajo v mislih; drugič zaradi svoje zanimive oblike in tretjič zaradi sodobnih konstrukcijskih rešitev. Po podobi mali A lahko sodi med enoprostorske avtomobile v najmanjšem razredu, toda po drugi strani je precej nad drugimi razrednimi tekmeci, saj ima na nosu vendarle trikrako zvezdo. Oblikovalci so mu določili klinast, toda precej položen + + + oblika ++ zasnova +prostornost I — trdo podvozje - sorazmerno požrešen motor -visoka cena Mali mercedes je sodoben, varen in vsestransko prijeten avtomobil. sprednji del, sodobno priobljene boke in precej strmo odrezan zadek, na katerem je še posebej zanimivo okoli vogala ukrivljeno zadnje steklo. Tako kot je malček opravil z mercedesovo klasičnostjo na zu- naj, tako je duh drugačnih časov prisoten tudi v potniški kabini. Armaturna plošča je zaradi razredne pripadnosti kajpak opremljena z najnujnejšimi merilniki, valovito oblikovana plastika, ki je lahko tudi v posebnih barvah, pa deluje sveže. Sedi se v tem avtomobilu zelo visoko, kajti karoserijsko dno je varnosti v prid dvojno, sedeži, ki jih je vključno s sprednjim desnim mogoče odstraniti, pa so po željah in zmožnostih kupcev lahko odeti tudi v usnje. Odstranitev sedežev je pomembna predvsem zaradi prtljažnega prostora, ki ga je v osnovi solidnih 358 litrov, s pomikanjem naslona zadnje klopi ali podiranjem pa se kar krepko poveča. Prilagodljiv zadek z osnovnimi 358 litri prtljažnega prostora. Pš9Am£?JiJj0 & AVTOHISA STRKOVIC Koroška 53d, 4000 Kranj tel :0647223h626 sc m serviser EMlEWOO MOTOR NAGRADNA IGRA MAT IZ Posebej za malega novinca so v tovarni na novo razvili motorje. Če je na A-jevem zadku napisano Al60, je pod strmim motornim pokrovom 1,6-litrski bencinski štirivaljnik, ki predstavlja trenutno najmočnejšo motorno možnost. Njegovi 102 konjski moči sta brez večjih težav kos dobro tono težkemu avtomobilu. Ker prostorske možnosti niso dovoljevale tako dobre izolacije kot pri večjih mercedesih, je motor malce bolj glasen, vendar ne prehrupen. Ker se lepo odziva na voznikove ukaze, mu je trušč mogoče odpustiti, ne pa v celoti tudi nekaj večje bencinske žeje, ki nastane pri priganjanju. Zaradi modifikacij na podvozju, ki so jih opravili po nesrečni prcvrnitvi avtomobila na tako imenovanem losovem testu, je zdaj malček na cesti zares stabilen, pri čemer igra odločilno vlogo elektronski sistem stabilnosti ESP. Elektronika namreč v kritičnih situacijah preprečuje nenadzorovano zdrsavanje, ki je posledica pod- ali prekrmiljenja, kar voznik občuti kot glasno grgranje in nenaden pojemek motorne moči. Je pa podvozje • tudi zelo trdo in na kratkih grbinah avtomobil zoprno poskakuje. CENA do registracije: 3.067.073 SIT (AC Intercar, Ljubljana) Toda tisti, ki so dvomili, da bo mercedseov A uspel, so se najbrž zmotili. Avtomobil je namreč sodoben, prijeten, varen in tudi s krepko začinjeno ceno. Zato je seveda jasno, da ni namenjen širokim množicam, ampak zgolj tistim, ki si lahko za majhen avtomobil privoščijo enak izdatek kot za srcdnjerazredno limuzino. Armaturna plošča deluje sveže, oprema je odvisna od kupčevih želja in denarnice. mmsiismm KAKOVOST+VARNOST+UGODNOST -DARILO ZA VSAKEGA KUPCA PNEVMATIK * Motorno olje Repsol BREZPLAČNO ZAMENJAMO PO TESTU ADAC, ZELOPMPOROČLJNA ZIMSKU PNEVMATIKA PK0DAJN0-SERVISNI \H VULKANIZERSRI CENTER AGRADNI IGRI Koroška 53d, 46« Kranj TR.:0M/21 2141 h«p://www.paiHMlrw.$i TEL/FAX:064/22 60 28 TEHNIČNI PODATKI: enopros-torsko vozilo, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, štir-itaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1598 ccm, 75 kW 1102 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 3580 mm, š. 1720 mm, v. 1600 mm, medosna razdalja 2420 mm, prostornina prtljažnika 3581. Najvišja hitrost: 182 km/h (tovarna), 179 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 10,8 s. Poraba goriva po EU normativih: 5,9/10,4 I neos-vinčenega 95 okt, bencina na 100 km, poraba na testu: 9,7/■ M. Gregoric OGLASI radio triglav 96 MHz GRADITELJI! AKCIJSKI POPUSTI V OKTOBRU - STIROPOR TIM - DEMIT FASADA TIM 1 0 % - DOBROVEC KRIŽEVCI - KER. PLOŠČICE KERAMIX B Q/ - STREŠNA * 70 OKNA VELUX IZKORISTITE UGODNE CENE SMO PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA INF. V TRGOVINI ALI TEL 311-545 DOBER IZLET Belokranjsko martinovanje V rubriki DOBER IZLET še en dober predlog in izletniško presenečenje: v sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na veselo martinovanje v Beli krajini po izjemno ugodni ceni 4.900 tolarjev. Alpetourjev izlet bo na Martinovo soboto 7. novembra. V programu celodnevnega izleta je ogled krajinskega parka Lahinja, obilno martinovo kosilo v kmečki zidanici, krst novega vina in zabava ob glasbi. Ampak res ugodna cena tega Martinovega izleta še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta "Martinovanje v Beli Krajini" samo 4.600 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in za 300 tolarjev bo Vaše belokranjsko martinovanje cenejše. Odhod 7. novembra dopoldne z avtobusne postaje Bled, s postanki v Radovljici, Tržiču in Kranju. Udoben Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi na avtobusni postaji v Škofji Loki ali v Ljubljani pred halo Tivoli. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice na Algetourjevih glavnih gorenjskih avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, ki jo odslej ponovno najdete v novih prostorih v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1. Telefonski številki sta nespremenjeni: 064/ 223-444 in 223-111. ALPETOUR potovalna agencija IZLETNIŠKI KOTIČEK GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ HJSimiGLAS mm ŠKOLJKA IZLETNIŠKI KAŽIPOT V prijetnem okolju s prijazno postrežbo gostom nudimo: predjedi, juhe, zelenjavne jedi ter ostale jedi po naročilu. Poleg tega nudimo vse vrste ribjih jedi: losos, sveže postrvi, lignje, škampe, školjke... Vsak dan v dopoldanskem času pripravljamo okusne tople malice. Za obisk se priporočamo! Podljubelj 262, 4290 Tržič, Tel.: 064/549143 OdjVto vmh daui d4 % do 22. are, ob sredah pa od 10. do 22. ure MOJSTRSKA PONUDBA MOJSTRSKA PONUDBA testomat, PEDRINI, art. 5159 MOJSTRSKA PONUDBA kuhinjska tehtnica, LIBELA, mlinček za orehe, POCAJT, Nina, do 5 kg ročni, iz PVC Od 26. 10. do 7. 11. za izdelke v zalogi. keramični lonček, KILI - LIBOJE vrč, SIMAX, iz jenskega stekla, prostornina 1,25 skaf, ROTO, I art. 7765, iz PVC, prostornina 25 ^erkur ■ tr9°™a in storitve, d. d„ Koroška c. 1, 4501 Kranj !> MERKUR TRGOVSKI CENTER Radovljica AVT0-PH0NE Vojkova 58, Ljubljana mobičuk Paket vsebuje: kartico SIM s telefonsko številko kodo PIN/PUK promocijsko vrednostno kartico za 1.000 SIT informacije in navodila za uporabo sistema Mobi mobilni telefonski aparat Sagem RC 715 z baterijo omrežni polnilnik baterij navodila za uporabo garancijski list povratnico z vprašalnikom pogoje poslovanja in uporabe storitev Mobi certifikat cenik Cena: 24.900 SIT V ceno je vključen prometni davek od proizvodov (tar. št.1). TELEFON VAM PRINESEMO DOMOV! MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA! I Delovni čas: od pon. do pet. od 8..do 20. ure, sobota od 8. do 13. ure. Telefon: 064 / 700 130 mobireglja Paket vsebuje: kartico SIM s telefonsko številko kodo PIN/PUK promocijsko vrednostno kartico za 1.000 SIT informacije in navodila za uporabo sistema Mobi mobilni telefonski aparat Ericsson GA 628 z baterijo omrežni polnilnik baterij zaponko za pas navodila za uporabo mobilnega telefona garancijski list povratnico z vprašalnikom pogoje poslovanja in uporabe storitev Mobi certifikat cenik Cena: 29.900 SIT V ceno je vključen prometni davek od proizvodov (tar. št.1). ■NBHflHEHBHflHNNHENNNNHNUmaB.nDnnHni Poskusimo se mi Je moda, ki pride in gre. Je moda, ki je vedno aktualna. Letošnjo jesen prihajajo v modo barve borovnic in vsi odtenki rdeče. Oblačenje v ETNO-STIL-u vas postavi na sam vrh modnih trendov. Že dolgo se nismo toliko razpisali o zelenjavi in zelenjavnih receptih, kot prav to poletje in čas je za kaj konkretnega, mar ne. Zdaj je že pritisnil mraz, gostilne že vabijo na prve koline, na pečenice in krvavice z zeljem, mi pa si potihem ali pa na glas priznavamo, da ga čez dober sočen zrezek ali kotlet ni. Slej ko prej bomo zavili v mesnico in si privoščili kaj svinjskega. Zakaj pa ne, saj strokovnjaki za zdravo prehrano ravnokar spet odkrivajo, da je svinjska mast zdrava... Polnjen svinjski kotlet Za 4 osebe potrebujemo: 4 debelejše kotlete (tisti blizu vratu so najbolj preraščeni z f maščobo in zato tudi najbolj sočni), po 100 g korenja, paprike in čebule, rdeči poper, sol, 4 stroke česna, 4 lističe žajblja, olje za pečenje. Kotlete ob strani prerežemo, da jim naredimo žepe za polnjenje. Meso od znotraj zdrgnemo s poprom, soljo in strtim česnom. ^ Korenje, papriko in ^ čebulo zrežemo na W tanke paličice, pre- ■ mešamo s sesekljani- ■ mi žajbljevimi lističi 1 in s to mešanico pol- , nimo kotlete. Mesne žepe nato zapremo z zobotrebcem. Kotlete pečemo na vročem olju na WW vsaki strani po 6 minut, laf Predolgo pečeni kotleti so 4 trdi, ker pri peki izgubijo pre- Ni ga čez sočen kotlet več vlage in maščobe, vrženi na vročo maščobo in na kratko pečeni, pa bodo ostali sočni in okusni. Če nimate še ponve z debelim dnom, si jo vendarle kupite. Že zaradi kotletov se splača taka investicija. Saj ste že slišali: v ponvi z debelim dnom pečemo brez dodane maščobe za pečenje, spečeno meso pa je resnično sočno in okusno. Pa še pri energiji prihranimo! Z rdečim zeljem nadevane svinjske prsi Za 4 osebe potrebujemo: 1.5 do 2 kg svinjskih prsi, glavo rdečega zelja, dve čebu- li, sol, žlička sladkorja, 10 dag naribanega sira grojerja, kumina in poper, jušna zelenjava in tri čebule, olje za pečenje, juho ali vodo za zalivanje. Ko kupujemo meso, mesarja poprosimo, da nam iz svinjskih prsi pobere kosti in naredi žep za nadev. Glavo rdečega zelja zrežemo na rezance, sesekljamo dve čebuli in vse skupaj dušimo na dveh žlicah olja. Odstavimo in pustimo, da se malo ohladi. Potresemo s soljo in žličko sladkorja, umešamo 10 dag grojerja. Meso operemo, obrišemo in z mešanico soli, kumine in popra natremo meso. Z nadevom napolnimo prsi, zašijemo odprtino in položimo v pekač, v katerem je že na kocke narezana jušna zelenjava z dosti čebule. Prelijemo s segretim oljem in pečemo v pečici, sprva pri 250 stopinjah C pol ure, nato pa še 1 uro pri 200 stopinjah C. Vmes prsi polivamo z lastnim sokom in po potrebi dolivamo vodo ali juho. Nadevane svinjske prsi so dobre vroče ali mrzle, zato zanje navadno vzamemo večjo količino mesa, da odvrnejo najmanj za dva obroka. Zraven se zelo dobro podajo zdrobovi ali kruhovi cmoki. Ta mesec na vrtu Izpraznjene zelenjadne gredice oktobra prelopatimo in pustimo v neporavnanih grudah. Pri jesenskem lopatenju vrta pognojimo del zemljišča po možnosti s hlevskim gnojem. Pri tem pazimo, da iste površine ne apnimo niti ne uporabljamo thomasove-ga fosfata, ker vsebuje to gnojilo okrog 40 odstotkov apna. Pri gnojenju se ravnamo po kolobarju, v katerem gojimo zelenjad-nice, saj hočejo nekatere vrste imeti pognojeno s svežim gnojem, druge pa tega ne marajo. Kjer smo pognojili s hlevskim gnojem, bomo spomladi sadili solatnice, vse kapusnice, kumare, jedilne bučke, melone in belušno zeleno. Že oktobra mislimo na zaščito rastlin v vrtu za zimo. Zaradi samega zimskega mraza, ki povzroči, da rastline zmrznejo, propade mnogo manj rastlin, kakor navadno mislimo. Mraz neposredno škoduje pravzaprav samo nedozorelim poganjkom drevnine, če rastline predolgo v drugo polovico poletja gnojimo in zalivamo. Rastline iz toplejših podnebij pa seveda lahko zmrznejo, ker našemu podnebju niso prilagojene. Večina rastlin, za katere mislimo, da so zmrznile, pa se v resnici posuši zaradi čezmernega oddajanja vode. Gosta in dovolj debela snežna odeja je zmeraj najboljša zimska zaščita rastlin. Če snega ni, si pomagamo s smrečjem, ki ga moramo imeti pozimi na vrtu vedno pri roki. Pokrivamo pa z njim šele, ko se začno mrazovi, sicer pod njim rastline rade gni-jejo. V golih zimah najbolj trpe gorske rastline, ki so v naravi DRUŽINSKI NASVETI (5) Damjana Štnid (socialna pedagoginja) Potrebna je cela ms, da ngoji otroka Starši se včasih v svojem trudu, da bi pridobili otroka za pomoč pri hišnih opravilih, zatečemo tudi k podkupovanju. "Če odneseš smeti, pa dobiš za sladoled.." Povejte mi, kdaj vam je že kdo plačal, če ste skuhali kosilo, pomili posodo in oprali celo goro umazanega perila? Nihče, nikoli. Zakaj bi torej nagrajevali otroka, če so takšna opravila nekaj samoumevnega za vsakega družinskega člana vsake družine. Če hočemo, da bo naš dom čist, udoben, varen in prijeten, mora vsak izmed družinskih članov nekaj storiti za to. Odraščanje ob podkupovanju lahko privede do tega, da bo otrok odrasel v človeka, ki bo pretirano odvisen od priznanj drugih. Takšen otrok ne bo imel razvitega samospoštovanja in čuta odgovornosti. Mnogi se nagibamo k temu, da se doma obnašamo kot edini gospodar, zahtevamo, da stvari potekajo tako in takrat, kot smo si zamislili mi. Tako ne dajemo prav veliko možnosti otrokom, da bi z nami delili odgovornosti pri opravljanju hišnih opravil. Stvari se lahko odvijajo gladko le na ta način, da se o tem pogovarjamo. Da tako otroci kot starši povemo svoja pričakovanja, želje in skupaj sestavimo urnik opravil. To je dokaj enostavno reči, težje pa včasih narediti. Še bolj pa se stvari zapletejo, če se družinski člani dogovora ne držijo. Zato je tako kot pri vseh dogovorih in pogodbah potrebno postaviti jasna pravila in seveda vse udeležence takšnega "pakta" seznaniti s posledicami. Posledice morajo biti razumne, enostavne in praktične. Ne obljubljajmo in ne grozimo s stvarmi, kijih ne bomo naredili. Če rečem, da bom naslednjič vrgla televizor čez balkon, potem... Tudi otroku se morajo zdeti (afriški pregovor) posledice neodgovornega vedenja smiselne. Otroci, ki se soočajo z razumnimi posledicami svojega neodgovornega vedenja, se naučijo pozitivnega odnosa do življenja. Barbara Coloroso trdi, da se otroci na splošno zanašajo na to, da jim bomo zagotovili dvoje: doslednost in strukturo. Potrebujejo starše, ki govorijo le tisto, kar mislijo in ki tudi mislijo, kar govorijo, hkrati pa naredijo natanko tisto, kar so obljubljali. Ozrimo se po svojem domu, dogovorimo se, kdo bi skrbel za prah, kdo za rože, kdo z veseljem pomiva okna in komu ni do čiščenja straniščne školjke. Vedno bodo obstajala gospodinjska dela, ki jih bo nekdo naredil z užitkom, drugi pa sovražil. Bodimo ustvarjalni, prožni in prilagodljivi. Toplo vam priporočam knjigo Barbare Coloroso z naslovom Otroci so tega vredni. vso zimo pod debelim snegom in pa zimzelene rastline. Za toploto občutljive trajnice iz toplejših podnebij zavarujemo tako, da med smrečje natresemo listja takoj, ko tla nekoliko zmrznejo. Plast zraka, ki je med tlemi in rahlo odejo iz listja in smrečja, je najboljša zaščita pred mrazom. Vrtnice ogrnemo z zemljo kakih 10 cm na debelo; zemljo potegnemo k vrtnici z motiko ali grabljami iz neposredne bližine grmička. Visokodebelne vrtnice previdno pripognemo do tal. Potem cepljeni del krošnje dobro pokrijemo z zemljo, ki varuje žlahtna očesca pred zmrzaljo tako, kot pri nizkih vrtnicah. Tudi v pozni jeseni imamo svežo vitaminsko zelenjavo lahko zmeraj pri roki, če peteršilj na gredici pokrijemo s smrečjem. Drobnjak lahko damo v lonce in shranimo na hladnem in suhem v kleti ali garaži. Če ga v začetku decembra prinesemo na toplo (na kuhinjsko okno), ga čez tri do štiri tedne lahko že režemo. Obolele zelenjavne rastline in njihove dele moramo brez ostanka uničiti. Najbolje je, če jih sežgemo, seveda pa moramo paziti, da nam ogenj ne uide. Ko že kurimo, lahko skozi plamen počasi potegnemo tudi fižolovke in kole za paradižnike in druge rastline in jih tako zelo učinkovito razkužimo. Nato jih položimo na kamne ali lesene opore na zrak, če že nimamo možnosti, da jih shranimo v suho lopo ali garažo. Sladica za danes Ometov mline z grozdjem in kutinami Testo: 200 g moke, sol, 40 g sladkorja, limone, 1 do 2 dag kvasa ali 1 zavojček suhega kvasa, 70 ml toplega mleka, 85 g masla ali margarine, 1 jajce, 1 do 2 čajni žlički cimeta v prahu, maščoba za pekač, 3 žlice drobim, moka za posipanje. Nadev: 500 g kutin (lahko tudi jabolka), 200 ml pomarančnega soka, 250 g belega grozdja (brez jedra), 100 g moke, 50 g sladkorja, 50 g masla. Moko zmešamo s soljo, sladkorjem in naribano limonino lupinico ter vanjo naredimo vdolbino. Kvas razpustimo v mleku in zlijemo v vdolbino ter pustimo 15 minut, da vzhaja. Maščobo raztopimo in ohlajeno zlijemo v moko. Dodamo jajce in cimet. Vse skupaj zamesimo v dobro pregneteno testo, oblikujemo hlebček in ga pustimo vzhajati okrog 30 minut, da še za enkrat naraste. Kutine operemo s krtačko, olupimo, izrežemo peščišče in zrežemo na 1 do 2 cm debele krhlje in malce podušimo v pomarančnem soku. Grozdje očistimo, operemo in odcedi-mo. Pečico ogrejemo na 175 stopinj. Moko za nadev skupaj s sladkorjem in koščki masla zmešamo v potresance. Model za pizzo ali za torto (s trdnim robom) namastimo. Testo zval-jamo na okroglo in položimo v pekač tako, da oblikujem0 tudi rob. Po testu potresemo drobtine. Zdaj testo dekorativno obložimo s krhlji kutin (ali jabolk), potresemo s potre-sanci iz moke, sladkorja in masla in damo v ogreto pečico-Pečemo približno 30 minut pri 180 stopinjah (pri plinu na 2. stopnji). Dobimo približno 12 rezin po 200 kalorij. Tnjovskr^podjetje d.o.o. LJUBLJANA Pot na Vovke 2 4207 Cerklje na Gorenjskem Telefon: 064/422-127 OB 1. NOVEMBRU VAM NUDIMO CVETLIČNE ARANŽMAJE. SE PRIPOROČAMO! Svečarstvo STORŽIC Tržič nagrobne sveče vseh vrst prodajamo: - v industrijski prodajalni v Šolski ifc 5, Tržič (ob nogometnem igrišču) - v trgovini Hoko, Trg svobode 15 Tržiču - in na Žalah pokopališča v Tržiču Sveče vam dostavimo tudi na dom Tel.: 064/563-218 ali 0609/637-664 Se priporočamo „ Torek, 27. oktobra 1998 PREPOVEDANO ZA ODRASLE __Ureja: Helena Jetovčan ___________ Slovesen zaključek bralne značke V petek, 9. oktobra, so v osnovni šoli Naklo pripravili slovesnost ob zaključku Prešernove bralne značke za šolsko leto 1997/98. Kot poroča osmošolka Andreja Pavlin, je bila prireditev v Šolski knjižnici namenjena učencem predmetne stopnje, ki so v lanskem šolskem letu opravili bralno značko. Ti so bili za nagrado oproščeni zadnjih dveh ur pouka (!), dobili so posebne mape, v katerih bodo sestavili slike iz vsakoletnih priznanj, in pesniško zbirko Vesne Tišler, učenke 7. a razreda nakelske šola. Povabili so tudi Vlada Pirca iz Zavoda za Šolstvo RS v Kranju, gostja pa je bila še Martina Hafnar, ki skrbi za bralno značko v društvu prijateljev mladine Slovenije. Žal se Tone Pavček, rdeča nit vsega, prireditve zaradi zdravstvenih težav ni mogel udeležiti. Še isti dan so mu učenci poslali pismo s čestitkami ob 70. rojstnem dnevu, predstavil se jim je prek videa, v delčku intervjuja. Priljubljenega pesnika pa so se spomnili tudi s priložnostno razstavo, ki bo še nekaj časa bogatila šolsko knjižnico z njegovimi knjigami za otroke in odrasle ter besedili o njem. Da je Pavčkova beseda zelo živa in blizu tudi otrokom, so dokazali člani recitacijskega krožka, ki so jo predstavili. Za glasbene navdušence pa so poskrbeli mladi solisti. Vseh šestdeset bralcev je dokazalo, da slovenski narod še ne bo tako hitro izumrl, saj (M. Kmecl) "človek umre biološko, narod pa z jezikom". Veliko počitka, veliko užitka! Jasno je kot beli dan, da so počitnice najlepši del šolskega leta. Ta teden je zato za vse šolarje posebno lep; podaljšano spanje, računalniške igrice, zabavne televizijske oddaje, zanimive knjige, pogovori in igre s prijatelji pa še kakšen izlet s starši - le kdo nad takimi čari ne bi bil prevzet!? Tudi mi v prvih počitnicah tega šolskega leta želimo vsem mladim sodelavcem in bralcem polno shrambo prijetnih doživetij, ki naj zdrži vsaj do božiča, ko bo spet lepo. • Foto: T. Doki NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec'Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632• fax:061/74l 612 Na ekskurziji v Doelovčah Tretješolčki iz Prešernove podružnične šole na Kokrici so bili 14. oktobra na obisku rojstne hiše Frana Šaleškega Finžgarja v Doslovčah. Svoje vtise z ekskurzije nam je zaupala Urša Mohorič. "Pravkar sem prebrala knjigo Gospod Hudournik, zato me je novica zelo razveselila. V sredo smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot z avtobusom. V Podvinu smo zavili proti Begunjam. Pot nas je vodila skozi Poljčc, Rodine, kjer se je rodil pisatelj Janez Jalen, in Smokuč do Doslovč. Tam smo se ustavili in se peš napotili k Finžgarjevi rojstni hiši. Prijazna gospa nam je povedala vse o pisateljevem življenju." Urša si je najbolj zapomnila, da je mali Franc zelo rad poslušal zgodbe, ko je bil starejši, je te zgodbe zapisal. Ogledala si je tudi notranjost hiše: shrambo, hišo, črno kuhinjo, kamro, klet in hlev. "Najbolj so mi bila všeč razstavljena spričevala in knjige. Zanimivi so mi bili tudi stari predmeti," pravi Urša Mohorič. Po slovesu iz Doslovč so se učenci odpravili pred osnovno šolo v Žirovnici. Tam so si ogledali pet doprsnih kipov, ki predstavljajo Frana Šaleškega Finžgarja, Franceta Prešerna, Matijo Čopa, Janeza Jalna in Antona Janšo. Vsi ti znameniti Slovenci so se rodili v vasicah pod Stolom. "Znova smo se usedli v avtobus in se odpeljali na Bled. Ustavili smo se pri jezeru. Pojedli smo malico in krmili labode in račke. S tem se je naša ekskurzija končala in odpravili smo se proti Kokrici. Bila mi je zelo všeč, ker sem videla in izvedela veliko zanimivega," zatrjuje Urša. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali: Matej Golja, Tana Stanonik, Matija Rimahazi, Luka Burja, Ana Gabršček, Nika Pretnar, Nejc Ančimer, Veronika Hočevar, Mateja Kavčič, Cetrtošolci i/ Preddvora, Klemen Bohinec, Teja Cuderman, Gregor Klančnik, Rok Zelnik, Miha Toporš, Neža Žontar, Urša Mohorič, Urša Rihtaršič, Krištof Bozovičar, Neža Šubic, Tina Bertoncelj, Eva Primožič, Anja Oman, Anja Jemec, Staša Ladiha in u^enci z Orehka. Z izletom Gorenjskega glasa nagrajujemo Nejca Lebarja. enkrat človek zagozdil v grlu in da je od takrat vegetarijanec. Ko je napočil čas za razglasitev miss in mistra, je Polifem skušal razbrati rezultate, vendar se mu je pri nekaterih črkah zataknilo. Učiteljica mu je zato malo pomagala. Po prireditvi je bil na vrsti še ples. Polifem je plesal zdaj z enim, zdaj z drugim. Vsi smo se zabavali in bilo je super. Vendar se je naša ura odhajanja v postelje hitro približala. Vse nas je zanimalo, kaj bo s Jesen Ko jesen v deželo pride, *°la znova se prične, lastovka na jug odide, ustje barvat se začne. Hruške, jabolka in slive Z vej veselo mahajo, sf> pridelkov polne njive, kostanji na nas čakajo. * Tana Stanonik, 3. a r. OS prof. dr. Josipa Plemlja, Bled v Čestitka šoli Naša šola ima veliko torto. Učenci ji zavojejo in čestitajo. Želim, da ne bi bila fflw strova. Upam, da nas ima rada, če že mi ne nje. * Manca Gašpirc, 4. b r. OŠ Matije Valjavca, P|,eddvor Pod Storžičem sem srečala Polifema Zadnjo noč, ki smo jo učenci šestih razredov osnovne šole Naklo preživeli v a°mu pod Storžičem, smo bili malo živčni, Sal je bilo na sporedu tekmovanje za miss in mistra. Za še večjo napetost v zraku so Poskrbeli učitelji, ko so nam povedali, da ma)o za nas pripravljeno presenečenje. Izbor je potekal kot po maslu. Izbrali smo Ze finaliste, ko se je ves dom pretresel V istem hipu je pridrvela oskrbnica koče in se 2«ce/fl razburjati, zakaj tako divjamo. Zelo se 1* prestrašila, ko nas je zagledala. Bili smo ot Kipi, saj smo se prestrašili tudi mi, le učitelji so se smejali. Tedaj se je pred vrati prikazal nihče dru^ kot pošastni Polifem. Vsi smo ga prepoznati, saj smo v šoli že brali pesnitev Odiseja. Ko je Polifem prišel do moje sošolke, jo je prijel in zaplesal z njo. Na srečo je bila dobra plesalka in tako je Polifem s svojimi ogromnimi nogami ni mogel pohoditi. Vsi smo mislili, da jo bo pojedel. Kasneje pa nam je povedal, da se mu je x -----.j.-------J--------............. povedali, da bo šel z nami. Ko smo prispeli domov, so učitelji Polifema hitro odpeljali v šolo, nas pa prepustili srečnim staršem. Sedaj smo Polifemu pripravili sobo in tako živi v šoli, kjer mu zelo ugaja. Kadar gremo na kakšna tekmovanja, pa ga vzamemo s seboj kot našo maskoto. • Neža Žontar, 6. b r. OŠ Naklo NAGRAJENI SPIS Srečanje s staro modrostjo Nekega sončnega dne sem se odločil, da grem nabirat kostanj. Prvi kostanji in zadnji jurčki so me zvabili v gozd. S palico sem brskal po listju, ko se mi je kar naenkrat globoko vdrlo skozi debelo plast listja in še, preden sem se zavedel, sem se znašel v veliki votlini. Začutil sem, kako mi je srce začelo razbijati, saj so bile vse okrog mene pajČevine. Zagledal sem dolgo kamnito mizo, pri kateri je kot kip sedel star moški. Ker me je radovednost premagala, se nisem mogel upreti, da se mu ne bi približal. Dotaknil sem se njegove rame. V tistem trenutku pa je oživel in se obrnil proti meni. Zagledal sem njegovo dolgo sivo brado, ki mu je segala skoraj do kolen. Zdrznil sem se, a hkrati me je starčev topli pogled povabil k mizi. Že sva klepetala kot stara prijatelja. Ves jtrah je zbledel. V besedah sem začutil starčevo dobroto. Predstavil se mi je in zvedel sem, da mu je ime Matjaž - kralj Matjaž. Tudi jaz sem se mu predstavil. Povedal sem mu tudi, da moramo v današnjih časih vsi otroci hoditi v šolo, da najbolj uživam na hokejskih treningih in da veliko časa presedim tudi pred računalnikom. Rad se družim s prijatelji, se z njimi igram in pogovarjam. In že sem se spomnil, da me doma čaka še domača naloga. "Oh," sem zavzdihnil. "Ko bi vsaj imel tako paličico, da bi se z njo samo dotaknil knjige in že bi imel vso zgodbo v glavi, ko pa bi odprl zvezek, bi bila domača naloga že narejena. Kadar bi me učiteljica vprašala, bi ji na vsako vprašanje znal odgovoriti..." Kralj Matjaž me je prekinil, počasi vstal in dejal: "v zahvalo, ker si me zbudil iz stoletnega spanja, ti bom izpolnil željo." S prašne mize je pobral kamnito paličico, mi jo dal v roke in izginil v temi. Vse mi je postalo jasno, ko sem si palčko natančneje ogledal. Vanjo je bilo vklesano: PRIDNOST, VEDOŽELJNOST, VZTRAJNOST. • Nejc Lebar, 6. a r. OŠ Franceta Prešerna Kranj KHTrm-ifTrpTTiTtTiTTrifil NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.05 na Radiu Kranj, 97,3 FM Uganka, uganka, uganka 3ADiO 913 Ffl »Tirno Čeprav so počitnice, na Vrtiljaku zastavljamo novo uganko, ki ste jo v soboto že slišali, danes pa za pomoč še delček risbice. Pišite nam čimprej na Radio Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak. Vsem želim vesele počitnice. Narisala Ana Zavrl radio triglav 96 MHz MIRIN VRTILJAK Jutranji pozdrav, pravljica Zlate Volarič, povabilo na sladki zajtrk, kup zanimivosti o gledaliških matinejah za najmlajše pa še kaj -tako bo tudi v nedeljo na vrtiljaku. Zavrtimo se skupaj! • Miri in dedek. klepetulj. KLEPETALNICA Kadar vam predlagamo kakšno domačo nalogo, ste ubogljivi in pridni. Naj bo ta teden naloga, da boste veliko na svežem zraku in zelo malo pred TV. V nedeljo bomo klepetali o ljudeh, kijih imate radi, zato nas poslušajte od 10.30 dalje. Uživajte, uživajte ta teden! Pozdrav od • radijskih RADIO SORA BRBOTAVČEK Živijo! Včeaj smo obiskali naše vrstnike na Jarčjem Brdu. Tam letujejo mladi iz Posočja. Imajo se super. V studiu pa je bilo spet živahno. Poslušalce zelo zanima, kdaj se odpeljemo na znani in priljubljeni Glasov izlet. Jaz, Brbotavčka, ponoči ne spim, tako sem že nestrpna. Sicer pa... ste se tudi vi že kdaj vprašali, zakaj se vaše mame tako rade šminkajo? Meni to še zmeraj ni jasno, pa sem stara že več kot dvanajst let. Moja mama zmeraj pusti odtis tiste grozne šminke na mojem licu. Kako naj jo tega odvadim? Vaši pametni odgovori mi bodo v veliko pomoč. Uživajte v počitnicah. Vas pozdravlja • vaša Brbotavčka. Staršem sporočamo Ob tednu otroka se je v osnovni Šoli Orehek dogajalo marsikaj zanimivega. Še posebno pridno pa so učenci pisali sporočila svojim staršem. Izmed številnih smo izbrali nekaj najbolj zanimivih. Želim, da bi oči imel drugo službo, da bi bil več doma. Mamici želim, da se hitro pozdravi. Jan, 2. b Rad bi, da bi mami vedno hodila v službo. Luka, L a Želim, da starši ne bi po nepotrebnem pretepali otrok. Petra, 4. b Rad bi imel svojo sobo. Prosim, ne prepirajta se! Matic, 3. b Želim, da bi nas starši učili samo lepih stvari. Miro, 3. b Rada bi, da bi se mami lahko igrala z mano. Jera, 2. b Želim, da se vsi starši malo odpočijete. Bine, 3. a Rad bi, da mamica ne bi delala ponoči. Dejan, 4. b Ne pretepajte me s kuhalnico! Miha, 3. b Nikoli ne dvomita, da vaju imam rada. Monika, 7. b Želim si več prostosti, da bi me kdaj tudi poslušali in ne vedno kar preslišali. Jana, 7. b Če imate v službi slab dan, se ne spravljajte na otroke. Jure, 6. a Želim, da starša ne bi več kadila in da bi mami končala diplomsko nalogo. Jaka, 6. c Ponosen sem na svoja starša. David, 7. b Vesnina pesmarica Vesna Tišler, učenka 7. a razreda osnovne šole Naklo, doma iz Dupelj, si prosti čas rada zapolni tudi s pisanjem pesmi. Prvič je poprijela za svinčnik v prvem razredu, potem pa vsako leto pogosteje in bolj mojstrsko. Njene pesmi najpogosteje govorijo o naravi, ki je mladi pesnici, kot sama pravi, v nekakšno spodbudo in ki ji na poseben način razkriva svoje zaklade. Pred kratkim je Vesna Tišler izdala svojo prvo pesmarico. V spodbudo in pomoč so ji bili predvsem učiteljica slovenskega jezika Branka Volčič-Zakrajšek ter člani likovnega krožka z mentorico Bojano Marinšek. DEŽURNI NOVINAR Gasilcev veteranov vsako leto več Železniki, 26. Škofaj Loka za občin na Škofj< je, katerega gos etek popoldan je Gasilska zveza tne in gasilke veteranke iz štirih Lvila že 15. tradicionalno srečan-krat Prostovoljno gasilsko društ- vo Železniki, ki praznuje letos svojo stoto obletnico. Z veseljem ugotavljajo, da je udeležba na tovrstnih, predvsem družabnih srečanjih vsako leto večja - letos je bilo na srečanju kar 136 veteranov in veterank, pri čemer je bil najstarejši veteran iz Sorice rojen 1913. leta, za veteranke pa se takega podatka ne spodobi objaviti. Zbrane so pozdravili predsednik društva gostitelja, predsednik KS Železniki in predsednik Gasilske zveze Škofja Loka, kulturni program pa pripravili učenci Osnovne šole v Železniki. ♦ Š. Ž., foto: (Jorazd Kavčič Zg. Bela sedaj postala Zgornja Bela Zgornja Bela pri Preddvoru - Vas je dobila lepši izgled. Ni bilo treba veliko. Postavili so nov znak za označitev začetka oziroma konca naselja. Zg. Bela je sedaj vidna v polni besedi: Zgornja Bela. Označitev je precej velika za manjše naselje, vendar je sama ideja obrodila sadove. Samo na velikost označitve postane človek pozoren zaradi precej ozkega cestišča. Sedaj obeh znakov, ki označujeta konec in začetek naselja Zgornja Bela, ne moreš spregledati. Tudi Spodnja in Srednja Bela počasi dobivata oznake z njunima novima daljšima napisoma. Občina je bila trenutno kar dejavna na "območju treh" Bel. Počasi so uredili odseke cest, postavili nove prometne znake in nove označitve naselja, malce velike in mogoče tudi preblizu cestišča, a so na tabli imena vasi izpisana v celoti. • A.B., foto: T. Doki V Tržiškem muzeju poskrbeli tudi za zgibanko o oglarjenju za otroke Tržič -V soboto dopoldne so v knjižnici dr. Toneta Pretnarja pripravili zanimivo predstavitev zgibanke za otroke Je ukuhano oglje, ki so jo izdali v Tržiškem muzeju. Vsebinska zasnova in tekst je delo višje kustosinje muzeja, Mateje Gašpirc, zgibanko pa je s slikami in rebusi opremil ilustrator Božo Kos, ki je otroke v soboto tudi obiskal. V muzeju so želeli izdati gradivo o oglarjenju tudi za otroke, ki bi ga lahko odnesli s seboj in tako imeli spomin na obisk muzeja, iz gradiva pa bi se hkrati tudi naučili vse o oglarjenju in življenju oglarjev. Otroke so na kopišče popeljali Božo Kos, učenci podružnične šole Lom pod Storžičem in višja kustosinja Tržiškega muzeja, Mateja Gašpirc. • Besedilo, foto: P. B. Janez Markovec iz Ljubnega išče svojo pravico Zaradi sosedove gradnje ob mirno življenje Markovcu zaradi sosedove ignorance in nerazumevanja popuščajo živci, saj je zaradi njune novogradnje njegovo zemljišče zasul plaz - Delavci uporabljajo tudi njegovo dvorišče - Soseda se "požvižgata" na dogovore Ljubno, 27. oktobra - Ne hvali dneva pred večerom, pravi star pregovor, in je še kako primeren za Janeza Markovca, ki je bil prepričan, da je ni stvari, ki bi mu lahko uničila njegovo mirno življenje. Pa se je pošteno uštel. Tudi šest desetletij življenja brez sosedskih sporov ni garancija, da jih tudi v prihodnje ne bo. Letošnje poletje se je Markovčevim življenje postavilo "na glavo" in nič ne kaže, da bi bilo njihovih težav kmalu konec. Sosednjo hišo sta kupila Rusa Nikolaj Mašukov in Maša Bersen, uspešna restavratorja, jo začela obnavljati in ob njej, na mestu nekdanje drvarnice, začela graditi atelje. Do tu še vse lepo in prav, če ne bi zaradi nestrokovnega izkopa Marko-včev vrt zasula zemlja, plaz pa mu je odnesel tudi del dvorišča. Po trideset metrov dolgem vrtu se je posulo okoli 200 kubičnih metrov zemlje, ki je zasula dobrih 400 kvadratnih metrov Markovčevega vrta. Poleg tega delavci, ki gradijo atelje uporabljajo Markovčevo dvorišče, saj po Markovčevih besedah sploh ne morejo do hiše in ne morejo zidati, če ne stopijo na njegovo dvorišče, saj soseda gradita povsem na meji. "Tudi dogovora, da bosta atelje gradila vsaj en meter od meje, ne upoštevata. Zahteval sem odstranitev materiala, ki je zasul moj vrt in zavarovanje brežine, vendar so njuna ušesa gluha za moje prošnje in zahteve,"je povedal Markovec. Markovec je sredi septembra s težavami seznanil tudi Urbanistično inšpekcijo v Radovljici in v dopisu med drugim zapisal, da se ne strinja z zidanjem ateljeja na sosednji parceli, saj se lastnika ne držita dogovorjenega. "Že od začetka gradnje se pojavljajo plazovi, zato od sosedov zahtevam, da zavarujeta gradbišče in breg, natančno opredelita, kaj bosta delala, uredita odvodnjavanje, spoštujeta dogovorjeno metrsko odma-knitev gradnje ateljeja od meje, poleg tega pa zahtevam, da si komisija za izdajo lokacijskega dovoljenja ponovno ogleda sporno parcelo," je pojasnil Markovec. Pred slabima dvema tednoma je prejel odgovor radovljiške Janez Markovec na svojem, od plazu zasutem, vrtu. inšpektorice za prostor Marije Lužnik, v katerem ga obvešča, da sije teren ogledala in da pregleduje tudi tehnično dokumentacijo, po ugotovitvenem postopku pa bo ukrepala v skladu z veljavno zakonodajo. Pred tednom dni si je gradbišče in plaz ogledala tudi občinska komisija (Marko Markelj, Jure Klančnik in Tone Kapus) ter ugotovila, da je reševanje Markovčeve težave pravzaprav v pristojnosti upravne enote, od investitorja pa bodo zahtevali, da zaustavi nadaljnji zdrs zemlje. V omenjenem primeru gre pravzaprav za med-soseski spor, česar se čedalje bolj zaveda tudi Markovec in ob tem doda, da se nikoli v življenju ni tožaril po sodiščih in tudi tokrat tam svoje pravice ne bo iskal. Še vedno upa na razumevanje Bersenove in Ma-šukova ter na doslednost inšpekcijske službe, je pa preklical svoj podpis za izdajo lokacijskega dovoljenja. • Besedilo in foto: Renata Škrjanc Srečanje družine Buh iz Stirpnika Buhovi niso v Stirpniku od včeraj, ampak... V Železnikih se je zbralo 60 članov Buhove družine, ki ima korenine v daljnem letu 1598 - Prvi gospodar je bil Jurij in njegov soimenjak naj bi v bližnji prihodnosti prevzel domačijo - Izdali zanimivo in lično družinsko kroniko Železniki, 27. oktobra - Minuli petek so se v Železnikih zbrali predstavniki mladega rodu Buhove družine. Šestdeset jih je bilo. Vsaj sto pa bi jih lahko še prišlo. Tako številčen je namreč Buhov rod, čigar korenine segajo tja v daljno leto 1598. Tako daleč so prišli pri rodoslovnem preučevanju. Lahko pa je ta rod še starejši. Deset generacij Buhovih se je že zvrstilo skozi stoletja. Pobudnik petkovega srečanja Anton Jakopič, je že enajsta generacija. Njegova, zdaj že pokojna, mama Francka je bila Buhova. Ena od trinajstih otrok Lucije in Franca Dolenc, po domače Buhovih iz Stirpnika nad Pra-protnim, kamor se je iz Dolenje vasi preselil drugi rod. V ljubljanskem Nadškofijskem arhivu so našli ohranjene podatke o njihovem rodu iz leta 1598, kar pomeni, da Buhov rod praznuje že štiristoletnico obstoja. Prvi gospodar je bil Jurij in po štirih stoletjih se obeta, da bo njegov soimenjak spet prevzel gospodarjenje na domačiji. Zdaj na njej gospodari 64-letni Jože Dolenc. Buhova kmetija, ki leži dobrih 600 metrov nad morjem, nikoli ni bila posebej velika. Poleg kmetovanja so Buhovi nabirali gobe in borovnice ter se ukvarjali z žganjekuho. Kmetijo je vedno podedoval najmlajši sin. Tako se je njihov piimek ohranil vse do danes. Starši so skozi vse rodove svojim otrokom vcepljali v glavo, da se morajo s sosedi dobro razumeti in v Stirpniku še danes "živita" lepi navadi, da ob smrti štirje bližnji sosedje poskrbijo za vse potrebno, ob rojstvu novega Stirpničana pa sta mu botra soseda. Anton Jakopič, enajsti rod Buhovih, je povedal, da je le Johana leta 1956 odšla v Ameriko, ostali pa so v glavnem razkropljeni po Sloveniji, največ po Selški dolini. Za rod s tako častitljivo starostjo bi bila velika škoda, če bi njihova preteklost utonila v pozabo. Tega se ni bati, saj so Buhovi izdali zelo lično in obsežno družinsko kroniko z naslovom Buhovi s Stirpnika -nismo od včeraj. Pobuda je bila Jakopičeva, knjiga pa je tiskana na ročno izdelanem papirju z ročnim sitotiskom. Grafično sta 50 izvodov knjig opremila in ilustrirala Marija in Pavel Smolej, njeni posebnosti pa sta med drugim družinsko drevo v obliki mlaja ter cvetlični del knjige. Poleg knjige za ohranjanje rodu Buhovi skrbijo tudi s srečanji, ki bodo postala vsakoletna. • R. Š., foto: G. Kavčič Mlada generacija Buhovega rodu na srečanju v Železnikih- 6. mednarodna razstava mineralov, okrasnih in dragih kamnov v Begunjah Ne konkurenca, ampak dobro sodelovanje Begunjska razstava mineralov ni konkurenca tržiški - Ducat razstavljavcev z mednarodno udeležbo - Razstava pobuda šolskemu geološkemu krožku - Letos poudarek na kremenu - Izdali obsežno strokovno knjigo o tem mineralu Begunje, 27. oktobra - Pred šestimi leti je marsikdo dvomil o uspehu begunjske razstave mineralov, okrasnih, dragih kamnov in nakita. Ob letošnji razstavi z mednarodno razsežnostjo pa lahko mirno rečemo, da so bili njeni temelji očitno trdni, za kar je in še vedno skrbi organizatorka Brigita Avsenik, ki se je z vso resnostjo in vnemo lotila dokaj zahtevnega projekta. Minuli konec tedna je omenjena razstava v gostišče Avsenik privabila precej zbiralcev in občudovalcev mineralov ter dragih in okrasnik kamnov. Na njej je sodelovalo 12 razstavljavcev, poleg slovenskih, tudi gostje iz Francije, Avstrije in iz Nemčije. Poseben poudarek so snovalci razstave namenili kremenu, ki ga je bilo moč obču- dovati v najrazličnejših oblikah. Razstavili so kremenove najdbe iz crngrobskega nahajališča, kjer so geologi odkrili zanimive mineraloške in paleontološke najdbe. Hvalevreden je trud strokovnih sodelavcev razstave, ki so ob tej priložnosti izdali tudi obsežno in slikovno bogato strokovno knjigo o mineralu kremenu, ki sta jo napisala Mirjan Žorž in Aleksander Rečnik, uredil pa jo je zapriseženi ljubitelj Zemljinega "kamnitega" bogastva in strokovnjak Pavel Flor-jančič ki je tudi mentor vseh dosedanjih begunjskih razstav. Razstavo je odprl nekdanji dekan Naravoslovnotehniške fakultete dr. Rajko Pavlovec, P je poudaril, da je razstava vsak0 leto kakovostnejša in bolj zanimiva, v spremljajočem W turnem programu pa je nastop' ljubljanski Orkester mandohfl-Avsenikova pa je ob tem doda' < da begunjska razstava nufl namena konkurirati tržiš*: ampak z njenimi organizatou dobro sodelovati, saj je le sodelovanju moč. Očitno paJ bila razstava tudi spodbuda * ustanovitev geološkega krožka tamkajšnji osnovni šoli, ki vodi mentorica Irena Vuga ,n-e katerem z navdušenjem sodeM 25 učencev. . c • Besedilo in foto: R. Skrja" tdm%iU BAZEN-SAVNA DeLčas:„ t H1, 91 „m m . „...*. ... pon., sred, pet. od 15. - 21. ure Na kresu 25, Železmki for ^ odH15 .22 ure in Tel.: 064/646-381 0b sob. ter ned. od 10. - 20. ure ^^^^' 1 /_rL-C^> TOTINK UREJA: Vilma Stanovnik .A. ALTER SPORT CLUB PODNART - rafting - Canvoning - Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme Q 730-522, 730-508 MBI: 0609/637-162, 0609/641-169 Vaterpolisti Triglava so na kvalifikacijskem turnirju v Kranju upravičili vlogo favoritov ETAPNI CILJ DOSEŽEN, KONČNI JIH ŠE ČAKA Tega se dobro zavedajo tako igralci kot vodstvo Vaterpolskega kluba Triglav, saj si po prvem mestu v Kranju želijo priti v Ligo šampionov - Najboljši strelec turnirja Primož Troppan z osmimi goli Kranj, 26. oktobra - Konec minulega tedna je v kranjskem olim-Pijskem bazenu potekal kvalifikacijski turnir evropskega pokala državnih prvakov v vaterpolu. Naši državni prvaki, vaterpolisti Triglava, so se v treh srečanjih pomerili s prvaki Portugalske, Ukrajine in Avstrije, ter na vseh treh tekmah zasluženo slavili. Najtežja, a najslajša je bila sobotna zmaga proti ekipi Azova iz Ukrajine. V petek zvečer so se naši vaterpolisti najprej srečali z eki-Po Salgueirosa iz Portugalske, vendar pa je bila tekma odločena tako rekoč v prvi četrtini. Trigla-vani so povedli 5:0, na koncu pa slavili kar 16:1 (5:0, 5:1, 3:0, 3:0). Isti večer so Ukrajinci 19:4 prelagali avstrijski Woerthersee. Tako so se uresničile napovedi vodstva naše ekipe, da jih najtežja tekma čaka v soboto zvečer, ko so 'meli za nasprotnike ukrajinske Prvake, Azov. V prvi četrtini so s'cer vodili Ukrajinci, toda naši so nato prevzeli pobudo in na koncu slavili 10:9 (1:2, 4:1, 3:3, 2:3). V ^gi sobotni tekmi so avstrijski Prvaki premagali portugalski Salgueiros 7:4. Nedeljski obračun med Triglavom in Worterseejem, ki si ga je ■ T H il O PROl/V Matej Nastran se je izkazal na tekmi proti avstrijskim prvakom, ko se je na listo strelcev vpisal kar štirikrat. kar 20:4 (5:1, 5:1, 5:2, 5:0). Na prvi nedeljski tekmi je Azov 10:2 premagal Salgueiros. "Na turnirju je res šlo vse po načrtih, načrtovali smo prvo mesto in ga tudi dosegli. Za turnir se ogledalo več kot tristo gledalcev, je bil za večino nezanimiv, saj se tudi, potem ko je trener Stirn v vodo poslal najmlajši del ekipe, Avstrijci niso bili niti približno kos našim fantom. Triglavni so slavili ALPSKO SMUČANJE gorenjke v uvodu Napovedale dobro sezono Kranj, 27. oktobra - Začetek letošnje sezone alpskih smučarjev in Sfnučark ni prinesel velikih presenečenj. Še največje je pripravila žmagovalka prvega veleslaloma, 24-letna norveška reprezentantka ^ndrine Flemmen, ki je prvič v karieri osvojila zmago v svetovnem P°kalu. Na sobotni tekmi pa so se izkazale tudi prav vse gorenjske reprezentantke, saj so vse osvojile točke. Tako se je na osmo mesto ^vrstila Blejka Špela Pretnar, petnajsta je bila Škofjeločanka j^ataša Bokal, devetnajsta Mojstrančanka Alenka Dovžan in estindvajseta še ena škofjeloška reprezentantka Špela Bračun. Pri fantih je v nedeljskem veleslalomu, ki je bil zaradi slabega remena večkrat preložen, pričakovano slavil Avstrijec Hermann ^aier, naš najboljši pa je bil Črnjan Mitja Kune na 18. mestu. Žal se Po veliki napaki na prvi progi v finale ni uvrstil Mojstrančan Jure *-°Šir, Jeseničan Jernej Koblar in Drago Grubelnik pa sta odstopila, v začetku novembra naši smučarji in smučarke potujejo na Klepni del priprav v Ameriko, kjer bodo od 19. do 22. novembra PfviČ spet tekmovali na svetovnem pokalu v Park Citvju. • V.S. 5°RENJSKA ONLINE: www.media-art.si DRSANJE ŠUSTER NAJ JADRALNI PADALEC, PETERNEL PA ZMAJAR SEZONE d H ^m.ža'?' 2& oktobra - Pretekli konec tedna so v Domžalah tei P.riznanJa najboljšim jadralnim padalcem in zmajanem v J sezoni. Največ točk med padalci si je prijadral Aleš Suster j P'** Ljubljana), ki je z 8. mestom na Evropskem prvenstvu segel tudi daleč najboljšo uvrstitev naših padalcev na 1^ narodnih tekmovanjih. Drugi jadralni padalec v sezoni je J^omen Slana (Let Škofja Loka), ki je slavil na obeh domačih Krnovanjih, državnem prvenstvu in v ligi - serijskem tekmo-j. nju v preletih, tretji pa je član ekipnih državnih prvakov drnniškega Poleta Jernej Zdešar. V Zvezi za prosto letenje ji fcem^' k*ima 1c,anov združenih v 55 društev, predseduje Pet .ster' imajo pomembno mesto tudi zmajarji. Franc n erne' Je s 14. mestom na Slovaškem in naslovom državnega moH naJDo,Jši zmajar sezone. Kranjčan pa je že vrsto let tudi s ^,n?J olJšimi strelci s pištolo. Letos bo štirikrat prvak, trikrat ^Pištolo in z zmajem: "Vrhunski šport zahteva celega človeka, Let° ?tnr'stVo. malo opuščam, kljub trem naslovom prvaka. Pad t ^e.k°y dinamično." Uspešno sezono našega jadralnega Ma Ia ^e ?a' tragedija izkušenega reprezentanta Velenjčana rKa Malovrha, ki se je smrtno ponesrečil na EP v Španiji. ^nc.°^0^anJe za najboljšega jadralnega padalca sezone jerSler išPica) 2.43, 2. Domen Slana (Let Za «• C,f (Let Šk- Loka) 1-88"- 24- TJaša Jug 133 Cni J zmaJarJa sezone: 1. Franc Petemel (Let) 9831, 2. Roman naihir.iScvnica) 8975> 3. Marjan Bergles (Slov. Bistrica) 7558; Mm J l Jadr' Dada,c> v ligi 98: 1. Domen Slana (Let) 462, 2. GrlK°/Jvovak (Špica) 356, 3. Matej Jocif (Let) 342, 4. Marjan ŠnS SSmulus) 3l9> 5. Jernej Zdešar (Polet) 315; ekipno: 1. Ut \l J 1253' 2- Polel 991 > 3. Krokar 884, 4. Cumulus 494, 5. Čoln°/Ja Loka 489; pokal Slovenije, zmajarstvo: 1. Roman 2771 i t °J Sevnica) 3023, 2. Franc Peternel (Let Šk. Loka) 207V i Marjan Berglez (Kal Slov. Bistrica) 2748,4. Matjaž Čater ^ °> 5. Peter Kejžar 2065 (oba Let Šk. Loka). • M. Močnik GREGOR URBAS GRE NA SP Jesenice, 27. oktobra - Tekmovalci in tekmovalke Drsalnega kluba Jesenice so po temeljitih poletnih pripravah uspešno začeli novo sezono. Njihov največji adut mladinec Gregor Urbas ima pred seboj najtežjo nalogo. Ze lani je kot eden najmlajših udeležencev svetovnega mladinskega prvenstva v Kanadi dosegel lep uspeh z uvrstitvijo v finale med 24 najboljših na svetu. V novi sezoni je nastopil že na dveh tekmovanjih Grand Prix v Franciji in Nemčiji. Na prvem v Franciji je z 10. mestom osvojil sploh prvo točko kot slovenski predstavnik na tovrstnih tekmovanjih. Oktobra je nadaljeval s pripravami in sodeloval na izbirnih tekmovanjih za letošnji nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo novembra v Zagrebu. Svojo dobro formo je odlično potrdil v nedeljo, 25. oktobra, v Celju, ko je še enkrat premagla svoja neposredna tekmeca Janeza Špoljarja iz Celja in Andreja Gorkiča iz Ljubljane in se uvrstil na svetovno prvenstvo. V Celju so odlično nastopile tudi mlade jeseniške drsalke: Santina Rebolj, Kaja Otovič in Anja Otovič, ki so zmagale v svojih skupinah, Alenka Zidar in Ana Kovačič pa sta zasedli 3. mesto. • J. Rabič Aleš - Sk. Loka) 2.00, 3. Marko Novak (Špica Int) 1,91, 5. 24. Tjaša Jug 1.33, Točkovanje nismo posebej pripravljali, saj se zavedamo, da naše glavne tekme pridejo čez en mesec. Z našo igro še nisem najbolj zadovoljen, gotovo pa bo čez en mesec že precej drugače," je po zadnji tekmi povedal najboljši strelec Primož Troppan. "Res smo bili na turnirju favoriti, hkrati pa smo se zavedali, da nas čaka ena "prava" tekma, tekma z ekipo Azova iz Ukrajine. Mislim, da smo to tekmo odigrali dobro, predvsem smo dobro igrali z igralcem manj oziroma igralcem več in tako tekmo odločili v svojo korist. Ostali dve ekipi, tako Avstrijce kot Portugalce pa smo "prerasli" in zmaga ni bila nikoli vprašanje. S prvim mestom na turnirju tukaj v Kranju smo dosegli etapni cilj, naslednji je pač preliminarni krog. Tam bo šlo zares in pričakujemo eno objektivno slabšo in dve boljši ekipi od nas. Eno od boljših bo pač treba premagati, veliko pa bo odvisno od žreba. Po današnji "neumnosti" na prvi tekmi ne bomo imeli v ekipi Bukovca in upam, da ne bo ravno ta tekma odločala. Povem lahko, da smo dobro fizično pripravljeni, rabimo pa veliko tekem, da se bolje uigramo. Skušali bomo poiskati sparing partnerje na Reki, v Zagrebu, morda bomo šli tudi kam na priprave," je o turnirju in bodočih načrtih ekipe povedal trener Triglavanov Igor Štirn. Sicer pa je Triglav na turnirju zmagal s 6 točkami (46:14), na drugo mesto, ki tudi še vodi v preliminarni krog, pa se je uvrstila ekipa Azova s 4 točkami (38:16). Tretja je bila z dvema točkama ekipa Vvoertherseeja, četrti pa Salgueiros, ki je ostal brez točke (7:33). • V. Stanovnik, foto: T. Doki KOLESARSTVO VALJAVEC BO VRTEL PEDALA V ITALIJI Kranj, 27. oktobra - Za slovenske kolesarje je Italija očitno "obljubljena" dežela, saj se bo slovenskim profesionalcem v italijskih klubih Martinu Hvastju, Valterju Bonči, Gorazdu Štanglju, Andreju Hauptmanu, Branku Filipu, Zoranu Klemenči-ču in amaterju Martinu Dergancu v novi sezoni pridružil tudi mladi up slovenskega in kranjskega kolesarstva, 22-letni Tadej Valjavec iz Besnice, sicer član ekipe Save. Tadej bo tekmoval za moštvo Caneve iz Trevisa. "V klubu smo že nekaj časa vedeli, da Tadej želi voziti v Italiji. Pričakovali smo sicer, da bo pri nas ostal še eno sezono, kot smo bili dogovorjeni, vendar pa bi bilo nesmiselno, če bi mu pri odločitvi stali na poti. Dogovorili smo se, da bo za Savo vozil na VN Kranja, na dirki po Sloveniji in na državnem prvenstvu, po enem letu pa se bo - če ne bo prestopil med profesionalce - vrnil k nam v Kranj," je odločitev svojega varovanca komentiral trener Marko Polanc. Tudi sicer bo v ekipi Save v novi sezoni prišlo do nekaj sprememb, saj jo bo zapustil tudi Rajko Petek, ki bo vozili za moštvo Roga. "V klubu se držimo pravila, da nikogar ne silimo, da ostane pri nas, posebno če mu drugje ponudijo več denarja. Mi pač nismo tako močni in obljubimo le tisto, kar lahko izpolnimo," pravi Marko Polanc, ki bo imel v očitno še mlajše moštvo kot letos. • V. Stanovnik Tadej Valjevec bo v novi sezoni član amaterskega moštva Caneve. novi sezoni PLAVANJE NAŠE PLAVALKE ODLIČNE Radovljica, 26. oktobra - Naši plavalci so konec tedna uspešno nastopili na tradicionalnem 25. tekmovanju za Veliko nagrado Volksbank na Dunaju. V 25-metrskem bazenu je nastopilo okoli 250 tekmovalcev in tekmovalk iz 10 držav, med njimi tudi naši na čelu s sestrama Kejžar in Tanjo Blatnik. Najbolje se je odrezala Alenka Kejžar, ki je zmagala kar v treh disciplinah: 100 in 200 metrov hrbtno ter 200 metrov mešano. Prav tako je na 200 metrov prosto na najvišji stopnički stala Tanja Blatnik, Nataša Kejžar pa je zmagala na 100 metrov mešano. Urška Slapšak je bila na drugi (100 in 400 metrov prosto) in tretji zmagovalni stopnici v disciplini 50 metrov delfin. Z 8., 9. in 5. mestom se je izkazal tudi Blaž Medvešček. • V.S. BALINANJE KOLAJNA LE ZA SEVERJA Kranj, 26, oktobra - V nedeljo se je v Saluzzu končalo letošnje evropsko člansko prvenstvo za balinarje. Žal naši na njem niso imeli veliko sreče, saj so po dobrih igrah do polfinala na koncu osvojili le eno medaljo. Bron v natančnem izbijanju je dobil Gregor Sever (Polje Balin-ček), Uroš Vehar (Lokateks Trata) pa je v hitrostnem izbijanju osvojil četrto mesto, v igri v krog pa je bil šesti. • V.S. ?> MERKUR M SPORT ŠPORTNE KON od 23. 10- do 7. 11. puli z zadrgo, POLARTEC 100 športni pulover, BEST SPORT, bombažni športni pulover s kapuco, BEST SPORT, bombažni otroški pulover, BEST SPORT, bombažni, od 6 do 14 let smučarsko perilo, CRAFT, majica z dolgimi rokavi dolžina hlačnic čez koleno PISANA PONUDBA volnenih puloverjev in srajc THINK FINK 4.990 SIT 4.990 SIT 5.990 SIT 3.490 SIT 4.200 SIT 3.900 SIT MURPHY&im ZNIŽANJE CEN TENIŠKE OPREME teniški loparji, strune, gripi, blažilci tresljajev, trakovi .0% testni teniški loparji VVILSON, FISCHER, DUNLOP, YONEX HEAD j teniške žogice, 3 kosi, PEN, Championship ali DUNLOP, Fort ,0 °/o I 990 SIT M ŠPORT, Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 064 267 448 Delovni čas: od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure NOGOMET Prva slovenska nogometna liga ZNOVA ZAPRAVLJENA ZMAGA ŽIVILA TRIGLAV Kranj : SCT OLIMPIJA Ljubljana 2 : 2 (2 :1), strelca za Živila Triglav Bogatinov in Djurkovič v 14. in 24. minuti, za SCT Olimpijo pa Gliha v 32. in Kujovič v 83. minuti. Gledalcev 1600. Kranj, 27. oktobra - Kranjčanom je lahko žal nove zapravljene priložnosti za zmago. V nedeljo so večji del tekme nadigrali Olimpijo iz Ljubljane, že sredi prvega polčasa vodili 2 : 0, nato pa po nepotrebnem prejeli dva zadetka, zadnjega spet tik pred koncem. Razen tega je tik pred koncem Plevnik s silovitim strelom zadel prečko, pred tem pa so Kranjčani zapravili še nekaj priložnosti. Igralci so bili po tekmi brez besed, trener Zupančič pa ne more verjeti, da vse, kar kdo ustreli na kranjska vrata, zadene, Kranjčani pa nikakor ne morejo žoge spraviti v mrežo. Glavni sodnik Novarlič je večji del tekme dobro sodil, le proti koncu tekme je nekajkrat piskal v škodo domačinov. Podelil pa je kar osem rumenih kartonov. Od Kranjčanov so jih prejeli Jožef, Egart in Alibabič. Za Kranjčane ni igral poškodovani Sirk in kaznovani Pokorn, Pitamic in Dejan Markelj. Ob doseženih dveh golih so imeli Kranjčani še priložnosti, ki so sploh premalo streljali, čeprav so v dežju in ob mokri žogi streli še nevarnejši. Pa tudi gostje so imeli zlasti v drugem polčasu nekaj priložnosti, najnevarnejši je bil Gliha. Prvi gol Olimpije je bilo darilo Kranjčanov: vratar Kalčič je po nepotrebnem v paradi lovil žogo, ki mu je ušla in padla pred Gliho, ki jo je zabil v prazni gol. Drugi pa je padel iz gneče pred kranjskimi vrati, kjer so bili domači branilci premalo pozorni na prostega Kujoviča. • J.Košnjek JANEZ ZUPANČIČ: IZPADLI NE BOMO Po tekmi z SCT Olimpijo je trener Živil Triglava komentiral tekmo in odgovoril na vprašanje, ali je z izjavo o odhodu iz nogometa zaradi sodnikov mislil resno. "Z rezultatom nikakor ne morem biti zadovoljen. Mislim, da srno danes zaslužili gladko zmago, saj smo Olimpijo nadigrali. To, kar se je dogajalo v drugem polčasu, da smo dali gostom več prostora, je dokaz, da so oni le izkušenejše in močnejše moštvo. Resnično nas spremlja nesreča. Vse kar gre na naš gol, se znajde v mreži. Obenem sem pa izredno zadovoljen: Olimpija je le Olimpija. Obrambna in vezna vrsta sla odlično odigrali tekmo, v konici napada pa nismo izkoristili priložnosti, ki smo jih imeli. Glede moje izjave o umiku iz nogometa zaradi sojenja pa povsem direktno ponavljam, da je Triglav na račun sodnikov zgubil že precej točk. Ker sem bil zaradi tega prijavljen disciplinskemu sodniku, sem mu odgovoril samo s tem, kar so pisali novinarji z igrišč, kjer smo gostovali. Ves trud z ekipo in vrednote igralcev zvodenijo, če ti nekdo drug kreira rezultat. Vendar me lo sedaj samo še motivira. Verjamem v ekipo, ki je pokazala, koliko velja. Prepričan sem, da bomo ostali v ligi." • J.K. VISOKA ZMAGA DOMŽAL Domžale, 27. oktobra - BS Tehnik iz Domžal je doma gladko s 4 : 0 premagal Koper, ki vso tekmo ni zmogel niti ene resne priložnosti in je bil popolnoma nadigran. Domžalčani so igrali izredno borbeno in učinkovito. Zadetke so dosegli Škof, Mrak, Birjukov in Protega. V DOMŽALAH GORICA, V KRANJU MARIBOR Prva tretjina prvenstva je končana. V soboto se začenja druga tretjina. Po prvih 11 krogih vodi Maribor Teatanic z 28 točkami. Hit Gorica jih ima 25, Mura 18, Olimpija pa 17. Koper je zadnji z 8 točkami, kolikor jih imajo tudi Kranjčani na predzadnjem mestu. Pred njima je Korotan z 12 točkami. Naslednje krog bo v soboto, 31. oktobra. V Kranj prihaja vodilni Maribor Teatanic, v Domžale pa Hit Gorica. • J. K. ZMAGA IN PORAZ Kranj, 27. oktobra - Mladinci in kadeti Triglava TeleTV in Triglava Megamilka so gostovali v Dravogradu in dosegli polovičen izkupiček. Mladinci so z goloma Orehka in dolinarja zmagali z 2 : 1. Zmaga je bila zagovlejena v prvem polčasu. Kranjčani so nastopili oslabljeni in je moral v napadu igrati celo rezervni vratar, vendar so vseeno zmagali. Kranjčani so med moštvi, ki lahko še ujamejo Olimpijo na prvem mestu in osvojijo jesenski naslov. Kadeti pa so bili poraženi z 1 : 0. Po priložnostih bi bil izid lahko tudi neodločen. Kranjčani so še naprej pod vrhom. • J.K. Tretja nogometna liga ZMAGA BRIT0FA Kranj, 27. oktobra - V 11. krogu 3. nogometne lige - center so bili doseženi naslednji izidi: Britof : Hramgorjan Komenda 2 : 0, Cockta Kresnice : Casino Bled 0 : 0, Zarica : Litija 2 : 2, Belinka : Arne Tabor 69 3 : 0, Svoboda : Ivančna Gorica 2 : 4, Kolpa : Termit Moravče 1 : 1 in Makotrade Dob : sava 3:1. Vodi Ivančna Gorica z 31 točkami, Casino Bled pa je 5. s 17 točkami. V drugi mladinski ligi zahod je Rudar Trbovlje porazil Naklo z 2 : 1, Sava Zarica Jesenice s 4 : 0 in Flok Komenda Primorje s 3 :1. Sava Zarica vodi s 26 točkami. V drugi kadetski ligi so Rudar Trbovlje in Naklo ter Sava Zarica in Jesenice igrala 1:1, Komenda pa je premagala Primorje z 2 : 0. Vodijo Jeseničani z 29 točkami. • J.K. Gorenjska nogometna liga PORAZ POLETA Kranj, 27. oktobra - V I. gorenjski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Železniki : Jesenice Horvej 2 : t, Alpina : Polet 1 : 0, Trboje : Visoko 0 : 0, Ločan : Bohinj 1 : 3 in Lesce : Naklo 1 : 2. Vodi Polet z 22 točkami. V II. ligi so igrali: Bitnje : Podgorje 0 : 3, Velesovo : Podbrezje 6:1, Kranjska Gora : Šenčur Protect 0 : 0 in Hrastje : Kondor 1 : 2. Šenčur in Velesovo imata po 19 točk. • J.K. Fitness center Popaj Čirče - Kranj, tel. 328134 aerobika - si i de - oblikovanje telesa - step - hi-low - fit bali - aerobika za starejše cardio fitness - TECHNOGYM vodena ali individualna vadba vse za bodybuilding športna prehrana in oblačila svetovanje o pravilni prehrani in treningu merjenje telesne maščobe na elektronski tehtnici TOTINK Konec tedna so se hokejisti Cloette Triglava prvič predstavili na domačem kranjskem ledu NABITO POLNE TRIBUNE SO JI "ZAVEZALE" NOGE V 3. krogu jadranske lige seje mlada ekipa kranjskih hokejistov dobro upirala ekipi Zagreba, vendar pa so na koncu morali priznati premoč gostov - Trener Anton Tomko upa, da je bila to najslabša predstava v tej sezoni, saj bodo odslej lahko vadili na domačem ledu Kranj, 27. oktobra - Lahko bi zapisali, da se je minuli petek kranjski hokej ponovno rodil. Vendar pa to ni povsem res, saj je znova zaživel le za gledalce, ki so skorajda do zadnjega kotička napolnili tribune na sejmišču, za novo vodstvo kluba pa živi že nekaj mesecev in je pred kratkim dobil tudi novega botra: Tobačno grosist, ki s sponzorstvom prek mladih kranjskih hokejistov vseh selekcij reklamira švedske čokoladice in bonbone Cloetta, katerih uvoznik in distributer je. Tako je novo vodstvo kranjskih hokejistov na čelu s predsednikom Dušanom Borošakom minuli petek povabilo v dvorano sejmišča predvsem mlade pa tudi njihove starše in nekdanje hokejiste, da se prepičajo, da kranjski hokej vendarle še živi in da - kljub neizpolnjeni želji po svoji hokejski dvorani - še ne nameravajo vreči "puške v koruzo". Še več, vpis mnogih mladih, ki so se prav tako ob tej priložnosti predstavili na ledu, je garant, da bo vodstvo kluba, tudi ob vse boljšem sodelovanju z Mestno občino Kranj in upravo Gorenjskega sejma, dalo sedanjim in bodočim hokejistom možnost, da se enkopravno kosajo z najboljšimi ekipami v državi. Dejstvo namreč je, da je vodstvo kranjskih hokejistov sklenilo, da je v njihovih kadetskih, mladinskih in Člansko moštvo HK Cloette Triglava se je na prvi tekmi predstavili v postavi: vratarja Aleš Zaloktf in Aleš Zupančič, (v prvi vrsti) Jernej Ankete, Domen Istenič, Igor Mubi, Jože Praznik, Al& Razinger, Matic Borošak, (v drugi vrsti) namestnik predsednika kluba Marko Oblak, član VO Primož Strniša, predsednik kluba Dušan Borošak, Borut Košenina, Gorazd Drinovec, Jure Kozjtk Aleš Škofic, Jure Razinger, kapetan Primož Križnar, Žiga Hočevar, Robert Kert, Janez Žumer, Luku Muhi, Marjan Bizjak, trener Anton Tomko in tehnični vodja Marjan Muhi. članskih vrstah dovolj dobrih hokejistov, ki bodo skupaj nastopali za člansko ekipo in se zato za nakupe tujcev niso odločili. Vedo sicer, da bo kakšno leto ali dve zato najbrž treba še počakati na vidn-jejše rezultate, vseeno pa so se V soboto dopoldne je na domačem ledu prvo tekmo državnega prvenstva odigrala tudi ekipa malčkov. 7:1 so premagali vrstnike iz ekipe Hit Casinoja Kranjska Gora. odločili, da bodo letos skušali kar najbolje nastopiti v jadranskem pokalu. Tako so v 1. krogu v Zagrebu premagali Mladost, v 2. krogu so na Jesenicah izgubili z ekipo Hit Casinoja, v petek pa so se prvič doma - saj so v četrtek na sejmišču prvič zadrsali na domačem ledu -gostili ekipo Zagreba. Tekma je bila zanimiva in izenačena do zadnje tretjine, ko pa so Zagrebčani dosegli tretji gol in povišali na 1:3 pa so je bilo srečanje odločeno. Končni rezultat je bil 1:4 (0:1, 1:1, 0:2) edini gol za Cloetto Triglav pa je dosegel Žiga Hočevar. "Dobro smo igrali v prvi tretjini in na začetku druge tretjine, potem pa nam je zmanjkalo "sape". Vesel sem, da je prišlo na tekmo veliko ljudi, saj do sedaj takšnega vzdušja nismo bili vajeni. Z dosedanjih srečanj imamo zmago in poraza, upam pa, da nam bo šlo iz tekme v tekmo bolje, saj imamo v Kranju sedaj led in bomo lahko več trenirali," je po tekmi povedal kapetan Kranjčanov Primož Križnar. "Tekma je bila res dobra, vendar smo imeli danes mi malo več sreče. Vzdušje tukaj v Kranju je bilo danes super, že na ogre' vanju smo bili presenečeni nad tem. Upam, da nam bo v jadranskem pokalu še naprej šlo dobro, saj nam točke štejejo tudi za državno prvenstvo," je povedal kapetan Zagreba Goran Jelinić. Tudi trener domačih hokejistoy Anton Tomko ni bil preveč raz°-čaran: "Kljub porazu in zato majhnem razočaranju razumem fante, saj so imeli ob tolikšne111 občinstvu, ki ga pač do sedaj nis° bili vajeni, noge in roke nekak0 "zavezane". Upam, da je bila zato današnja tekma ena najslabših.v tej sezoni. Sedaj imamo v Kranj^ končno led, imeli bomo možnos več in bolje trenirati. Zavedam S? sicer, da je ekipa zelo mlada, da sta danes manjkala izkušena Omerzel in poškodovani Poljan' šek, vendar ob več treninga upanj; da bo šlo iz teme v tekmo bolje-Že v soboto dopoldne so $c, nato na kranjskem ledu pfVl. predstavili tudi mladi hokejis*1 ekipe malčkov HK Cloette Triglava, ki so v tekmi z ekipo Hi. Casinoja Kranjska Gora zmaga1! 7:1. • V. Stanovnik, foto: T. Po«" NOVA ZMAGA TITAN KAMNIKA Brezovica, 26. oktobra - Odbojkarji Titan Kamnik so tokrat kar malce presenetljivo zabeležili novo zmago. V nasprotju z napovedmi so tokrat premagali še favorizirano ekipo Stavbar iGM iz Maribora in imajo po treh krogih še vedno maksimalen izkupiček. Gostje iz Maribora so resda imeli v tretjem nizu kar devet zaključnih žog za zmago celo s 3:0, vendar se domači niso predali in na koncu zasluženo slavili. Smola pa se letos drži odbojkarjev ELVO Bleda. Poškodbe si ni niti do konca zacelil Pezelj, že se je v sredini tekmi na Ravnah poškodoval gleženj Oderlap, ki je bil v izvrstni formi. Rasto je sicer poskušal pomagati svoji vrsti tudi proti Salonitu, vendar je poškodba le prehuda. Blejci so se sicer dobro upirali dva niza, nato pa močno popustili in gostje so hitro prišli do zmage. Rezultati 3. kroga 1. DOL moški: Titan Kamnik : Stavbar IGM 3:2 (-8, -10, 14, 7, 12), ELVO Bled : Salonit Anhovo 1:3 (-12, 11, -6, -8), Olimpija: Šoštanj Topolšica 3:0, Krka : Fužinar 1:3, Žužemberk : Pomgrad 0:3. V vodstvu sta Fužinar in Titan Kamnik s tremi zmagami, ELVO Bled je z eno zmago na sedmem mestu. Odbojkarice Špecerije Bled so se zopet "poigravale" z živci trenerja in gledalcev. Namesto da bi zabeležile gladko zmago s 3:0, so po dveh dobljenih nizih popustile in komajda dobile peti niz. Rezultati - Špecerija Bled : Zav. Maribor Ljutomer 3:2 (10, 6, -12, -2, 14), Infond Branik : Kemiplas Koper 3:09, ŠD Šentvid ZOS : OD Krim 3:2, HIT Nova Gorica, ŽOK Marsel Ptuj 3:0. V vodstvu so še brez poraza HIT Nova Gorica, Infond Branik in TPV Novo mesto, odbojkarice Špecerije Bled pa so se s prvo zmago povzpele na 6. mesto. V II. DOL odbojkarji Astec Triglava tudi po gostovanju v Kočevju še vedno ostajajo v družbi ekip s samimi zmagami. Kranjčani so v dokaj kvalitetnem srečanju, ki sta ga sicer malce motila sodnika s slabim sojenjem, tako premagali še enega lanskega 1B ligaša. Svoj prvi poraz pa so doživeli odbojkarji Termo Lubnika. Proti izvrstni ekipi Brezovice so dobro odigrali prva dva niza, nato pa popustili. Kočevje : Astec Triglav 1:3 (11, -3, -11, -9), Termo Lubnik : ŠDO Brezovica 1:3 (-12, 14, -5, -2). V vodstvu so še brez poraza ŠDO Brezovica, SIP Šempeter, Astec Triglav in IGM Hoče, Termo Lubnik je z dvema zmagama na 5. mestu. V moški konkurenci 3. DOL nova zmaga ekipe ELVO Bled II. Rezultati - moški - Logatec: Gostilna Jarm Kropa :1, Salonit Anhovo II: Žurbi Team Kamnik II 3:0, Pneuma Center Mokronog : Žirovnica 3:1, ELVO Bled II : Bohinj 3:1. V vodstvu sta še brez. poraza Pneuma Center Mokronog in Salonit Anhovo II, sledi pa jima ELVO Bled II z. dvema točkama manj, vendar tudi eno odigrano tekmo manj. V ženski 3. DOL zahod po tretjem krogu ostajata brez poraza samo še Bohinj in ASICS Kamnik. Rezultati - Piran : ASICD Kamnik 0:3, ELVO Bled II : Bohinj 0:3, ŽOK Partizan ŠK. Loka : Šenčur 3:0. • B. Maček HOKEJ V ALPSKI HOKEJSKI LIGI SEDAJ ODMOR Jesenice, Bled, 27. oktobra - Nedeljski krog v Alpski hokejski ligi''* bil zadnji popolni pred prekinitvijo tekmovanja zaradi kvalifikacij1 Svetovno prvenstvo skupine A. Danes so na sporedu še nekate', zaostale tekme (Olimpija igra v Bolzanu, Feldkirch pa v Beljaku Pr VSV), nato pa se bo tekmovanje nadaljevalo spet 10. novembra. Hokejisti Acroni Jesenic so očitno prebrodili najtežje obdobji. prilagajanja na nov koncept igre in so se po dragoceni zmagi na Olimpijo začeli lepši časi v Podmežakli. V derbiju z Bolzanom s nastopili oslabljeni brez Cattenacija, M, Smoleja in Varla. Toda z en najboljših iger v tej sezoni so presenetili favorizirane italijanske prvap' ki so v predhodnem kolu odpravili celovški KAC in so zato na Jeseni prišli po zanesljivo zmago. Toda jeseniški hokejisti so igrali i/jern11 zavzeto in v rednem delu tekme igrale neodločeno 2:2. Tud1 podaljšku tekem ni prišlo do odločitve in zato so o zmagoval odločali kazenski streli. Domači vratar Mazzoli je svoja vra dobesedno zaklenil in dokazal, da je izjemno dober vratar, vj Razinger in Tišler pa sta uspela zatresti mrežo italijanov in zmagal zasluženo ostala na Jesenicah. ^ Mare 1. Bled je igrla v dvorani na Bledu z Dunajem. Čeprav so g°fL po pričakovanju slavili, pa Blejci niso razočarali. Povsem enakovred so se kosali z izkušenimi gosti. Končni rezultat tekme 1:3 za Dunaj je v neizkušeno blejsko ekipo kljub vsemu dober dosežek. Blejcem bo pr gotovo zelo koristila prekinitev lige, saj se bodo v miru la*1 pripravljali na nadaljevanje. L Olimpija je v igri mačke z mišjo v Ljubljani pred prazno dvoran^ TV kamerami visoko odpravila Brunico z 12:3. Kljub temu da 1 Ljubljančani igrali s pol moči, pa je izvrsten napad Kontrec - J? v Rahmatuljin dosegel kar osem golov. Na ligaški razpredelnici je vodstvu VSV iz Beljaka 24 točk iz 12 tekem, Feldkirch je trenttj| drugi s 24 točkami iz 14 tekem in bo današnji derbi odločil, kdo tj' vodstvu na lestvici do 10. novembra, tretji je KAC, četrti presenetil ^ Gradec in peti tudi malce presenetljivo Dunaj. Torej popoln_usf> avstrijskih moštev. Olimpija je sedma s šestnajstimi točkami in 1 .,j danes priložnost, da v Bolzanu z morebitno točko ali obema Pre e|i italijanske prvake. Jeseničani so s tremi zaporednimi uspehi usp. s pobegniti z dna lestvice in so H. z 9 točkami, Bled pa je šestnajs šestimi točkami. err Že jutri se v Ljubljani zano priprave slovenske hokejske repreZ V tance na kvalifikacijski turnir za svetovno prvenstvo skupine A- ^ petek bo reprezentanca Slovenije v hali Tivoli odigrala tudi prijatejj>j(i " 01 tekmo z Avstrijo, ki se prav tako pripravlja na svoj kvalitika0'! ne turnir. Pred tekmo je kar nekaj težav v slovenski vrsti, saj je igralcev še poškodovanih, toda do prve tekme v Nemčiji 5. novem n ^ še kar nekaj časa in lahko upamo, da bo zdravniški del strokov ^ vodstva reprezentance uspel pripraviti večino reprezentanc jg. naporne kvalifikacije. Prijateljska tekma z Avstrijo bo v petek o uri. • B. J. Kranjčan Miha Rehberger je slovenski pokalni zmagovalec v hitrostnem rolanju TEKMUJE V HITROSTI, SKAČE ZA UŽITEK Tako zase pravi 19-Ietni Kranjčan, ki ga je pred leti navdušil hokej na rolerjih, kasneje pa se je odločil, da bo tekmoval v hitrostnem rolanju - Najraje hodi na tekme v Italijo Kranj, 26. oktobra - Kolanje je v svetu, predvsem pa pri nas še precej nov šport, vendar pa je vse več mladih, ki so začeli tekmovati iz veselja, nato pa so jih uspehi zvabili na vedno večja tekmovanja. Tako je bilo tudi s Kranjčanom Mihom Rehbergerjem, dijakom 3. letnika Srednje lesarske šole v Škofji Loki, ki si je ob koncu letošnje sezone prislužil naslov najboljšega v slovenskem pokalnem tekmovanju tako na dolge kot na kratke proge. tekmovalcev, jaz pa sem se uvrstil na drugo mesto. To je bila lepa spodbuda in čez dva meseca sem šel na prvo tekmo državnega prvenstva v Portorož. Povabil me je Janez Ažman, ki je na tekmi na Kokrici "pobral" najboljše in nam dal tudi opremo...Kmalu so se začeli ustanovaljati klubi, naslednje leto je bilo v Sloveniji že več tekem, bilo pa je tudi vedno več komercialnih predstavitev, saj je bilo rolanje šport v razvoju." Kljub temu da si Kranjčan v zadnjem času tekmuješ za ŠD Piran. Kako to? "V začetku sem bil pri ASA Naklo, nato pa mi je opremo ponudila Alpina. Sprva v klubu niso imeli nič proti, kasneje pa je prevladalo mnenje, da se pač imenujejo Roces in da ni primerno, da tekmujem z drugimi rolerji. Meni pa je Alpina ponudila več kot pri ASA Naklo in pred dvema letoma sem zamenjal klub ter tako sedaj tekmujem za ŠD Piran." Kako dolga pa je sezona v hitrostnem rolanju? "Sezona traja od aprila do oktobra, ko so tekmovanja, pozimi pa več treniram kondicijo. Tako redno, vsaj štirikrat tedensko, hodim v fitnes, februarja, če je le zunaj primerno vreme, pa se začnejo kondicijski treningi: tek, vaje za moč.... Marca pa že. začnejmo s treningi na rolerjih." Imaš svojega trenerja? "Ne, sam si sestavljam programe treninga, poleg tega pa Miha je na rolerjih spreten, predvsem pa zelo hiter Miha Rehberger Hitrostno rolanje je vsaj pri nas šele nekaj let star šport. Kako je bilo s tvojimi začetki? "Seveda sem bil športnik, odkar Pomnim. Treniral sem atletiko, tenis, košarko...... Vendar vse skupaj ni bilo tako resno, kot je sedaj, ko treniram hitrostno rolanje. Začelo pa se je pred dobrimi petimi leti, ko sem dobil Prve rolerje. Najprej smo s prijatelji igrali hokej na rolerjih. Ko pa Je bila po radiu reklama za tekmovanje na rolkarski stezi na Kokrici, mi je oče predlagal, da grem in se preizkusim. Prijavlje-nih nas je bilo okoli dvajset Poleg Miha Rehbergerja, ki je član ŠD Piran, imamo na yorenjskem še vrsto uspešnih tekmovalcev v hitrostnem rolanju, ki tekmujejo za ASA Naklo. Tako je državni prvak (tekmovanje je bilo sredi oktobra v Ljubljani) med člani na kratki progi Aleš Gros (ASA Naklo), najboljši pa so tudi Jasna Vidic pri starejših deklicah na dolgi in kratki progi, l jasa Oblak pri mladinkah na kratki progi, Sašo Bojanič pri mladincih na kratki in dolgi progi, ter štafeta članic v postavi: Tjaša Oblak, Barbara Oblak in Katja Žibert. sem tudi trener pri Pirueti Domžale." Koliko pa je sedaj v Sloveniji tekmovalcev, ki se redno srečujete na tekmovanjih? "V Sloveniji mislim da nas je v vseh kategorijah nekaj več kot sto takih, ki se redno udeležujemo tekmovanj. To smo pač tisti, ki vedno hodimo na tekme, ki "zbiramo" točke za končno zmago v pokalnem tekmovanju, ki tekmujemo za čimboljšo uvrstitev za klube. Na tekme izven državnega pokala, ki so namenjene tudi rekreativcem pa pa pride tudi več tekmovalcev." Letos si postal slovenski pokalni prvak in osvojil drugo mesto v državnem prvenstvu. Kako to poteka? "V pokalnem tekmovanju so prek vse sezone organizirane štiri tekme in najboljši v skupni uvrstitvi postane pokalni zmagovalec. Tekmujemo na dolge in kratke proge in letos sem zmagal v obeh kategorijah, saj sem skupaj osvojil šest prvih mest, eno drugo in eno tretje mesto. Za državno prvenstvo pa je bila le ena tekma. Na tej tekmi pa sem bil drugi na kratke proge." Poleg tekmovanj doma se udeležuješ tudi tekem v tujini. "V tujini, zlasti v Italiji, Španiji, Franciji,., je ta šport zelo razvit, na tekme prihaja veliko tekmovalcev, spremlja jih TV. Tudi jaz se pogosto udeležujem tekem v tujini, zlasti v Italiji, bil sem v Franciji, na Madžarskem, v Avstriji. Največkart se uvrščam nekje med desetim in petnajstim mestom, moram pa reči, da me najbolj "vlečejo" tekme v Italiji, saj so najbolj zanimive, ker potekajo prek kvalifikacij, polfinala, finala.... pride okoli trideset do štirideset tekmovalcev in ponavadi se mi uspe uvrstiti v finale, kar je ob močni konkurenci lep uspeh." Tekmuješ samo v hitrostnem rolanju ? "Samo v hitrostnem rolanju, vendar pa sem veliko tudi pri free stavlu, saj se udeležujem snemanja reklam, šovov za svojega sponzorja, Alpino iz Žirov. Pred tremi leti sem imel celo ponudbo, da bi šel v K2 team v Italijo, vendar pa bi moral pustiti šolo..... tako, da se nisem odločil. Raje sem se posvetil hitrostnem rolanju, skoki pa so mi pač svojevrsten užitek." • V. Stanovnik KOŠARKA m UGA KOLINSKA SPET JUTRI j^ranj, 26. oktobra - Konec tedna so košarkarji igrali četrtfinale pokala. Ekipa Triglava je nastopala v I. skupini v Tivoliju, kjer pa je 2gubila prvo srečanje z Union Olimpijo 94:70. Ekipa Loka kave je astopala v Laškem, kjer je v prvi tekmi premagala Postojno 66:71, v urugi tekmi pa je nato izgubila s Pivovarno Laško 98:76." Jutri, v sredo, se z 9. krogom nadaljuje Liga kolinska. Triglav v , 0rani na Planini ob 20. uri gosti Savinjske hopse, v Domžalah pa bo r '9. uri v dvorani komunalnega centra srečanje med Heliosom in L°ka kavo. i S°botno tekmo med Odejo Marmorjem in BTC Legrandom v •ženski SKL sta ekipi preložili, jutri pa Ločanke gostujejo pri Imos 7 a f1' ^ ^' SKL za ženske so Jeseničankc 63:51 premagale Šentvid in * 8 točkami vodijo v ligi. • V.S. VSE VEČ LJUBITELJEV KOŠARKE Jesenice, 26. oktobra - Široko zastavljena akcija Ministrstva za .°'|.ty9 'n šport ter Zavoda za šport Slovenije "Dobimo se pod °ruJ° v Jesen'^ki občini nadvse uspela. _ skupnem sodelovanju občine m Športne zveze Jesenice so a različnih lokacijah na Hrušici, na Jesenicah, na Blejski Dobravi n v Javorniškem Rovtu postavili šest košev za košarko, ki so arnenjeni predvsem mladim ljubiteljem tega športa. Pod vsemi si se sedaj zbirajo in veselo igrajo košarko od jutra do večera, Ko je tudi v teh dneh, ko imajo učenci in dijaki že prve jesenske Počitnice. turT k Pr '// - B IJr^lJMJbsz: Log.«« • TrtfMui H»'tol..0«l/74l 632 - fax=061 174 I «11 | £a ansambel Svetlin zna poskrbi za res ta pravo veselico, vem, saj sem se sam prepričal. Ena zadnjih takšnih na Gorenjskem je bila na škofjeloškem koncu. Takrat je smo se tudi pogovorili za predstavitev v rubriki Glasbeniki meseca. Verjamem pa tudi, da bratje Svetlin *najo poskrbeti tudi za ta pravo ?hcet. Menda zlepa ne odnehalo. Pravzaprav nihče o treh bratov n|r>če natačno ne ve, kako so Pravzaprav prijeli za inštrumente. u.a bi se glasbe lotili profesionalno, ni bil namen. Vsak ima namreč svoj Poklic, čeprav se je podobno kot 7. 9lasbo tudi s poklicem zgodilo, da °Pravljajo med tednom čisto drug Posel. Petindvajsetletni Aleš se je izučil za avtokleparja, vendar se zdaj nekako bolje počuti v konjeniški družbi ln na tovrstnem poslovnem po-oročju. Sicer pa je Aleš kot kitarist in najstarejši od bratov zadolžen tudi za dogovore, kje in kdaj ter koliko časa bo ansambel nastopal. Tomaž, srednji od bratov Svetlin, je star 22 let in igra v ansamblu bas, bariton in kontrabas. Po poklicu je strojni mehanik, že ddve leti pa se ukvarja s strojno mehanizacijo. Najmlajši od bratov Svetlin je 20-letni Andrej. Pravzaprav je s harmoniko glava ansambla. Nekateri se ga morda še spominjajo, da je pred leti nastopil med mladimi frajtonarji na gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v Besnici in je takrat osvojil prvo mesto in postal gor-enjsi prvak na diatonični harmoniki. Takrat smo dobili kar nekaj pripomb na račun tega, do kam seže Gorenjska. Nekateri namreč ni in ni šlo v rčaun, da so Moravče, kjer so bratje Svetlin doma, še vedno na Gorenjskem. Pa so, to tudi zdaj vedno potrdijo. Sicer pa je Andrej po poklicu finomehanik in (za zdaj) tudi opravlja ta poklic. GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za ansambel SVETLIN ,rne in priimek...................................................................... „. Pošta.................. Naslov ........................................... n D 124 4001 Kranj ^Polnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, pv- TUDI DRUGJE JE LEPO .. vsak četrtek ob 16.50.... .. vsak torek v Gorenjskem glasu in v reviji Otrok in družina 158. oddaja - 22. 10.1 998 Ste ujeli naši frekvenci.. 88.9 in 95.0 MHz v četrtek popoldan? Čemu ste lahko prisluhnili? Odpravili smo se po poteh našega gosta ČAROVNIKA g. Mirana Čanaka po rodu Tržičana, ki živi v Ljubljani. Spoznali ste delček tega, kako postaneš čarovnik in kaj vse je potrebno, da si pridobiš to znanje in ga kažeš širši množici. "Najprej si ustvariš svojo željo, se zgleduješ po svojih idealih, pridobiš znanje, ki ga gradiš in gradiš, nato sledi publika, kasneje potovanje doma in po svetu (nastopi, pridobivanje novih izkušenj). S spoznavanjem novih kultur, krajev, dežel obogatiš sebe in svojo okolico." To je kratek oris pogovora z g. Miranom. Še veliko bi lahko zapisali, vendar tudi to ne bi bilo dovolj. V spominu pa mi je ostal stavek: "SKOZI ILUZIJO SE JE DOBRO NAUČITI RESNIČNOSTI" ustvarite si jo tudi VI. Nagrade: Irena iz Loma - popotniško knjigo, Ana iz Zg. Besnice knjigo Dežela mag. Jurija Sinobad. Pišite nam - SODELUJTE tel. 564 564 in 563 383, predlagajte goste. KUPON Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: VAŠA PESEM 1E RADIO, OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 un na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/ 152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 4. 5. 1998 Popevke: 1. NE BUDI ME - NATALIJA VERBOTEN 2. NE BUDI ME OPOLNOČI - VILI RESNI K 3. NE, NE BUDITE ME - MAJDA KOSOVEL Nz - viže: . I KAJ SI ŽELIM - ZASAVCI 2- V ŽIVLJENJU SO POTI - ans. EKART 3- NJEMU V SPOMIN ZVONI - ans. LAUFARJ Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1 ČAKAM - ANDREJ SIFRER o GOSPODAR NA SVOJI ZEMLJI - ans. SVETLIN VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo ob 14.30 in vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah: 88,9 in 95,0 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje: OPTIKA PRIMC, CESTA NA KLANEC 3a, tel. 064/324-465, Kranj. Hitra in kvalitetna izdelava in popravila očal. Dioptrijska in sončna očala z navadnimi in specialnimi lečami. Safilo, Ray Ban, Boxer, Countrv Laura Biagotti, Silhuette, Christian Dior in ostali. Okvirji vseh vrst domačih in tujih proizvajalcev. Mehke kontaktne leče. Vsak torek pregled vida v zdravstvenem domu v Tržiču. Očala in stekla na recept ali brez. Ugodni plačilni pogoji. Del. čas. od 8.-12. ure in 15. - 17.30 ure. Torek pop. in sobota zaprto! Za vaš vid najhitreje, najceneje in najkvalitetnejše: OPTIKA PRIMC, KRANJ! Nagradno vprašanje: Koliko vrst kontaktnih leč poznate? Poleg odgovora napišite, kateri ansambel bi radi slišali v naslednji oddaji. Odgovore pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, s pripisom: "Za Kolovrat domačih". Veliko sreče pri žrebu in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje: Marijan Murko KUPON Odgovor: Ansambel: Moj naslov: RADIO GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisanico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p, 46, 1410 Zagorje. Nagrade so prejeli: Maja Fišer, Rudarjevo 8, 2393 Črna na Koroškem; Potočnik Terezija, Koprivnik 30, 4225 Sovodenj; Družina Blažek, Študentsko naselje - Blok 1, Cesta 27. aprila 31, 1111 Ljubljana - Vič. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 42 1. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Naj bo rojstni dan al' god 2. NATALIJA VERBOTEN - Ne budi me 3. ans. JANEZA GORŠIČA - Očetu za praznik 4. ans. CVET - Mlada mamica 5. ans. GAJ - Življenje je trenutek NESREČE Petkova tragedija v avtosalonu Vrtač v Stražišču V eksploziji umrla mlada delavca Običajen delovi utrip v novem Vrtačevem avtosalonu je v petek ob 8.32 pretrgal siloviti pok eksplozije v delavnici, ki je pretrgal tudi mladi življenji Aleša Bajžlja in Marka Kosca. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Dva mrtva, štirje ranjeni Na zaključku avtocesti pri Vrbi sta v nedeljo ob pol štirih popoldne v hudi prometni nesreči umrla mlada sopotnika Janez Brumat in Jovica Jovanov z Jesenic. Vrba - 27-Ietni Bojan Gorenšek / Jesenic je z osebnim avtom nissan micra 1,2 S vozil po avtocesti od Jesenic proti Radovljici. Na mokri in spolzki cesti je bil očitno prehiter; avto je v desnem ovinku ob zaključku avtoceste začelo zanašati, nato pa je z desnim bokom zdrse! na levo stran. Tedaj je z oplom vedra I,Hi pravilno pripeljal nasproti 46-letni Andrej Janez P. iz Ljubljane, ki je s prednjim levim bočnim delom svojega avta trčil v prednja desna vrata micre. Po trčenju je vectro odbilo v desno varovalno ograjo, micro pa je obrnilo na desni bok in odbilo nekoliko nazaj, tako daje obstalo pravokotno obrnjeno na vozišče, V nesreči je domnevni povzročitelj nesreče Bojan Gorenšek dobil hude telesne poškodbe in je v življenjski nevarnosti, hudo ranjena je tudi njegova mladoletna sopotnica Meta S / lesenice Olu se zdravita v jeseniški bolnišnici. Sopotnik na prednjem desnem sedežu Gorenškovega avta, 21 -letni Janez Brumat, in sopotnik na zadnjem sedežu, 21-letni Jovica Jovanov, oba z Jesenic, sta bila pri trčenju tako hudo ranjena, da sta na kraju nesreče umrla. Voznik vectre Andrej Janez P. in njegova 54-letna sopotnica Marija P. sta bila lažje ranjena. Avtomobilska cesta je bila zaradi prometne nesreče zaprta za ves promet do 17.50. Materialno škodo cenijo na najmanj dva milijona tolarjev. Vzvratno v peško Tržič - Na Blejski cesti v Tržiču se je v četrtek, 22. oktobra, ob enajstih dopolne zgodila prometna nesreča, v kateri je bila huje ranjena 73-letna peška Frančiška C. 33-letni Božidar I. je z osebnim avtom pripeljal do zdravstvenega doma, ustavil na cesti in krenil vzvratno, da bi avto bočno parkiral. Frančiška C. je tedaj prišla mimo drugih parkiranih vozil za njegov avto. Božidar I. je ni opazil, ko se ji je približal, se je peška z roko prijela za zadnji levi vogal avta in zavpila. Tedaj je počakal, vendar je peška že padla prek robu betonskega zidu slab poldrugi meter globoko. Obležala je s poškodovano desno nogo. Oba zavijala levo Britof - V petek, 23. oktobra, ob 9.50 je 49-letni Matija L. z osebnim avtom peljal mimo trgovine Živila in nameraval zaviti levo. Za njim je z mopedom pripeljal 16-letni Grega F. s sopotnikom, vrstnikom Kristjanom K. Grega je začel osebni avto prehitevati po levi, takrat pa je tudi voznik avta zavil levo. V trčenju je bil Grega F. huje ranjen, njegov sopotnik pa lažje. Prehitro po klancu Podljubelj - V soboto, 24. oktobra, ob treh popoldne je 42-letni Zlatko Z. z osebnim avtom vozil iz smeri Ljubelja proti Bistrici. Pri izhodu iz predora pred Podljubeljem ga je zaradi hitrosti začelo zanašati, prevrnil se je na desni bok in streho, nato pa obstal na kolesih. Med prevračanjem se je Zlatko Z. huje ranil, 48-letni sopotnik Drago Š. pa lažje. Sopotnica hudo ranjena Zvirče - Na cesti Podtabor-Ljubelj, vzporedno z naseljem Zvirče, se je v nedeljo, 25. oktobra, ob 2.35 zgodila huda prometna nesreča. 25-letni Almar B. je z oplom vectro vozil od Tržiča proti Podtaboru. V blagem levem ovinku je iz neznanega vzroka ostro zavil v levo, podrl 30 metrov odbojne varnostne ograje, nato pa se kotalil po brežini in obstal na kolesih. 22-letna sopotnica Zdenka Š. je posebno hudo ranjena in se še borijo za njeno življenje. • H. J. KRIMINAL Mednarodna trojica s ponarejenimi tolarji Kranj - Po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku so se znašli v priporu 30-letni N. G., državljan ZRJ, ki začasno živi v Ljubljani ter 36-letna M. P. in 30-Ietna C. E., obe romunski državljanki z začasnim bivališčem v Kranju. Trojica je utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja ponarejanja denarja. V četrtek, 22. oktobra, so jih policisti prijeli v Gorenji vasi, kjer so poskušali vnovčiti ponarejen bankovec za 5.000 tolarjev. V avtu ljubljanske registracije, s katerim so se vozili, so policisti ob prvem pregledu odkrili pod zadnjim sedežem še dva bankovca po 5.000 tolarjev. Istega dne so osumljenci vnovčili bankovec enake vrednosti v Zmincu, dan prej pa več bankovcev tudi na območju Tržiča. Pri natančnejšem pregledu avtomobila so policisti našli še 21 ponarejenih bankovcev po 1.000 tolarjev. Preiskava proti osumljeni trojici, ki je spravila v promet za 111.000 ponarejenih tolarjev, še ni končana. Kriminaliste zanima predvsem to, od kod izvirajo ponarejeni bankovci. • H. J. Fantiča rezala gume Kranjska Gora - Policisti obravnavajo mladoletnika in otroka, osumljena štirih kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Fantiča naj bi 17. oktobra pred hotelom Kompas v Kranjski Gori prerezala šest plaščev gorskih koles, namenjenih za izposojo, ter s tem povzročila za 15.000 tolarjev škode. Istega dne naj bi pred Larixom prerezala pnevmatiko na osebnem avtu lada, vredno 6.000 tolarjev, drugo pa pred gasilskim domom. Pred hotelom Kompas naj bi z žepnimi noži prerezala tudi reklamni pano zavarovalne družbe Adriatik, škoda znaša 45.000 tolarjev. Oba mlada falota bodo policisti ovadili državnemu tožilstvu. K zobozdravniku nekoliko drugače Radovljica - Neznanec je med 6. in 16. oktobrom iz zobozdravstvene ordinacije odnesel 100.000 avstrijskih šilingov. Glede na to, da sledov vloma ni, je neznanec očitno neovirano prišel v zasebno zobozdravstveno ordinacijo ter na neugotovljen način odklenil kovinsko blagajno. Iz nje je ukradel 100.000 šilingov. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. Konoplja na zelenici Bled - Policisti so v petek, 23. oktobra, 54-letni T. U. zasegli devet sadik indijske konoplje, visoke od 70 do 110 centimetrov, ki jih je gojila na zelenici za stanovanjskih blokom. Žensko bodo prijavili sodniku za prekrške, sadike pa so zasegli. Vabljive torbice Kranj - Da so ženske torbice vse bolj pogosta tarča zmikavtov, potrjujeta tudi petkovi tatvini. Prva torbica je zamikala neznanega nepridiprava v pisarni šenčurskega vrtca, druga pa za prodajnim pultom trgovine v Kranju. Iz obeh torbic je izmaknil denarnici, v katerih je bilo nekaj denarja, čeki, kreditne kartice in drugi dokumenti. • H. J. Kranj, 27. oktobra - Eksploziji so sledili plameni in dim. Delavci so hitro premagali paniko in pograbili za gasilne aparate. Ogenj so ukrotili, 23-letnemu Alešu Bajžlju iz Stražišča in leto mlajšemu Marku Koscu s Spodnjega Brnika pa niso mogli več povrniti življenja niti izkušeni reševalci kranjske dežurne zdravstvene ekipe z dr. Mitjo Mohorjem, ki so skupaj s poklicnimi gasilci in policisti v rekordnem času prihiteli na kraj tragedije. Vzroke nevsakdanje delovne nesreče je v petek ugotavljala posebna komisija urada kriminalistične službe UNZ Kranj, vključil se je požarni inšpektor Ciril Tomše, na ogledu pa sta bila tudi okrožni državni tožilec Andrej Polak in dežurni preiskovalni sodnik Mihael Kersnik, ki je odredil obdukcijo za pokojna. Najhujša za domače, prijatelje pa tudi Vrtačeve, ki so novi salon v Stražišču odprli šele spomladi, je seveda tragična smrt mladih delavcev. Vendar pa je materialna škoda ogromna, cenijo jo na najmanj 40 milijonov tolarjev. Eksplozija je namreč pustošila po delavnici, uničila del strehe, vhodna in izhodna vrata ter segla celo v salon. Uničenih oziroma poškodovanih je tudi več parkiranih avtomobilov, ki so čakali na kupce. Poročilo komisije UNZ Kranj in inšpekcije o nesreči še ni dokončno. Po doslej znanih ugotovitvah je Marko Kosec usod- nega petkovega jutra od vodje delavnice dobil nalogo, ki naj bi jo zunaj delavnice opravil s kotno brusilko in električnim varilnim aparatom. Kosec je z Bajžljevo pomočjo kos kovinske konstrukcije, ki jo je bilo treba obdelati, prenesel v delavnico oziroma prostor motornega oddelka. Da bi lažje delala, sta za podstavek uporabila 200-litrski kovinski sod, v katerem je bilo še približno dvajset litrov trikloretilena, sredstva za razmaščevanje. Kovinski okvir sta naslonila na sod, ki se je med varjenjem vključil v krogotok. Varilec je med varjenjem verjetno nenamerno z elektrodo potegnil po pokrovu kovinskega soda, kar je verjetno povzročilo eksplozijo v sodu. Po eksploziji je izbruhnil močan ogenj, zajel je tudi oba delavca, ki sta mrtva obležala. • H. J., foto: T. Doki Vaja reševanja na Osnovni šoli Ivan Tavčar v Gorenji vasi Po potresu in požaru se je potrebno znati umakniti Na Osnovni šoli v Gorenji vasi so v soboto dopoldan preizkusili svoje evakuacijske načrte in si ogledali, kako lahko pomagajo gasilci in reševalci. s sonisci v Roparju Suma tri leta zapora Senat okrožnega sodišča v Kranju je 19-letnega Boštjana Hozjana včeraj spoznal za krivega, sodba še ni pravnomočna. Kranj, 27. oktobra - Sodni senat, ki ga je vodil sodnik Igor Mokorel, je včeraj nadaljeval glavno obravnavo, začeto 14. oktobra, proti 19-letnemu Boštjanu Hozjanu iz Gornjih Petrovcev, in jo tudi privedel h kraju z razglasitvijo sodbe. Senat je Hozjana spoznal za krivega kaznivega dejanja ropa menjalnice Sum v Kranju 5. avgusta letos, mu prisodil triletno zaporno kazen in podaljšal pripor. Boštjan Hozjan, ki začasno živi v Ljubljani, je 5. avgusta okrog 13.35 zamaskiran z motoristično čelado in sončnimi očali ter s pištolo v roki vstopil v menjalnico Sum na C. Staneta Žagarja. Tedaj je bi! v menjalnici samo lastnik Milenko Surlan. Hozjan je iz menjalnice odnesel za 6,445.747 tolarjev denarja v različnih valutah, ko se je pri vratih lokala pojavila stranka, pa je zbežal. Kriminalist UNZ Kranj ga je nedolgo zatem prijel nad kanjonom reke Kokre, kamor se je s plenom skril. • H. J. Gorenja vas, 26. oktobra - V soboto dopoldan so na osnovni šoli Ivan Tavčar v Gorenji vasi na tako imenovanem naravoslovnem dnevu z vajo preizkusili hiter umik iz šole, nato pa so si učenci lahko ogledali tudi intervencijo civilne zaščite, policije gasilcev in reševalcev. Čeprav si nihče ne želi, da bi to v resnici potrebovali, lahko taka vaja da dragocene izkušnje. Vaja umika in reševanja je bila na šoli v Gorenji vasi v soboto zamišljena ob predpostavki, da je potres povzročil razlitje kurilnega olja, nato pa v kurilnici, kuhinji in laboratoriju za pouk kemije še nastane požar. Delno porušena stavba naj bi zasula tudi nekaj učencev, nekateri pa naj bi ostali v nadstropjih v njej. Dolžnost šole je v takem primeru obvestilo centru za obveščanje za aktiviranje vseh reševalnih služb in izvedba evakuacije po načrtu, ki ga imajo. Preizkus je pokazal, da se lahko učenci iz šole umaknejo v manj kot dveh minutah, pri čemer seveda na vaji ni bilo ruševin, ki bi umik ovirale, niti panike, ki bi verjetno v resničnih razmerah nastala. Zagotovo je vaja prilika, da se Pavel Razloinik, poveljnik civilne zaščite: "Vajo reševanja smo pri Civilni zaščiti načrtovali in izvedli s sodelovanjem policije, gasilcev, jamarjev, reševalcev, ekipe prve pomoči in radioamaterji. Cilj akcije je, da se ugotovijo pomanjkljivosti in s tem izboljša pripravljenost. Prav pri umiku iz šole je najpomembnejše, da se prepreči panika, in k temu lahko takšna vaja veliko prispeva. Z današnjo vajo sem zadovoljen." na to opozori. Po umiku iz šole so prišli na kraj nesreče gasilci iz cele Poljanske doline (iz prostovoljnih gasilskih društev Poljan, Gornje vasi, Trebije in Sovodnja) policisti in reševalci in učenci so si lahko ogledali, kako naj bi reševanje in gašenje tudi potekalo. Omenimo še, da so sodelovali^ tudi reševalci (jamarji iz Žirov) in psi, saj je bilo "zasute" v šoli tudi poiskati, pripadniki civilne zaščite pa so tudi pokazali nuđenje prve pomoči. Sodelovali pa so tudi radioamater-ji, ki so pomagali pri obveščanju - tokrat celo preko Radia Sora Žiri. • Š. Ž. Novosti v zakonu o prekrških Policisti praviloma nič več blagajniki Državni zbor je po skrajšanem postopku sprejel spremembe zakona o prekrških, ki dajejo podlago za uresničitev vseh določb zakona o varnosti cestnega prometa. Kranj, 27. oktobra - Novosti denarne kazni pogosto ne prl posegajo tako v delo sodnikov za prekrške kot prometnih policistov, zelo koristno pa je, da jih poznajo tudi vozniki motornih vozil, ki "uživajo" v kršitvah prometnih pravil. Prva od sprememb se nanaša na odklonitev preizkusa alko-holiziranosti, ki ga za voznika odredi policist. Voznik lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov, v tem primeru ali če voznik oporeka rezultati preizkusa, ga na njegove stroške odpelje na strokovni zdravstveni pregled. Tudi tega voznik ne sme odkloniti. Za odklonitev preizkusa alko-holiziranosti ali strokovnega pregleda bo po spremenjenem zakonu o prekrških sledila pravična kazen, ki jo bo izrekel sodnik za prekrške: prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Strožje kot doslej bodo po uveljavitvi sprememb zakona o prekrških kaznovani tudi hujši in pogostejši kršitelji cest-noprometnih predpisov. Sodnik za prekrške jih bo lahko kaznoval z varstvenim ukrepom - začasnim odvzemom motornega vozila ali kolesa s pomožnim motorjem. Praksa je namreč pokazala, da nepopravljivim prekrškarjem zgolj visoke dejo do živega. Četudi izgubi)0 (začasno ali za vedno) vozniško dovoljenje, sedajo za volan p*j brez njega. Eden najočitnejŠJ^ primerkov te vrste je voznik, k1 je pred leti na gorenjski avtocesti povzročil smrt petih ne dolžnih ljudi. Vozil je breZ dovoljenja, z dolgim seznam01*1 prekrškov in izrečenih kazni, da je ironija še večja, pa je s tako prakso nadaljeval celo rneo prestajanjem zaporne kazni, ko so ga izpuščali na obiske dom°v' Zdaj jim bo sodnik za prekrške lahko začasno odvzel "inkf' minirano" vozilo. Prometni P0' licisti sicer tarnajo, da ne ved0' kje bodo odvzeta vozila hran'11' vendar se bo prostor že našel- Pomembna novost spreme?' jenega zakona o prekrških L tudi ta, da policisti ne bodo ve^ izterjevali denarnih kazni n kraju prekrška. Namesto teg bodo prekrškarjem izročili P. čilne naloge. Za tiste, ki P^aiaL v osmih dneh, že zdaj veJJ polovična denarna kazen. P0-cisti torej ne bodo več blagajj^ ki, razen v primerih, ko pO denarno kaznovali tujce. »a 7 se bodo izognili poslovanji ' včasih dokaj visokimi zneski f§ tudi poskusom barantanja prekrškarji. • H. Jelovčan S HALO - HALO GORENJSKI GLAS {•j 064/223 111 GORENJSKA ON LINE: www.media-art s i Naročilo ta objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in do četrtka do 13.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna* VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP SE ZAČNEJO B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 2. novembra ob 9.00 in ob 18.00-B&B RADOVLJICA, tel. 714-916, 16. novembra ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 16. novembra ob 18.00 KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http:Wwww.bb-kranj.si ROZMAN BUS NOVO - NOVO VIIJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika unislar-si AKUMULATORJI REZ. DELI in POPRAVILA TRAKTORJEV in K A RDANOV HOKO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje Remic, tel: 422-781 Cilka, tel.: 411-510 Šiviljstvo in trgovina CVETKA Kranj, St. Žagarja 16 Tel.: 225-162 &OMUS RAZSTAVLJA TUDI JESENI DRSANJE NA BLEDU JEREB, d.o.o. 621-773, 682-562 GOSTIŠČE BAVHENK Madžarska - Lenti 29.10., 31.10., 14.11., Trst 10.11 ..silvestrovanje v Madžarskih toplicah od 30.12.98, do 3.1.99, Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Nakupi: Madžarska - torek, četrtek, petek in sobota v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Naročila sprejemamo vsak dan od 8. do 22. ure na telefon 451-542, GSM 041/670-673 Nakupi: Muenchen - vsak torek in petek, Palmanova, Portuguaro - vsako sredo. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 V tem tednu poteka Teden vseživljenjskega učenja in v slovenskih borzah znanja ob tej priložnosti pripravljamo nekaj pomembnih aktivnosti. - V torek, 20. oktobra, smo se srečali z našimi prijatelji iz državnih, izobraževalnih in medijskih institucij ter se jim zahvalili, da so nam pomagali. Za obisk se moramo zahvaliti tudi g. Janiju Žontarju in celotni ekipi Gorenjskega glasa. - V Sloveniji namreč uspešno delujejo že štiri borze znanja. • V četrtek, 22. oktobra, smo v izolski knjižnici Krstili že peto borzo znanja - primorsko. - Naša stran je že na internetu. to so inforamcije izv seh slovenskih borz znanja. Vabimo vas, da si ogledate našos tran na http://wwwservis.isa.tp-lj.si/borza/ - Osnovne informacije o borzah znanja bodo na volp tudi v novih informativnih zloženkah, razglednicah in plakatih, ki jih bomo v ljubljanski borzi znanja ves teden delili po ljubljanskih šolah, dijaških in študentskih domovih, domovih za starejše ipd. • Seveda bodo zanimive prireditve potekale tudi v drugih borzah znanja. Vabimo vas, da nas pokličete ali obiščete in z veseljem vam bomo podrobneje povedali, kaj počnemo. Ljubljansko borzo znanja lahko pokličete na telefonsko številko (061) 13 22 178 ali obiščete v Delavski knjižnici na Tivolski 30. Na voljo smo vam vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. KLASJE, C. na Klanec 9, Kranj Vam nudi veliko izbiro vseh tipov akumulatorjev (45 AH - 5300, 55 AH -6300), rezervne dele za vse tipe traktorjev in kardanov, antifriz.olja, gume... Poleg tega Vam nudimo popravilo kmetijske mehanizacije na vašem domu. Tel.: 064/331-375 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 nakupovalni izlet Lenti - sobota, 5.11. nakupovalni izlet Portoguaro, Palmanova - torek, 1.12. Češka - Brno od 19. do 21.11. Odločite se za kvaliteto in kupujte oblačila zase in za svoje najdražje v trgovini CVETKA, kjer vam vsa oblačila tudi popravijo. Nudijo vam nakup oblačil iz lastne proizvodnje in oblačila domačih in tujih proizvajalcev. Možnost nakupa na 3 čeke. Vabljeni! Del. čas: pon. - petek 8.-19. ure, sobota: 8.-13. ure V času od 22. do 28.10. vabljeni na tematsko razstavo HITRO PRIPRAVLJENI OBROKI. Razstava v prostorih Domusa na Slovenski c. 17 je odprta vse dni med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, v soboto med 10. in 13. uro. V Športni dvorani Bled jeseni vse sobote in nedelje od 19. do 20.30 ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci do 10 let 300 SIT, izposoja drsalk 400 SIT, brušenje 300 SIT. Inf. po telefonu: 741-612 Lenti, nakupi: 29.10., 5.11. - 2.500 sit; Toscana 17.-18.11. - 15.600 sit; 1 x polpena; Budimpešta, nakupi: 26. - 27.11. - 11.600,1x polpenz.; silvestrovanje v Brnu, Brno - nakupi 26. - 28.11. NA GORENJESAVSKI, 500 M OD ŽEL. POSTAJE, VAS VABI NA NAJCENEJŠE MALICE, KOSILA IN PIZZE! TEL: 064/311-019 GLASOV KAŽIPOT koncerti predstavitev Rad**rn'jeVlh k"J'9 kiižni i!ca " v dvoranici radovljiške s ni'c? 'p0 danes, v torek, 19.30 pogovor nainnf 'Jem Miho Masnijem o njegovi ^i^vejsi knjigi 2 priročnika in 3 scenariji. Bierie dunovne glasbe Bleri., kh,n'"V Detek<30- oktobra, bo na uri vp* °,telu Aston'a z začetkom ob 19. reform klasicne krščanske glasbe" od skunin.aciJe do danes- Gostovala bo Poten « 'Z ZDA The Newhouse Familv. mladi ??tov iz ZDA bodo nastopili tudi man i? ntl G|asbene šole Radovljica, PodžunaUnm^.in Carnpbell iz ZDA ter to \? n ,obcine Bled dr. Rus. V sobo-krscarL obra- 00 "vecer klasične ^aneT ^glasbe" od reformacije do 8ohinkk!n t0rani kultumega doma v žil turii . lstncL Prireditve se bo udele-Krama nkPan občine Bohini 9- Franc ča*.«* ■ .UDa večera sta namenjena po- pravljici z naslovom Nosko. Govori o majhni deklici, ki ima doma polno igrač. Le majhen plišast nosorog lahko spi v njeni postelji. Sredi mrzle noči pa nosorog skrivnostno izgine... Krompirjeve počitnice Jesenice - Ta teden med jesenskimi počitnicami na otroškem oddelku jeseniške knjižnice pripravljajo različne dejavnosti za otroke. Danes, v torek, bodo od 10. do 12. ure oblikovali mozaik iz semen, od 16. do 18. ure pa nakit iz testenin. Jutri, v sredo, se otroci od 10. do 12. ure lahko naučijo, kako se pripravi lutkovna igrica, od 16. do 18. ure bodo potekale družabne igre. V četrtek od 10. do 12. ure bodo pripravili delavnico z naslovom Moj prvi strip, ob 16. uri bo na programu Pogovor o knjigi, ob 17. uri pa otroci lahko prisluhnejo pravljici. V petek si od 10. do 12. ure lahko ogledajo videofilm. Obvestila časthvL vecera sta nam9n l|tvi dneva reformacije. Vstop JUesenPraV,jic činskPifn" Na otr°škem oddelku Ob-°ktobra Ke Jesenice v četrtek, 29. ,d. od 17. uri otroci lahko prisluhnejo mne ni. Aerobika in masaža Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča, da se po uri rekreativnega plavanja v zimskem bazenu lahku priključite tudi sekciji za aerobiko in masažo pod naslovom Monika Šport. Vadba bo vsak ponedeljek po plavanju, to je ob 11.20 uri. Pri plačilu se bo upošteval popust za upokojence. Alpinistična šola Jesenice - Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Jesenice obvešča, da se je že začela alpinistična šola. Vsi, ki bi se želeli priključiti, se lahko še prijavijo do začetka meseca novembra osebno ob četrtkih ob 20. uri v sejni sobi Planinskega društva Jesenice, Cesta železarjev 1. Spominske slovesnosti Jesenice - Združenje borcev in udeležencev NOB občine Jesenice obvešča, da bodo žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih: Planina pod Golico v nedeljo, 1. novembra, ob 15. uri pri osrednjem spomeniku padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja; Jesenice v nedeljo, 1. novembra, ob 9.30 uri pri Spominskem parku na Plavžu; Koroška Bela v nedeljo, 1. novembra, ob 10.30 uri v Parku Talcev; Blejska Dobrava v petek, 30. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja na Blejski Dobravi; v nedeljo, 1. novembra, ob 11.30 uri bo koncert Pihalnega orkestra Jesenice v brezovem gaju na pokopališču; Žirovnica v nedeljo, 1. novembra, ob 14. uri na pokopališču na Breznici ob spomeniku padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja. Spominska svečanost ob dnevu mrtvih bo v nedeljo, 1. novembra, ob 9.30 uri v spominskem parku na Plavžu na Jesenicah. 0* Glavni trg 6 4<>00 KRANJ ob ^TO je odprta ^delavnikih od 10. do 12. Jre, ob sobotah od 9. do Postavo, tel.: 064/222 681 Terrence McNally: ŠKRTANJE četrtek, 29.10., ob 19.30 za abonma RDEČI - MODRI, IZVEN in konto A. R Čehov: STRIČEK VANJA nocoj, 27. 10., ob 19.00 gostovanje v Mariboru -"Borštnikovo srečanje" Kamnik - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik obvešča, da bodo nekatere žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih: v petek, 30. oktobra: -Duplica ob 9. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB; - Smarca ob 10. uri pri spomeniku padlih porcev v NOB; - Rudnik ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB; - Kamnik ob 16. uri pri grobišču padlih borcev v NOB na kamniških Žalah, v nadaljevanju pa pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni; - Motnik ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB na pokopališču v Motniku; - Spitalič ob 10. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB na pokopališču v Špitaliču. V soboto, 31. oktobra: - Šmartno ob 10. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB v Gradišču. V nedeljo, 1. novembra: - Tuhinj ob 9. uri pri spomeniku padlih borcev v NOB na Prevojah v Zg. Tuhinju. V ponedeljek, 2. novembra: - Kamniška Bistrica ob 10.30 uri pri grobišču padlih borcev v NOB v Zg. Stranjah; - Črna ob 11. uri pri spomeniku padlih brcev v NOB pri "Jami". Kranj - Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kranj obvešča občane, ki se želijo pokloniti spominu na padle borce NOB in žrtve nacifašističnega nasilja, da bodo spominske slovesnosti potekale: v četrtek, 29. oktobra: - na Primskovem ob 16. uri pri spomeniku pred šolo; v petek, 30. oktobra: - v Kranju ob 16. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem na pokopališču; - v Dupljah ob 16.30 uri pri spomeniku v parku pred šolo: - v Preddvoru ob 17. uri pri spomeniku pred staro šolo; - na Zgornjem Jezerskem ob 18. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem NOB; - na Zlatem polju v Kranju ob 18. uri pri Stošičevem spominskem znamenju; v soboto, 31. oktobra: - v Predosljah ob 11. uri pri grobišču na pokopališču; - v Naklem ob 16.30 uri pri spomeniku pred Vrtcem; v nedeljo, 1. novembra: - v Žabnici ob 9. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem in talcem; - v Goricah ob 10. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem in talcem; - na Kokrici ob 10. uri pri spomeniku padlim borcem in talcem na pokopališču; - v Podbrezju ob 10. uri pri spomeniku pred osnovno šolo; -v Cerkljah ob 11. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem in talcem; - v Šenčurju ob 11. uri pri centralnem spomeniku in grobišču borcev NOB na pokopališču. Kranjska Gora - Združenje borcev in udeležencev NOB občine Kranjska Gora obvešča, da bodo žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih: Rateče v soboto, 31. oktobra, ob 17. uri pri spomeniku padlim borcem ob odcepu ceste proti Planici; Podkoren v nedeljo, 1. novembra, ob 10.15 uri na pokopališču; Kranjska Gora v nedeljo, 1. novembra, ob 14.45 uri ob spomeniku padlim borcem NOV (v vrtu hiše Vila Olga); Dovje v soboto, 31. oktobra, ob 16.15 uri pri spomenikih žrtvam prve in druge svetovne vojne. Tržič - V Tržiču bodo žalne komemoracije, ki jih organizirajo občinsko in krajevna združenja Zveze Borcev NOV v naslednjih dneh: Tržič - osrednja komemoracija 1. novembra ob 10. uri na centralnem pokopališču; Križe - 1. novembra ob 9. uri pri spoemniku; Kovor -1. novembra ob 9.30 uri na pokopališču; Podljubelj - 30. oktobra ob 16. uri v dvorani; Leše - 1. novembra ob 10. uri pred spomenikom; Brezje 1, novembra ob 10,. uri pred Domom krajanov; Bistrica - 31. oktobra ob 18. uri pred Domom krajanov (Gasilski dom). Radovljica - Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica obvešča, da bodo spominske svečanosti ob dnevu mrtvih: - Begunje -1. novembra ob 10. uri v Dragi in ob 11. uri na Graščins- mS STEREO RADIO SORA RADIO SORA fel.:064/605-605 kern vrtu; Lesce - 30. oktobra ob 16. uri pri spomeniku Na Žagi; Radovljica - 30. oktobra ob 16. uri pri spomeniku Grajski dvor; Srednja Dobrava - 30. oktobra ob 16. uri na pokopališču; Bohinjska Bistrica - 31. oktobra ob 17. uri pri spomeniku; Bled - 1. novembra ob 10. uri na pokopališču; Bohinjska Bela -1. novembra ob 9.30 uri pri spomeniku; Črnivec -1. novembra ob 11. uri pri spomeniku Mošnje - Brezje; Gorje - 1. novembra ob 9. uri na pokopališču: Kropa - 1. novembra ob 15. uri pri spomeniku; Ribno - 1. novembra ob 9.30 uri na pokopališču; Zasip - 1. novembra ob 8.30 uri na pokopališču. Škofja Loka - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka obvešča, da bodo ob dnevu spomina na mrtve žalne slovesnosti pri spomenikih padlih borcev in žrtev faširstičnega nasilja v naslednjih krajih: petek, 30. oktobra: - v Škofji Loki ob 16. uri pred Domom ZB NOV; - v Železnikih ob 16. uri pri spomeniku NOB na Trnju; sobota, 31. oktobra: - v Gorenji vasi ob 9. uri pri spomeniku NOB; - na Hotavljah ob 10. uri pri spomeniku NOB; - v Leskovici ob 11. uri pri spomeniku NOB; nedelja, 1. novembra: - v Poljanah ob 9. uri pri osrednjem spomeniku NOB; - na Trebiji ob 9. uri pri spomeniku NOB; - v Sv. Duhu ob 10. uri pri spomeniku NOB; - v Žireh ob 10. uri na pokopališču na Dobračevi; - v Dražgošah ob 10.30 uri pri spomeniku NOB. Predavanja 3 Prepoznavanje uživanja drog Kranj - Gorenjski muzej Kranj in Center za socialno delo Kranj vabita na predavanje in pogovor s starši mladostnikov na temo uživanja drog s poudarkom na prepoznavanju uživanja. Predavanje bo danes, v torek, ob 18. uri v pritličju Mestne hiše. Predavanje sodi v vrsto prireditev, ki spremljajo razstavo v Stebriščni dvorani Mestne hiše z naslovom DROGE? NE, HVALA. Vstop je prost. Od Jadrana do Švicarskih Alp Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija DU Žirovnica vabi na predavanje z diapozitivi Od Jadrana do Švicarskih Alp, ki bo danes, v torek, 27. oktobra, ob 18. uri v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo g. Pavel Dimitrov. Izleti 3 Na Martinovanje v Belo Krajino Kranj - AMD Kranj organizira 7. novembra, izlet na Martinovanje v belo Krajino. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred AMD Kranj, Koroška 53 d. Rok prijave je do 30. oktobra. Pohod Štefanja gora Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj vabivv četrtek, 29. oktobra, na pohod na Štefanjo goro. Zbor pohodnikov bo ob 8.15 uri na avtobusni postaji Kranj. Z rednim avtobusom, ki odpelje ob 8.25 uri s postajališča št. 18, se boste odpeljali proti Cerkljam ter izstopili na Trati pri Velesovem. Zmerne in lahke hoje bo za slabe tri ure. Predhodne prijave niso potrebne. Na Martinovanje na Dolenjsko Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane, svojce in prijatelje na enodnevni izlet - martinovanje na Dolenjsko, v okolico Šentjerneja. Izlet bo v petek, 13. novembra, odhod bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijavite se pri svojih poverjenikih ali po tel.: 242-067, kjer dobite tudi dodatne informacije. DU Naklo vabi Naklo r Društvo upokojencev Naklo vabi v mesecu novembru na naslednja izleta: 5. novembra Italija (Milje) in Izola. V Miljah boste nakupovali, v Izoli bo po programu kopanje. Ogledali si boste tudi Socerb; 20. novembra Martinovanje v Slovenskih Konjicah. Prej si boste ogledali Slomškovo domačijo v Ponikvah in cerkev v Sladki gori. Čimprej se prijavite pri svojih poverjenikih. Razstave Slike Henrika Marchla Kranj - V Galeriji 13 v Gimnaziji Kranj je na ogled razstava slikarskih del akademskega slikarja Henrika Marchla. Razstava bo odprta do 10. decembra. 100 let Zgodovinskega arhiva Škofja Loka - V okroglem stolpu škofjeloškega gradu bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo, ki sta jo ob jubileju pripravila Zgodovinski arhiv Ljubljana in DOBER IZLET Martin in "ta nov vinHi v Brju V rubriki DOBER IZLET še en dober predlog in izletniško presenečenje: ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Kranj Vas vabi na veselo martinovanje po izjemno ugodni ceni 5.600 tolarjev. Alpetourjev izlet bo 'drugo Martinovo soboto' 14. novembra. V programu celodnevnega izleta je, med drugim: ogled prelepega mesteca Štanjel na griču Turn, obisk spomeniško zavarovanega Vipavskega kriza, martinovanje na turistični kmetiji Birsa v Brjah, kjer bodo pripravili Martinovo kosilo in vinski krst s pokušino novega vina. Ampak res ugodna cena tega Martinovega izleta še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega martinovanja 14. novembra samo 5.400 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in Vaše martinovanje v Brjah bo cenejše. Odhod 14. novembra dopoldan z Bleda, s postanki v Radovljici, Tržiču in Kranju. Najudobnejši avtobus Alpe-tourja PA boste lahko počakali v Škofji Loki ali v Ljubljani pred halo Tivoli. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpetour-jeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih post' ajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, ki jo odslej ponovno najdete v prenovljenih prostorih v pritličju poslovne stavbe na Zoisovi 1. Telefonski številki sta nespremenjeni: 064/ 223-444 in 064/ 223-111. "trjtftr" Enota v Škofji Loki. Razstavo bo odprl župan Občine Škofja Igor Draksler. Razstava bo na ogled do 9. novembra. Razstavlja Janez Ferlan Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v torek, ob 20. uri odprli likovno razstavo slikarja Janeza Ferlana. Beloglavi jastreb Tržič - V prostorih stalne zbirke Lovci na mamute, Koroška c. 9, bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri avtorja Viktorja Luskovca. Razstavo bo odprl Stanislav Peterlin, svetovalec vlade in dolgoletni oblikovalec politike varstva narave v Sloveniji. Obnovljeni zbirki Škofja Loka - V Loškem muzeju bodo jutri, v sredo, ob 18. uri predstavili obnovljeno klekljarsko in sitarsko zbirko. Predstavitev bo spremljal krajši glasbeni program. Kregarjeva razstava Ljubljana - V Moderni galeriji je od danes, torka, 27. oktobra, do 10. decembra letos na ogled razstava slik Staneta Kregarja (1905 -1973. Gledališče Tobija Kranj - V Lutkovnem gladališču Kranj, grad Khislstein, bo v četrtek, 29. oktobra, ob 17. uri na sporedu lutkovna igrica TOBIJA. Ob glasbi Lada Jakše bo Brane Vižintin z lutkami pripovedoval Florjan -Majaronovo zgodbo o jazbečarju, ki nikakor ni zadovoljen sam s seboj, znak!!! Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vredno vašega zaupanja T R Z I C 88,9 in 95 Mhz TEL.:064/563-561 MGL Mestno Gledališče Ljubljansko Torek, 27. 10., ob 19.30: POLICIJA, d.d., Abonma ŠTUDENTSKI A Sreda, 28. 10., ob 19.30: POLICIJA, d.d., Abonma ŠTUDENTSKI B NAPOVEDUJEMO: Četrtek, 29. 10., ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, IZVEN IN KONTO "V Korunovi sedanji uprizoritvi Šentflorjanci pravzaprav niso več le prebivalci doline, ampak prostora in časa ob koncu našega stoletja." Vladimir Kocjančič, Radio Slovenija Petek, 30. 10., ob 19.30: POLICIJA, d.d., ABONMA K MALA SCENA Torek, 27. 10., ob 22.00 LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA, IZVEN IN KONTO ZARADI BOLEZNI V ANSAMBLU PREDSTAVA ODPADE Začeli smo sprejemati rezervacije na SILVESTRSKO PREDSTAVO. Predstavo lahko rezervirate pri blagajni MGL. Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 od 20. ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. HALO - HALO! Izrežite 60 kuponov družinske pizze PIZZERIJlkAVAI^R, ki vam jo pripeljejo na dom, in z družino se boste z letališča Brnik popeljali na fantastičen panoramski let nad Gorenjsko. POKLIČITE HALO - HALO KAVALIR: 351-500 In 351 -SOI in si naročite DRUŽINSKO PIZZO! MALI OGLASI W 223-444 APARTMA - PRIKOLICE Oddam APARTMA za 4 osebe + garaža v Atomskih toplicah, Podčetrtek. Cena 5000 SIT/dnevno. ©331-079 22401 APARATI STROJI Prodam KOMBINIRKO, širine 250 mm, moč motorja 5 KW, 2890 obr., cena po dogovoru. ©312-708 22743 Prodam SLAMOREZNICO EPPLE 940 z dvižnim koritom in elektromotorjem in vodni brus s pravim kamnom. ©326- 373 22750 Prodam POSTAJO CB, 4 V, 2 kom, 40 kanalov. ©625-146 22758 Prodam rabljen električni ŠTEDILNIK s pečico. ©622-629 22781 Prodam snežno frezo za enoosni traktor HUTA okrogli priklop. ©641-015 22803 Prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom 125 I in BOJLER s pipo, dostava, montaža. ©725-307 22805 Gorenje - pralni stroj, lepo ohranjen, prodam. ©332-350 22827 Prodam mizarsko tračno žago in avtogeni varilni aparat. ©688-094 228.32 Prodam rabljeno PEČ za CK Feroterm + avtomatika 25000 sit. ©744-014 22877 SOBNO PEČ na petrolej, prodam. ©041/724-101 22882 GR. MATERIAL SNEGOLOVILCI iz nerjaveče pločevine 1.5 mm, ugodna cena, možna montaža in plačilo na obroke. ©725-319 22477 SKODLE, prodam. ©718-340 22656 Prodam umetni KAMEN za cokel, ugodno. ©411-945 22776 Prodam nova VRATA pomična harmonika 205x80 cm. ©411 -978 22810 SNEGOLOVILCI po ugodni ceni. Možna montaža in plačilo na obroke. ©725- 31 9 22876 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko za srednje šole in fakultete. ©332-613 22748 Instruiram matematiko za OŠ. ©330-449, 041/723-832 22756 Preden je prepozno! Kvalitetno in poceni: INSTRUKCIJE ANG in NEM. ©451-512 22757 Nudim pomoč pri učenju angleščine za OŠ. ©743-691 22802 Instruiram slovenščino in angleščino za osnovno šolo. ©227-255 22807 Uspešno instruiram matematiko za osnovne šole. ©226-222 22825 Instruiram vse predmete za osnovno šolo. ©242-494 22829 Instruiram matematiko in osnove elektrotehnike za srednje šole in fakultete. Matjaž, 226-271 22854 KUPIM Odkupujem hlodovino smreke, bora, bukve ter celulozni les. Odkup lesa na panju z možnostjo spravila lesa z žičnico. ©064/241-519, 041/661-543 21813 Odkupujemo smrekov celulozni les, cena 3500 SIT/m3 in več. ©324-484, mob. 0609/652-061 22064 Kupim stare slike na steklo, ročne preproge in druge starine. ©622-135 22493 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO, BUKOVO, JESENOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA, Poljšica pri Podnartu 6, ©064/731-615 22798 Kupim rabljen PLETILNI STROJ REGI-NA. ©806-357 LOKALI Oddamo v bližini Tržiča poslopje 300 m2, primerno za skladiščenje. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 20526 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: KRANJ oddamo več poslovnih prostorov za mirno dejavnost, KRANJ okolica 400 m2 skladiščnih ali proizvodnih površin, 565 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 20597 KRANJ mestno jedro prodamo večjo meščansko vilo s parkirišči primerno za poslovno dejavnost, KRANJ Stražisče na dobri lokaciji prodamo večjo poslovno stavbo na parceli cca 1200 m2 in nadomestno gradnjo na parceli cca 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 20598 JESENICE ODDAMO v najem poslovni objekt 540 m2 na frekventi lokaciji s kasnejšim odkupom po ugodni ceni. Primerno za veletrgovino ali obrt, LESCE oddamo v najem posl. prostor, primeren za pisarno, cena 47.250 SIT/ mes, JESENICE prodamo posl. prostor 120 m2, neopremljeno, v hiši, pritličje, frekventna lokacija, cena 7.560.000 SIT. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048 21041 Kranj Bitnje POSLOVNI PROSTOR primeren za trgovsko dejavnost 100 m2, oddamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21403 Oddamo v KRANJU 96 m2 (3 prostori) v pritličju in medetaža primerno za trgovino, pisarno, obrt ipd. cena po dogovoru. K 3 KERN 221-353, 222-566, FAX 221- 78 5 21632 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Center 300 m2 poslovnih površin za gostinski lokal, nočni klub, avtosalon, diskont.... inf. v pisarni! ŠENČUR poslovni prostor ob cesti za trgovino ali mirno obrt, cca 25 m27PR, vsi priključki, 1520 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 hitro in poceni TPti informacije: Tel.:061/841-846, Mob.:0609»514 ODDAMO KRANJ, center poslovni prostor, 40 m2, pritličje, cena 76000 SIT/mes, KRANJ okolica, oddamo več poslovnih prostorov različnih velikosti, cena 950 SIT/m2, ŠENČUR center, poslovni prosotr, pritličje, cena 38.000.00 SIT/mes. VVILFAN Nepremičnine, ©360-270, 041/630-945 22106 Oddamo v bližini Kranja v pritličju 45 m 2 s celotno opremo, primerno za mirno dejavnost, v nadstropju se prav tako odda opremljeno 3 ss z garažo. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 22270 LESCE (Veriga) ODDAMO za 5 let in več naslednje registrirane dejavnosti, ki še niso obratovale: zaprti in odprti del ročne avtopralnice, prostor za prodajo rabljenih avtomobilov, ograjeni prostor za posredovanje pri prodaji rabljenih avtodelov, pisarna z VVC-ejem in 200 m2 parkinga. Dokumetni urejeni. Najem celote znaša 152.000 SIT, predplačilo 3.400.000 SIT, nato vsak mesec po 85000 SIT/mesečno. Kličite ©041/65- 10-30 22341 Oddamo v Kranju POSLOVNI PROSTOR, 60 m2, brez opreme, v pritličju, primerno za trgovino, pisarno, agencijo, cena 114 000 SIT/mes. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 22835 OTR. OPREMA Prodam KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK Peg perego. ©411-905 22333 OSTALO Prodam cca. 60 GRAMOFONSKIH narodnozabavnih PLOŠČ. ©621-104 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 Iščem manjšo skupino PEVCEM za 1. novembra ob 10. uri. ©631-122 22845 PRIDELKI Nudimo PREŠANJE SADJA in prodajo MOŠTA. Srednja vas, Šenčur ©411-808 po 15. uri 21444 KRIZANTEME in IKEBANE dobite na Sp. Brniku 30. ©422-666 22555 Zbiramo naročila za IKEBANE in prodajamo KRIZANTEME, NAGELJNE in GLADIOLE. ©451-532 22796 VSTRAZISCl stanovanjski prizidek 150 m z 700 m zemljišča - zemljišče 900 m ob glavni cesti - ver stanovanj v eni hiši, v celoti ali po delili 0609/626-810,064/311-41; KRMILNI KROMPIR, prodam. ©491- 515 22800 Prodam neškropljena JABOLKA starih kmečkih dreves in mošt. ©710-529, pri Radovljici 22806 V CVETLIČARNI JUST v Šenčurju prodajamo rezano cvetje, lončnice in aranžmaje. Pri krizantemah nudimo 10 % pOpUSt! 22840 Prodam rumeno in rdeče KORENJE ter por. ©061/842-059 22847 Prodam VRTNO ZEMLJO in dobro DOMAČO MAST. ©422-023 22869 Prodam repo za kisanje ali krmo. Šmartno 14, 421-082 22878 Prodamo JABOLKA, mošt, kis, suho sadje, sveže zelje in kitajsko zelje. Matijovc, Jeglič, Podbrezje 192, 73-11- 44 22884 POSESTI PRODAMO PODJELJE, sončno zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, 740 m2, razgled na Bohinj, KOČNA pri Bledu, zazidljiva parcela, 764 m2, sončna lega, HOTEMAŽE, 7500 m2 parcela, 1500 zazidljive, mirna lokacija. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20511 Visoko pri Kranju prodamo novejšo nizkopritlično hišo v alpskem stilu, dimenzij 14x11 m. Dve bivalni etaži in klet, garaža v prizidku. Zemljišča je 611 m2. Prevzem in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Pristava pri Tržiču prodamo kompletno podkleteno hišo dimenzij 12 x 10 m z vsemi priključki. Izdelana kletna in prva etaža, mansarda še neizdelana. Zemljišča 550 m2. Vseljivo takoj, cena 27.500.000 SIT (290.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Jelovica Planina Taleš prodamo opremljen vikend, brunarico dimenzij 6 x 5 m s teraso, nareje 1990 leta, na 422 m2 urejenega zemljišča sredi gozdne jase. Voda ima lastno zajetje, elektrika na agregat in sončne celice. Prevzem možen takoj, cena 6.000.000 SIT ( 5.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj- Planina oddamo 45 m2 trgovine z živili, v pritličju, vsi priključki, z odkupom inventarija, možnost prevzema takoj, najemnina po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj- center oddamo dva poslovan prostora 18 m2, v 1. nadstropju za trgovino saj ima okno na glavno ulico in 25 m2, v 2. nadstropju primeren za pisarno, vsi priključki, najemnina za posamezen prostor je 47.500,00 SIT (500 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF 5 J rtl./fAX:064/881^910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDE0STRANEH IN MED PROGRAMOM, ŽIROVNICA - MOSTE prodamo urejeno, zidano enodružinsko hišo z vrtom , za 18.813.500 SIT (197.000 DEM). POSING 064 863 150_ V DOSLOVČAH prodamo starejšo hišo, na parceli 900 m2, za 6.589.500 SIT (69.000 DEM). POSING 064 863 977 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo dvodružinsko hišo (dvojček), velikosti 7 x 10 m, 400 m2 parcele, CK, TEL, za 21.735.000 SIT (230.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ STRAŽISČE prodamo lepo, novejšo enodružinsko hišo, 140 m2 stanovanjske površine, 550 m2 parcele, vsi priključki, sončna lega, za 35.335.000 SIT (370.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA, KUPIMO SAMOSTOJNO HIŠO Z VRTOM, VRSTNO ALI DVOJČEK. TEL: 064 227 202 TRGOVINA Tel.:326-995 KRANJ OKOLICA, ŠKOFJA LOKA OKOLICA KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO. TEL: 064 227 202_ KRANJ - KOKRICA prodamo starejšo hišo 90m2, parcela 915m2 za 13 mio. SIT (140 000 DEM). STANING 064 242 754 KRANJ - OKOLICA KUPIMO HIŠO LAHKO NEDOGRAJENO ZA ZNANEGA KUPCA DO 16 MIO SIT. STANING 064 242 754 MOSTE PRI KOMENDI prodamo pritlično hišo 120 m2 in skedenj, parcela 550 m2 za 14 mio SIT. STANING 064 242 754 PLANINA ODDAMO 60M2 POSLOVNIH PROSTOROV (TRGOVINA, AGENCIJA), CK. TEL. STANING 064 242 754 KRANJ - NAKLO oddamo poslovne prostore - trgovino 70m2 s C.K. TEL., 67.000 SIT/mes. STANING 064 242 754 GORENJA VAS, prodamo večjo starje-šo hišo, parcela 790 m2, možnost mirne obrti. Čena 11,3 mio ŠIT. K hiši sodi vpeljan frizerski salon, 30 m2, cena 2,8 mio SIT, KRANJ prodamo starejšo HIŠO, 100 m2 bivalne površine, parcela 461 m2, Kranj okolica novo dvodružinsko hišo, jjarcela 620 m2. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 Prodamo KRANJ ob glavni cesti obnovljeno hišo s trgovino v pritličju za 32,0 mio SIT (340.000 DEM). K3 KERN, 221- 353, 222-566 fax 221 -785 20528 Prodamo v bližini KRANJA starejšo kmečko hišo z gosp. poslopjem na parceli 561 m2 in kmetijskim zemljiščem 1644 m2, skupaj 2205 m2 za 21,0 mio SIT(225.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20530 Prodamo v bližini KRANJA podkleteno visokopritlično 9,80 x 11,80 m, staro 10 let, na parceli 600 m2, cena ja 35,0 mio SIT (370.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222- 566, fax 221-785 20531 Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro hišo visoko pritlično podkleteno hišo na parceli 727 m2, cena 32,0 mio SIT (336.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566,221-785 20534 CHRYSLER SERVIS in PRODAJA NASMEH d.o.o Hrastje 145, Kranj Tsl.. 064/327-926 Prodamo KRANJ (na Primskovem) starejšo hišo na prometni lokaciji s parcelo 800 m2, primerno za poslovno dejavnost, cena 32,9 mio SIT(350.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 20535 Prodamo ŠKOFJA LOKA vrstno stanovanjsko hišo na parceli 312 m2 za 21.7 mio SIT (230.000 DEM). K 3 KERN, 221 -353, 222-566, fax 221-785 20537 Prodamo v bližini Radovljica stan. hiša dvojček, stara 45 let, parcela 300 m2, cena 12,9 mio SIT(137.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20538 Prodamo STAVBNO ZEMLJIŠČE CERKLJANSKA DOBRAVA 2.500 m2, možno deliti na več parcel, v okolici TRŽIČA zazidljivo parcelo 2.400 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 20544 Prodamo PODBREZJE zazidljivo parcelo 1.430 m2, za ugodno ceno 6,1 mio SIT (65.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222- 566, fax 221-785 20545 HIŠE PRODAMO ŠKOFJA LOKA Po-dlubnik montažno vrstno hišo na parceli 490 m2, 21,3 mio SIT, PREDDVOR novejšo nedokončano dvostanovanjsko hišo na parceli cca 1400 m2, KRANJ center starejšo hišo z malo vrta, 8x10 m2 v etaži, 13,5 mio SIT, KRANJ Hotemaže novejšo hiš z vrtom na parceli cca 600 m2, 10x11 m, 35 mio SIT, KRANJ Naklo poslovno stan. hiša 16x9, na parceli 1790 m2, ločen objekt z garažami in dvosobnim stanovanjem, KRANJ center mestno jedro večjo poslovno stan. vilo z garažami in parkirišči. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00,0609/650-123,221-673 20588 KRANJ Stražisče zgornja etaža hiše z mansardo in del vrta, 75 m2x2,13 mio IST, KRANJ Struževo spodnja etaža hiše cca 60 m2, garaža, vrt, 8 mio SIT, KRANJ Primskovo del dvojčka, 90 m2x2, vsi priključki, garaža, parcela 500 m2, 25,2 mio SIT, DUPLJE novejšo večjo hišo ob zelenem pasu 3x120 m2 na parceli 550 m2, 28 mio SIT, BLED okolica večjo hišo z vrtom, 250 m2 bivalne površine primerne za turizem, 31,6 mio SIT, BEGUNJE hiša v izgradnji (temelji) na lepi, mirni lokaciji, 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123,221-673 20589 PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.-.064/623-117 064/622-318 LESCE nova hiša (delno nedokončana) 10x9 m na parceli 420 m2, 27,5 mio SIT, RADOVLJICA dvostanovanjska hiša z manjšo zelenico in parkirnimi prostori, primerna za poslovno dejavnost, 16 mio SIT, RADOVLJICA enodružinska hiša dvojček na parceli cca 500 m2, VODICE dvostanovanjska hiša + 2 garaži na parceli cca 900 m2, 39,9 mio SIT, PREDOSLJE hišo v izgradnji z delavnico na parceli 800 m2, 20 mio SIT, PREDDVOR okolica bivalni vikend brunacia, opremljena 400 m2 parcele, BOHINJ Jezero manjši vikend potreben obnove na pare. 2500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 HIŠE KUPIMO Kranj z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca, KRANJ s širšo okolico kupimo manjšo kmetijo ali nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 20593 ŽIROVNICA UBSKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce I 064/415-000 PARCELE PRODAMO GRADBENE RADOVLJICA ugdono 3 zaz. parcele po 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo, BLED okolica večjo zazidljivo parcelo na lepi lokaciji, cca 1000 m2, KRANJ Stražisče nadomestno gradnjo na parceli cca 1200 m2 ob cesti za poslovni objekt, GORICE pri Golniku zazidljivo parcelo za gradnjo manjše hiše, 7500 SIT/m2, CERKLJE okolica cca 600 m2 ob zelenem pastu, 7500 SIT/m2, KO-VOR pri Tržiču 1700 m2 zaz. parcela, 1800 m2 gozda, 8,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221-673 20594 KRIŽE okolica proti Tržiču sončno zaz. parcelo, sadovnjak, 2000 m2, PREDDVOR okolica na robu vasi prodamo 1000 m2 ali več zazidljive parcele, KRANJ Naklo zaz. komunalno urejeno zemljišče za poslovno gradnjo, 22.000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221-673 20595 PARCELE KUPIMO Kranj okolica do 15 km več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 20596 V Podbrezjah, občina Naklo, na obronku vasi prodamo NEZAZIDLJIVO PARCELO, velikosti 14.500 m2, razparcelirano, po ceni, 13 DEM/m2. ©311 -417, 0609/626-810 20613 HIŠE PRODAMO: KR. GORA - center 1/ 2 hiše 90 m2 bivalne povšrine, parcela cca 520 m2, vrt, RATEČE, dvostanov. hiša 187 m2, parcela 400 m2, cena 10.300.000 SIT, PODKOREN 2/3 hiše 140 m2, zidana garaža, CK, 1280 m2 parcele, ugodna cena, GOZD MARTULJEK prodamo vikend, 125,5 m2 stan.površine, parcela 624 m2, CK, opremljena, velika terasa, pogled na Špik. NAKLO prodamo posl. st.stavbi cca 460 m2 upor.površine na parceli 1791 m2, opremljeni, tri garaže primerni za obrt, zdr.dejavnost, atelje. Čena po dogovoru. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048 21037 RADOVLJICA prodamo dvostanovanjsko nadstandardno hišo 300 m2 upor. površine, parcela 550 2m, opremljeno, mirna lokacija, ugodni plačilni pogoji, KR.GORA center prodamo visokopritl. stan. HIŠO, 305 m2 uporabne povšine, vrt 60 m2. ŽIROVNICA ZAVRŠNICA prodamo leseno brunarico 34 m2 upor.površine, parcela 300 m2, nova gradnja, cena 4.230.000 SIT. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048 21038 PARCELE PRODAMO BL.DOBRAVA 2164 m2 zaz. za 5.380.000 SIT, RATEČE 2000 m2 ali 2x1000 m, kom. neurejena, v postopku zazidalnega načrta. DOVLJE zaz. parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, ugodno za 8.050.000 SIT, DOVJE KAMNE zazidljiva, 780 m2 za 6.110.000 SIT, POLJANE (Nad Jesenicami) zaz. apreela 738 m2, komunalno urejena, sončna lokacija za 4.390.000 SIT. BLED soteska, prodamo starejši objekt na frekventni lokaciji smer BOHINJ, 83 m2 bivalne površine, parcela 260 m2. Čena 3.600.000 SIT. oz.38.000 DEM, PODKOREN prodamo 1212 m2 parcele, je v postopku zazidalnega načrta, stoji ob glavni cesti pod smučiščem, lepa, sončna lokacija. ASGARD 863-312, GSM 04 21040 Prodamo RADOVLJICA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, na parceli 1300 m2 za 27 mio SIT (290 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 21056 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo vrstno hišo, 190 m2 stanovanjske površine, 336 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 22096 Škofja Loka - Trata, prodamo zazidljivo parcelo 1310 m2 za trgovsko servisno dejavnost. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 22100 Prodamo SMLEDNIK na prometni lokaciji starejšo hišo (nekdaj gostilna), uporabna površina je 300 m2, parcela 700 m2, cena 13,7 mio SIT (145.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 22271 PRODAMO KRANJ pritlično HIŠO z izdelano mansardo na parceli 460 m2, poleg hiše je drvarnica z garažo, cena 18,0 mio SIT (190.000 DEM). K3 KERN, 221 -353, 222-566, FAX 221 -785 22272 Prodamo v bližini Kranja - vikend z dovoljenjem za nadomestno gradnjo, na parceli 1550 m2, cena 12.3 mio SIT (130 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222- 566 in fax 221 -785 22274 POLJANE nad Škofjo Loko, prodamo dobro ohranjeno samostojno hišo, 168 m2 stan.površine, parcela 787m2, ravna in Sončna lega. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 22307 Zalog pri Cerkljah, prodamo starejšo kmečko hišo, 130 m2 bivalne površine + klet in podstrehe. Pritličje obnovljeno, možnost bivanja, parcele 632. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 22309 A Zg. Jezersko prodamo zazidljivo parcelo 650 m2, možnost nadomestne gradnje. PIA NEPREMIČNINE 622-318, 623-117 _22311 Tržič - okolica; prodamo stanovanjsko hišo, primerna tudi za vikend, 125 m2 površine na parceli 370 m2. PIA NE-PREMIĆNINE ©041/753-128 22740 Tržič - okolica: prodamo tri leta staro HIŠO na parceli 450 m2, 215 m2 stan. površine, z vsemi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE ©041/753- 128 22741 Radovljica - okolica: za znanega kupca nujno KUPIMO stanovanjsko HIŠO do 150 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE ©041/674-083_22^2 V Stražišču na lepi lokaciji prodamo 15 let stari urejeno in vzdrževano stanovanjsko hišo, z cca 200 m2 uporabnih površin in 600 m2 parcele; CK, telefon, cena po dogovoru, ugodno! PIANOVA KRANJ ©315-600_ 22784 Prodamo enodružinsko hišo v Boh. Bistrici, vseljivo, visokopritlično 16x10. 700 m2. Cena po dogovoru. J&T, 714- 424 22791 Prodamo stavbno zemljišče 1823 m2 v Podljubelju za 9.0 mio SIT (95 000), možna prodaja v dveh delih. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566, fax 221- 785 22636 PRIREDITVE Narodno zabavni TRIO ali DUO igra na ohcetih.obletnicah, po dogovoru s harmoniko spremljam poroko. ©731-015 22780___ POSLOVNI STIKI 0 % provizije, ugoden odkup delnic Pip TRIGLAV, NFD, KRONA itd. ©491-487 22778 ^ RAZNO PRODAM Prodam hlevski GNOJ, manjšo traktorsko prikolico, hrastove stožnike- ©557-977 22849 Prodam BOJLER TIKI 10 I s pipo, malo rabljen in sadike ribeza. ©326-783 22851 KI A! KIA MOTORS NASMEH d.o.o., KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hrastje 145, Kranj teL/fai064/327-926 Prodam suha hrasotva DRVA razžaga11] in pripeljem. ©682-366_228* Prodam 3 meterske hrastove plohe cca 2 m3. ©714-300_ 22888 STAN. OPREMA Prodam skoraj novo OMARO predsop3 37x180x235 ter dvodelno OMARO ln" terier, 60X100X219. © 330-461 kUHINJE IN OTROŠKE SOBE ' UGODNO!. ©431-673__2^ Prodam dvodelno KREDENCO, KOT MIZO in 4 STOLE - smrekov les in kuppersbusch. ©212-463, Kranj Prodam dve postelji 190x90 z jo# ©871-049 ?2777 FITNESS CENTER NA BRDU PRI KRANJA SLID TNZ C node, HI-LO ► fitness ►fITKID'S (otroška aerobika) ^telovadba za nosečnic ► masaža holaru ergou^: Del. čas od pon. do petka od 9$ sob., ned. in praznik od 15.-**-(delovni čas začne veljati 14.w ŠIMENKO ».p. MARBZB3. KANAPEJI PRIPRAVA POGOSTITEV ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI, GOSTINSKO SVETOVANJE tel.:312-606 Po ugodni ceni prodam sedežno garnituro (trosed, dvosed in fotelj). ® 326-1 67 22826 SPORT Za polovično ceno prodam skoraj nove HOLERJE št. 33-35. ©682-720, popol- °ari _ 22763 SMUČARSKA OPREMA - nova ali rabljena, drsalke-ugodne cene! Rubin Kokrica, 245-478 22860 STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na aomu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop. ©738-fg3 ali 041/628-616_ 7677 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 ln 041/691-221 7768 STROJNI TLAKI - ESTRIHI tel.:0609 625 474 061 812 608 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na ©211-418 g|]_7l4-519_9120 IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNE gTENE, STROPOVE in celotne MAN-^ARDE po sistemu knauf ter MONTAŽA SPUŠČENIH STROPOV. VGRAJUJEMO § 1 RESNA OKNA in NOTRANJA VRATA, ^ustar Roman S.P. ©064/227-050, ^SM 041/721-570_10073 ROLETE, PLASTIČNE, ALUMINIJASTE, ^OLO GARAŽNA VRATA - IZDELUJEJO in MONTIRAMO. ROLETARSTVO NOGRASEK ©061/651-247 18978 radio trig lav 96 MHz OBDELAVA MANSARD in PREDELNIH ^ l EN v KNAUF izvedbi, montaža ARM-^ IRONG spuščenih stropov. ©491- ^25, 224-373_ 19157 ASTERIKS, Senično 7, Križe, ©557-8,74, 041/733-709 IZDELOVANJE žalu-2ii, vertikalnih žaluzij, lamelnih in plise 2aves, rolojev, rolet, PVC karnis, sestavni in nadomestni deli za rolete in fuzije, SVETOVANJE, MONTAŽA in !>fcRVIS! Dobava in montaža v najkraj- ^_Času!_ 19866 BELIMO stanovanja, lokale, poslovne Pastore ter fasade. ©431 -383 20146 TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti Parkirišč, polaganje robnikov in pralne ffsce. Delamo tudi škarpe. ©326-819, ^M_041 /711-842 Bijelič_2065i ^OX DIMNIKI - imate madeže, rosenje urji^adi ali v stanovanju? Opravljamo tud E' INSTALACIJO DIMNIKOV, u (ll.^jpvogradnje. Informacije in naroči-©0609/645-581_21008 JpISTIMO lamelne in druge ZAVESE z 7Q°ntazo. ©061/714-011 in 041/734- >«.___21017 terAaSTEKUUJEM0 vse vrste balkonov, italHn'uVetrolov' k°Pel°tov. Izvajamo vrata izvedbo aluminija npr. drsna rjpil okna za lokale in ostala steklarska 1gg ©061/272-381, GSM 041/679- ■--- 21151 so^NE GORILNIKE, avtomatiko-tudi za z aar ?i'erJe' servisiramo, montiramo BETa oCI'0' cmerimo izkoristek peči. 7o4lsb'do-o., ©in fax 874-059, 041/ ■---~]_ 21467 pR^EVn7cmo komP|etne SELITVE in lavini Pohištva, opreme, blagajn, 68Rq7dV katerem koli času. ©041/ 2i5?3a'8 ali 041/717-341, 061/152-3911 pLO^SoJE VINAS IN KERAMIČNIH ohnnT ' toPlega poda, linoleja ter l0Va namaza. LESKET 211-338 21786 Imamo zidarsko in fasadersko skupino, s.p.. Delamo hitro, kvalitetno tudi z materialom. ©327-203, 041/735-967 21788 Popravila vseh vrst TV APARATOV - TV GORENJE TUDI NA DOMU. ©331-199, Sinko 21800 Napeljujem vodovodne instalacije na novo in popravila. ©831-124 21888 ELEKTROINŠTALACIJE EPNEZ s.p. -izvajam vse vrste elektroinštalacij. ©311-530 in 041/73-59-49 22128 SELITVE, razni PREVOZI do 2 t, zelo ugodno! ©471-762 22536 VODOINŠTALATERSTVO: OBNOVA KOPALNIC (z zidavo* pečarjem), NOVOGRADNJE, MANJŠA POPRAVILA (zamakanje, čiščenje bojlerjev +odto-kov..), VAM NAREDIMO STROKOVNO. CENE KONKURENČNE! ©561-469 22563 KOMBI PREVOZI - prevozi tovora po Sloveniji in tujini - manjše selitve AVTOPREVOZNIK BOJAN JANKOVIČ, s.p. TEL.: 064/223-420 MOBITEL: 0609/631-776 Izdelava mansard in predelnih sten po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux in polaganje laminatov. ©686-055 22792 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAV ESE, KOMARNIKI, KARNISE PVC TER SCREEN SENČILA - možnost plačila na obroke. ©061/1322-001, 041/676-041, 041/676-042 22793 TV, VIDEO, STOLP, VIEDOKAMERO in ostalo vam kakovostno popravimo v PROTON SERVISU, Bleiweisova 2, (kino Center), Kranj. ©222-004 22872 Polagam keramiko hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. ©041/714-817,241-596 22890 ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE, ROLORJE IN SCREENE - izdelujemo in montiramo. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, 061/651-247 22892 STANOVANJA KRANJ PLANINA 1, prodamo 3 ss, 9. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 20495 Kranj, Planina II, v pritličju prodamo garsonjero 30,00 m2 brez balkona , vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 6.150.000 SIT (65.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. 401 kranj,bleiweisova 14 p.p.139, ietltel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Nova stanovanja v Kranju, prodamo popolnoma nove garsonjere v nizkem bloku, v izmeri do 34,50 m2 stanovanja bodo vseljiva v jeseni 1998, cena za m2 je 198.000 SIT (2100 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365 Kranj Planina 1 v stolpnici prodamo lepo ohranjeno enosobno 39,80 m 2, v 7. nadstropju, vseljivo takoj, cena 6.800.000SIT (72.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj Planina I prodamo enosobno stanovanje 39,40 m 2, 1. nadstropje, brez balkona, brez CK, vseljivo po dogovoru, cena 5.000.000SIT (53.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Nova stanovanja v Kranju, prodamo dvosobna stanovanja v nizkem bloku v izmeri do 66,45 m2 vseljiva bodo v jeseni 1998, cena za m2je 1 79.000 SIT (1900 DEM), za vse nadaljne informacije in oglede nas pokličite na tel. (064) 365-360 ali (064) 365-361 AGENT Kranj Radovljica v nizkem bloku prodamo opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom 58,60 m2, v prvem nadstropju. Stanovanje je celotno adaptirano, vsi priključki, balkon, vseljivo takoj, cena 11.370.000 SIT (120.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V«^r PROGRAM: '^t-DELJAH OD 9.00 DO 23.00 iGPJlEhiJSKl TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! rpLi °Sp0t' vide°stran, tv telop *larn°. Predstavitveno oddajo, Iv reportažo, glasbeni spot, nl1fmanJe Praznovanj... -^5?DNE CENE OBJAVE ! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p p.181 4001 Kranj E-pošta: tele-tv-kr@ siol.net Internet: http://www.tele--tv.si Telefon: 064/331-155 Telefax: 064/327-313 Kontaktni tel.-TV STUDIO: 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 Škofja loka prodamo preurejeno dvosobno stanovanje s kabinetom 54 m2, v 3.nadstro pju, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 10.400.000 SIT (110.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ Kranj Planina II, Šorlijevo nas. Kupimo dvosobno stanovanje do 4. nad., z vsemi priključki, z lepim razgledom, v mirni okolici, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Škofja Loka Frankovo naselje prodamo trisobno stanovanje 80,00 m2 v 3. nadstropju, z dvema zastekljenima balkonoma. Stanovanje je prazno vseljivo takoj 12.800.000 SIT (135.000 DEM). AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj Šor. Naselje, prodamo trisobno stanovanje 72,00 m2, v 3. nadstropju, z vsemi priključki, kopalnica prenovljena, vseljivo po dogovoru, cena 13.000.000 SIT (138.000 DEM). AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj - prodamo trisobno stanovanje 74,20 m2, v 4. nadstropju, CK na plin, JZ lega, mirna lokacija, vseljivo takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj-Planina II kupimo vzdrževano trisobno stanovanje, od 4. nad., z lepim razgledom, z vsemi priključki, za že znano stranko. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 RADOVLJICA prodamo komfortno dvosobno stanovanje z balkonom na Prešernovi in Žagarjevi. POSING 064 863 977BLED na Dobah prodamo lepo, komfortno dvosobno stanovanje za 8.032.500 SIT ( 85.000 DEM ). POSING 064 863 150 JESENICE - C. I. maja: prodamo dvoinpolsobno stanovanje v hiši, 76 m2, CK, TEL, KATV, z novo opremo, za 5.197.500 SIT (55.000 DEM). POSING 064 863 977 V LESCAH oddamo opremljeno enosobno stanovanje p#u uslužbencev, nekadilcema, za 33.425 SIT / mes (350 DEM / mes). POSING 064 863 150 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo enosobno stanovanje 37 m2, CK, lepo ohranjeno, takoj vseljivo, za 6.685.000 SIT (70.000 DEM) in dvosobno 60 m2, komfortno, takoj vseljivo, za 9.359.000 SIT (98.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA III. prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 53 m2, vsi priključki, I. nadstropje, velik balkon, takoj vseljivo, za 9.263.500 SIT (97.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA prodamo dvosobno stanovanje 65 m2, predelano v dvoinpolsobno, vsi priključki, vefik balkon, za 10.027.500 SIT (105.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ STOŠIČEVA prodamo dvosobno stanovanje 40,60 m2, kompletno obnovljeno, takoj vseljivo, za 7.028.800 SIT (73.600 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE prodamo trosobno stanovanje 66 m2, vsi priključki, priti., takoj vseljivo, za 11.460.000 SIT (120.000 DEM). POSING 064 222 076 TRŽIČ BISTRICA prodamo trosobno stanovanje 76 m2, CK, balkon, takoj vseljivo, za 8.550.000 SIT (90.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ ZLATO POLJE zelo lepo trisobno stanovanje, 62,5 m2, dva balkona, vsi priključki, takoj vseljivo, za 10.585.000 SIT (110.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA I. prodamo trisobno stanovanje 87 m2, vsi priključki, dva balkona, takoj vseljivo, cena po dogovoru. POSING 064 224 210 MEDVODE, ŠKOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL.: 064 22 72 02 opti a i e s Tel.:064/32-44-71 V KRANJU KUPIMO VEČ GARSONJER ALI 1 SOBNIH STANOVANJ. STANING 064 242 754_ KRANJ ŠORLIJEVA prodamo 2 sobno stanovanje 54 m2, C.K. TEL., za 8.760.000 SIT (92.000 DEM). STANING 064 242 754_ PLANINA II prodamo 2,5 sobno stanovanje 82 m2, C. K. TEL. 4. nads. za 11.900.000 SIT (125.000 DEML STAN-ING 064 242 754_ KRANJ oddamo 2 sobno stanovanje 65 m2 CK. TEL. (etaža hiše), 47 000SIT/ mes. STANING 064 242 754KRANJ -prodamo obnovljeno 1,5 sobno stan. 34 m2 v starejši hiši za 4.700.000 SIT. STANING 064 242 754_ ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo 4 ss, 103 m2, izhod na lastno zelenico, 1. nadstr., nizek blok, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 MLFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., prod-mao 2 ss s kabinetom, 56 m2, 3. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 622-318,623-117 20498 STRAŽISČE pri Kranju prodamo 2 ss s kabinetom, 59 m2, popolnoma adaptirano, zelo lepo, sončno, lastna CK na olje, telefon, zelenjavni vrt in zelenica, parkirni prostor za avtomobil. KRANJ PLANINA III, 1 ss s kabinetom 2. nads., lepo ohranjeno, cena 9,5 mio SIT, Kranj, Planina 1 ss, 43 m2, 3. nadstr., CK, telefon, KTV, cena 7,3 mio SIT, KRANJ Planina, 1 ss, 40 m2, 7. nadstr. zastekljen balkon, ČK, telefon, cena 6,8 mio SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20517 KRANJ Planina III, prodamo 2 + 2ss, 86 m2, CK, 1. nads., dobro ohranjeno ali menjamo za manjše. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20518 NAJAMEMO VEČ GARSONJER, 1 ss, 2 ss po vsej Gorenjski. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-945 20519 KUPIMO GARSONJERE, 1 SS, 2 SS IN 3 SS V KRANJU in OKOLICI. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630- 945 20520 KRANJ 3 ss 78 m2 v 4. nads. na Planini I za 11 mio SIT. K3 KERN, 221-353, 222-566, FAX 221-785 20539 Prodamo KRANJ na Mlakarjevi 3 ss 74 m2 v 1. nads., s CK za 13,0 mio SIT (140.000 DEM). K 3 KERN, 331-353, 222-566, fax 221-785 20540 Prodamo BEGUNJE obnovljeno 3 ss 88 m2 v 3. nads., za 12 mio SIT (130.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 20541 Prodamo ŠKofja Loka 2 ss 46,5 m2 v pritličju z vrtom, brez CK, cena 6.7 mio SIT (70.000 DEM), 1 ss 41 m2 v 7. nadstr. v Frankovem naselju, za 7,4 mio SIT (78.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222- 566, fax 221 -785 20542 Prodamo Zlato polje 2 ss 47 m2 v 4, nadstr., za 7,6 mio SIT (80.000 DEM), možnost nakupa garaže. K 3 KERN, 221-353, 222-588, fax 221-785 20543 KRANJ Planina I, 1 ss, 53,6 m2/VII!., možnost preureditve v 2 ss, vsi priključ., 8 mio SIT, KRANJ Zlato polje novo garson. 33 m2/l., balkon, CK za 6,8 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss/pr., 38,30 m2, balkon, vsi priključki 6,8 mio SIT, LESCE 1 ss/ll, 52,65 + 8 m2, vsi priključ., opremljeno, garaž, nadstrešek za 8,9 mio SIT, BLED 1 ss/PR, 32,5 m2, CK, alp. bi., 7,08 mio SIT, ŠKOFJA LOKA 2 ss predelano v 2,5 ss, obnovljeno, vsi priključ., 58 mm2, 10,4 mio SIT, KRANJ Planina li 2 33/VII, vsi priklj. zasteklj. balkon, 68 m2 za 10,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123, 221-673 20583 KRANJ Struževo 2 ss v hiši, 58 m2/pr, CK, tel., garaža, vrt, 8 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss/ll, 48 m2, CK, telef., lep razgled na Triglav, Stol, sončno za 8,08 mio SIT, KRANJ Planina I novi bloki, 2 ss/pr., 56 m2, vsi priključ., zastekl. balkon, 13,3 mio SIT, KRANJ Planina III, 75,3 m27V, vsi priključ., balk. lepo, sončno, 11,7 mio SIT, KRANJ Planina III, 75 m2/li., vsi priključ., balk., lepo, sončno, 12,7 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss, 50 m2/IV, CK, zas. balko. opremljeno, 8,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0605/650-123, 221-673 20584 ŠKOFJA LOKA Trata 3 ss 90 m2, 1,5 ss 45 m2 med seboj povlezano v celoto, CK, 2x balkon, obvnoljeno za 19,8 mio SIT, KRANJ Šorl. nas., 3 ss, 72 m2/lll, CK, balk., telefo, obnovljeno, 13,06 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 20585 KRANJ Valjavčeva 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljeno, 11,3 mio SIT, LESCE UGODNO 3 ss mansardno v hiši, 62 m2, brez CK, telef., opremljeno, vrta 140 m2, 8,5 mio SIT ali po dogovoru, 7,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221673 20586 STANOVANJA ODDAMO: Kranj Planina I 1 ss, 50 m2, pr., 38000 SIT/mes, letno predplačilo, 2 osebi. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 06no/oau-123, 221- 673___20587 STANOVANJA PRODAMO: RADOVLJICA prodamo 2,5 v bloku 58,58 m2, HRUŠICA 2 ss 53 m2, JESENICE 2x80 m2 v hiši (pritličje in 1. nad.) Kranjska gora prodamo 3 ss bloku, Kranjska gora prodamo apartma, 40 m2, JAVORNIK 4 SS 100 M2 za 6.110.000 SIT in 2 ss , JESENICE 3 ss v hiši, vrt, garaža, 66,18 m2 in 2 ss 60,22 m2 v bloku, JESENICE prodamo 3 ss 76 m2 v bloku, BLED oddamo v najem 1 ss več stanov, hiši. KR. GORA oddamo v najem 1 ss V HISI, zelo ugodna cena!, KRANJSKA GORA center prodamo apartma v hiši pritličje, 40 m2 neizdelano, cena zelo ugodna, KRANJSKA GORA oddamo v najem dva stanovanja v centru, cca 40 m2, cca 68 m2, opremljena, KTV, CK, tel. balkon, zelo lep razgled. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048 21033 KRANJ Planina I 1 ss, 39,80 m2/VII, vsi priključki, 6,9 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 46 m2/l., termo peči, 7,1 mio SIT, KRANJ Zlato polje , 3 ss, 62,5 m2/lll., CK plin, sončno, 10,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,22-16-73 21289 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz studio 161 31 30 marketing 161 30 60 KRANJ Planina prodamo enosobno stanovanje, 39.80 m2, 7. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 041/ 753-128, 041/674-083_ 21405 STANOVANJA PRODAMO ŠKOFJA LOKA Mestni trg 3 ss, 76 m2/l., klasično ogrevanje, tel., 10,5 mio SIT ali po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21935 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina II 1 ss, 50 m27IV, CK., tel., 43000 SIT/mes, poll.predpl, KRANJ Drulovka 3 ss (brez lastnika), CK olje, tel., 57.000 SIT/mes,, oddamo trem ženskam, KRANJ Šorlijevo naselje 2 ss, 55 m2/ II., opremljeno, CK, tel., 52.000 SIT/mes, poslovnežem, november 98. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 Prodamo KRANJ 3 ss 67 m2 na Kebetovi v 3 nads. za ceno 10,4 mio sit(110.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566. fax 221-785 22273 ŠKOFJA LOKA - Groharjevo nas. prodamo 2 ss STANOVANJE, 3. nadstr., 57.2 m2, obnovljeno. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 22306 KRANJ-PLANINA: prodam 3ss, 84 m2 (dva balkona), lepo, obnovljeno, takoj vseljivo. Resni interesenti pokličite na Q po 19. uri 064/714-831 22583 Šk. Loka - Šolska ulica, prodamo 3 ss stanovanje, 78 m2, v prvem nadstropju stanovanjskega objekta, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE ©622-318, 623- 117 22734 Šk. Loka - Frankovo n., prodamo 3 ss stanovanje, 9. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE ©622-318, 623- 117 22736 Šk. Loka - Podlubnik, prodamo 3 ss stanovanje, 75 m2, 9. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE ©622- 318,623-117 22738 Kranj - Planina II, oddamo 1 ss STANOVANJE, opremljeno, 1. nadstr., 30 m2, 6 mesečno predplačilo. PIA NEPREMIČNINE ©622-318, 623-117 22739 RADOVLJICA prodamo 2 ss, 52 m2, Cankarjeva, vsi priključki, cena po dogovoru. Takoj vseljivo. J&T NEPREMIČNINE, 714-424, 041/738-454 22735 JESENICE prodamo 3 ss na Plavžu, velikost 74 m2 s kletjo. Takoj vseljivo. Cena po dogovoru. J&T NEPREMIČNINE, ©714-424, 041/738-454 22786 PRODAMO V RADOVLJICI: Gradnikova 2 ss7IV, Gorenjska priti. 2 ss. J&T, 714- 424 22787 PRODAMO NA BLEDU 3 ss blizu centra v novejši hiši. Cena po dogovoru. J&T, 714-424 22788 KUPUJEMO enosobna stanovanja v Radovljici ali bližnji okolici, 3 ss v Radovljici ali na Bledu oz. okolici, 2 ss na Jesenicah oz. Koroški Beli; več stanovanjskih hiš na področju Gorenjske. J&T NEPREMIČNINE, 714-424, 041/738-454 22789 Verjemite ali ne... vi RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavet: Tinjan Kuni Ajdovščina NAJAMEMO več enosobnih stanovanj ali garsonjer v Radovljici ali okolici. J&T NEPREMIČNINE, 714-424, 041/738- 454 22790 Oddam SOBO samski ŠTUDENTKI, na Planini, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 22797 V DRULOVKI ODDAM v najem komfortno opremljeno STANOVANJE 100 m2 tujim poslovnim partnerjem. ©041/ 613-876__22818 ODDAMO Kranj Planina III, paru delno opremlieno 1 ss preurejeno v 2 ss, CK, ocria 38000 SIT, predplačilo, KRANJ delno opremljeno 2 ss, pritličje, cena 38000 SIT, predplačilo, RADOVLJICA opremljeno 1 ss, visoko pritličje, CK, KTV, telefon, cena 38000 SIT/mes, predplačilo. JESENICE 2 ss, 67 m2, balkon, CK, KTV, telefon, predplačilo, cena 28.650 SIT/mes., NAKLO opremljeno 4 ss. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 22824 Oddamo stanovanja v ŠK. LOKI, GORJE pri Bledu. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 RAVNE pri Tržiču prodamo NOVEJŠE 2 SS, 56 m2, v pritličju, vsi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 041/753- 128 22862 Oddam 1 ss v najem. ©327-353 22874 MAMICA išče prebivališče do 20.000 SIT mes plus stroški. ©221-387 22880 Prodam GARSONJERO v Škofji Loki. ©634-547 22883 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD RABLJENIH REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV. ©692-194 21963 Prodam dve zimski GUMI EXAKT M+S 165/80 R 13. ©692-224 22772 Ugodno prodam prikolico za osebni avto. ©324-854 22815 VOZILO KUPIM Kupim R 5 ali JUGO 55 od I.90-94. Sem resen kupec. ©411-893 21798 RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA RADIO SORA tel.:064/605-605 VOZI i Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579 HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14 900 DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE_ 14729 HYUNDAI LANTRA 1,6 G LSi, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 1.999.000 SIT (21 200 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14730 HYUNDAI COUPE 1,6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.450.000 SIT (26.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14731 HYUNDAI GALLOPER 2,5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el.paket, ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38 490 DEM). Možna menjava staro za novo. Ugoden kredit! ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14732 MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena - 2.733.000 SIT (28 890 DEM). Možna menjava staro za novo. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14733 ODKUP-PRODAJA PRF.PISI-KREDII! RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300. 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. 15775 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 94, prvi lastnik, 80.000 km, servisna knjižica, reg. do 6/99, avtoradio, spojler, elek. stekla, bele barve, garažiran, ugodno prodam! 061/716-221 19930 GAVALA.d.o.o. GOLF: Odkup, prodaja in prepisi rabljenih vozil ter manjava staro za staro. ©041/673-726, 0609/ 331-542 21006 FIESTA 1.3 I FLAIR, I. 96, bela, AIR BAG, 5 v, servisna, 1. last., 1.197.000 SITali 12.600 DEM. AVTO LESCE 719- 118 22280 OMEGA 2.0 16 V, I.94, met črna, 98000 km, servisna, klima, 2x AIR BAG, ABS, elek. oprema, reg. 10/99, 2.092.000 SIT ali 21.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 222« 1 VECTRA 1.6. I. 90, metalic modra, reg. 4/99, 99.000 km, ohranjena, 907.000 SITali 9500 DEM. AVTO LESCE 719-118 22282 SVVIFT 1.3 GL LIMUZINA, I.90, bel, ALU, reg. 5/99, 654.000 SIT ali 6900 DEM. AVTO LFSriF 710 ne 22283 ALFA 33 1.5 IE, I. 93, rdeča, reg. 7/99, AR, CZ, ES, spojler, kat.ohranjena, 725.000 SIT ali 7600 DEM. AVTO LESCE 719-118 22285 TV-VIDEO-AUDIO-HI-Rj hIJF ZASTOPSTVO iN PRODAJAJ UGODNA PONUDBA NA 6 ČEKOV BREZ OBRESTI 6 X 2,000 SIT PRI NAS JB DENAR VREDEN VEDNO več IZPOSOJA SONV VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.>064/222-055 ZAHVALA V 65. letu starosti se je tiho poslovil od nas dragi mož, ata, stari ata, brat in stric CIRIL MIKLAVC Štajnbirtov Ciril iz Ljubljanske ceste 5 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Se posebej hvala dr. Mileni Medic Novak in gospodu župniku s Suhe za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala gospodu župniku iz Sorice in kapucinom iz Škofje Loke ter pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: žena Marjanca, hči Veronika, sinova Jure in Matjaž z družinami Škofja Loka, 26. oktobra 1998 OSMRTNICA Z žalostjo v srcih sporočamo, da je v 77. letu po krajši hudi bolezni dotrpel naš dragi oče, dedi, brat in stric MIROSLAV GOGALA računovodja v pokoju Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 27. oktobra 1998, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: hčerki Jana, poročena Mali in Maja, poročena Dvoršak z družinama Radovljica, l'od I j uhelj V SPOMIN Danes, 27. oktobra, mineva leto dni, odkar nas je zapustil SLAVKO ZENI Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. VSI NJEGOVI Besnica, 27. oktobra 1998 ZAHVALA j V 87. letu nas je zapustil naš dragi mož, i oče, stari oče, praded, stric in tast VENCELJ BOŽNAR Bredeškov ata iz Zakobiljka Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. /.upniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvene postaje Gorenja vas in sodelavcem ZD Škofja Loka. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Konec je skrbi in dela, v spomin naj lučka ti gori, naj skrije grob odeja bela: Dragi ata, mirno spil Ob izgubi našega ata JANKA BALOHA iz Zabreznice se zahvaljujemo osebju bolnišnice Jesenice, dr. Alenki Cegnar, organizaciji Zveze borcev in govorniku gospodu Petru Sitarju za poslovilne besede, Društvu upokojencev, gasilskemu društvu Zabreznica, gospodu župniku za lep poslovilni obred, sosedom, sorodnikom, vsem prijateljem in znancem in vsem ostalim, ki ste nam pomagali in sočustvovali z nami. VSI NJEGOVI R 5 CAMPUS, I. 89, met zelena, 5 v, 5 p, reg. 4/99, 439.000 SIT ali 4600 DEM. AVTO LESCE 719-118 22287 PEUGEOT 205 LOOK, I. 91, centralno zaklepanje, elek. stekla, alarm, garažir-an, reg. do 3/99, ugodno prodam. ©061/159-50-70 22534 Prodam SUBARU JUSTY, letnik 1987. 3223-253 22747 Prodam HYUNDAI LANTRA 1.6 I. 96, z dodatno opremo. ©718-632 22751 Prodam SEAT TOLEDO 1,8 GLX, I.93, 77 000 km, reg. do 6/99, oprema: 4 x el. stekla, centr. zakl., nast. servo volan, cena 1.050.000 SIT. 13688-121 22759 Prodam JUGO KORAL 55, I.89, rdeče barve, ohranjen, reg. do 1.2.99, cena po dogovoru. ©558-767 22760 Jeep NASMEH d.o.o, KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hrastje 145, Kranj tel./fax:064/327-926 Prodam GOLF JGL 1.3 I. 82, ugodno prodam. 12223-781 22765 JUGO 55 KORAL I. 89, JUGO 55 A I. 87, JUGO 45 I. 89, R 4 GTL I. 85, prodamo. AVTOGARANT 634-231 22766 SUZUKI SVVIFT 1.6 glx L. 95, OPEL ASTRA 1.4 ISE CLUB KARAVAN I. 92, prodmo. AVTOGARANT 634-231 22767 VW PASSAT CLTURBO D I. 89, HONDA CMC GL avtomatik L. 91, prodamo. AVTOGARANT 634-231 22768 GOLF JXD I. 90, I. lastnik, GOLF CL diesel I. 91, GOLF JGLD I. 83, prodamo. AVTOGARANT 634-23 1 22769 FORD ESCORT CLX I.94, 1.6 16 V, FORD ESCORT4.6 CLX 1.91, prodamo. AVTOGARANT 634-231_22770 R 4GTL I.89, R 4 GTL I.86, reg. celo leto, R 19 TR I.90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 22771 TOYOTA CARINA XL11.6 16 V, kovinsko rdeč, odlično ohranjen. 13211-344 22774 Prodam R 5 GTD, 1.86, krem barve in R 5 CAMPUS, I. 91, rdeč. ©802-271, po 16. Uri 22782 ■H Bratov Praprotnik 1 0, NAKLO Tet./fax:064/47 1-03 5 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MONROE GOLF 1.87, 1.6 bencinar, cena 450 000 SIT. ©719-563 22794 Prodam VW POLO 55, I. 95, 5 v, kovinska barva, možnost kredita. 12874-018 22804 FORD MONDEO 1.8, I. 94, možna menjava in R EXPRESS, letnik 1993 s stekli. ©725-315,0609/640-653 22812 Y 45 AX, I. 87, reg. do 7/99, zimske gume, radio, 85000 SIT. 12545-196 22813 R 4 GTL, I. 92, rdeče barve, prevoženih 71000 km, registrirana do 9/99, izredno ohranjena, nikoli karambolirana, samo resni, cena 428000 SIT. ©041/720-724 Prodam Z 101 MEDITERAN. 12226-893 22822 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX prodam več vozil: GOLF 1.83, 87, JETTA I. 81, R 4 GTL I.89, R 18 TLJ I. 87, SUBARU 700 SDX I. 86, LADA SAMARA I. 93, 95, FIAT PUNTO 90 SPORTING, I. 95, AX 1.1 TRS I. 90, OPEL VECTRA I. 90, 95, ŠKODA FORMAN 135 LS I. 91, PASSAT CL 1.8 karavan, L. 89, kombi vw transporter 82, citroen c 25 d, L.90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 22823 Prodam avto LADA NIVA garažiran bež barve, prevoženo 47.000 km, letnik 1987 in zimske gume. ©223-678 22830 Prodam R 5 letnik 92, rdeče barve, garažiran, redno servisiran. ©411-893 22833 Prodam MAZDO 323 S, rdečo, I. 90, prevoženo 120.000 km, katalizator, dodatna oprema, nastavljiv volan, šibe-dah, CZ, avtoradio, alarm. ©691-357 22839 Poceni prodam Z 101 GTL 55, I. 87, bele barve, reg. do 4/99. ©733-958 Prodam AUDI A 3 1.8 turbo, I. 97, MERCEDES 180 C, I. 94, POLO 1.4 I. 95, KADETT B, I. 70, JUGO 45 L. 87. ©741-801 22846 Prodam R CLIO 1.2 RN, I. 96 in CITROEN SAXO 1.0 i, I. 97. EDO-Rd.o.o., PE. JOŠT MOBIL, Galetova 9 A, Kokrica pri Kranju 22848 Prodam GOLF diesel, I. 86. ©491-255 Prodamo: KIA PRIDE 1.3, I. 97, POLO 1.0, I.95, CLIO 1.2 I. 94, ESCORT 1.4 I. 94, TIPO 1.4 IE, I. 95, BRAVA 1.4 12 v SX, I. 96/97, PANDA 4x4, I. 92/94, NIVA 1.6 kat, I. 94, R 5 FIVE PLUS, I.96, UNOV 1.0 IE, I. 97, PEUGEOT 306 1.6, I. 94, GOLF III 1.8 GL, I. 91, ASTRA 1.8 16 V, I.94, R 19 1.8 RT, I.93, MONDEO 1.8 GLX, I.93. AVTO LESCE, 719-118 22857 Prodam CLIO 1.4 RT, I. 93. ©331-177 ZX AURA 1.8 i, I. 94, črn, 1. last., ES, DCZ, ALU s. streha, AR, ohranjen, 61.000 km, 1.230.000 SIT ali 12.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 22864 ŠKODA FAVORIT GLX, I. 93, rdeča, 1. last., reg. 6/99, katalizator, 535.000 SIT ali 5600 DEM. AVTO LESCE 719-118 HYUNDAI PONY 1.5 GLS limuzina, I. 91, met. siv, AR, CZ, ES, el.s. streha, 85000 km, servisna 612.000 SITali 6400 DEM. AVTO LESCE 719-118 22866 PEUGEOT 106 XN 1.6 diesel, I. 96/97, črn, 40.000 km, AIR BAG, 1. last., servisna, 1.369.000 SIT ali 14.300 DEM. AVTO LESCE 719-118 22867 PANDA CLX I. 95, 35.000 km, rdeča, 1-lastnica, servisna, letve, 708.000 SIT ali 7.400 DEM. AVTO LESCE 7 1 9-118 22868 VISO I. 82, prva lastnica, reg. 27.8.99, prodam za 60.000 SIT. ©731-086 22873 Prodam FORD ESCORT 1.6 CLX, I. 10/ 91, reg. 7/99, cena po dogovoru. ©332-122 22876 Prodam JUGO, dobro ohranjen. ©831- 079 22879 Prodam FORD FIESTA I. 93, 88.000 km, 1.3 i. ©633-344__22886 Prodam R 5 GTS, I. 1988, rdeč, 5 vrat. ©472-125 22889 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS, I. 92, HYUNDAI SONATA 1.8 GLSI, I. 95, PEUGEOT 405 GL karavan, I. 90, PASSAT GL 1.6, I. 89, FIAT CROMA 2.0 CHT SX, I. 90, FIAT TIPO 1.4 DT, I. 88, HONDA CIVIC 1.4 GL, I. 89, MAZDA 323 F 1.6 i, I.90, HYUNDAI PONY 1.3 LS, I. 90, FORD ESCORT 1.8 CLX diesel, I. 92, OPEL OMEGA 2.0 i karavan, I. 92. Prodamo ali menjamo, možen nakup na kredit. AVTOHIŠA LUŠINA, Škofja Loka, 652-200 22893 HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, tri vrata, bela barve, I. 98, nov še po ugodni ceni za 1.399.000 SIT, kredit TOM + 2%-AVTOHIŠA LUŠINA ŠKOFJA LOKA, ©652-200 22894 ODKUP-PRODAJA - KREDIT RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. ©323-298, 0609/ 643-202 22897 ZAPOSLITVE NUDIMO REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV TRGOVCEM ZA OSKRBOVANJE ŽE ZNANIH STRANK. ©634-064, 041/637-492_21087 Iščemo NOVE SODELAVCE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446, 041/651-737 in 041/721-657 214« Zaposlim PRODAJALCA -voznika za prodajo na terenu. Zahteva se IV. stopnja šolske izobrazbe, zaželen izpit C kategorije. Ponudbe do 5. VIPI, d.0.0. Brezje 76 D 10. 98 na ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice, tašče, sestre, tete in svakinje MARJETE POGAČAR ZALOKAR iz Sebenj pri Zasipu, upokojenke LIP-a Bled se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo obiskovali v času njene bolezni. Hvala našim in njenim sosedom in sovaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem LIP-a Bled in OŠ Mojstrana. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Janku Kersniku za pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi Zvezi borcev, Društvu upokojencev, Rdečemu križu, praporščakom in pevcem iz Zasipa, LIPu Bled za pozornost in Pogrebni službi Komunala Bled. Posebej sc zahvaljujemo ga. Radi Polajnar, g. Janezu Janu in ga. Minki Sračnjek za ganljive besede ob slovesu ter g; Domnu Jeraši in g. Niku Podobniku za lepo zaigrani melodiji. Še posebej hvala sosedom Urhovim in Kokaljevim za pozornost in pomoč. Hčerka Vera z možem Erancijcm in vnukinja Lili z družino Mojstrana, 17. oktobra 1998 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da sta tragično preminula naša sodelavca MARKO KOSEC ALES BAJZELJ Ohranili ju bomo v trajnem spominu. AVTOHIŠA VRTAČ Torek, 27. oktobra 1998 MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS V redno delovno razmerje TAKOJ sprejmemo samostojnega TAPETNIKA z osnovnim znanjem šivanja in krojenja žimnic. TRODOM No 1., d.o.o. Delavska cesta 26 4000 KRANJ tel.: 064/311 377. Ce potrebujete redno zaposlitev, pa bi radi preizkusili svoje sposobnosti z nečim novim, pokličite na ©315-431 Moški srednjih let, resen, išče delo šoferja B kategorije (razvoz s kombijem). ©332-706 21795 Iščemo komunikativnega PRODAJAL-CA-SOFERJA za prodajo mesnih izdelkov na terenu. Starost do 30 let, stimulativni zaslužek. MESARSTVO MLINARIC Lesce, 718-332 22334 GOSTILNA BIZJAK, Zg. Bela pri Preddvoru redno zaposli samostojnega KUHARJA - ICO. Vse ostalo po dogovoru - osebno! 22374 Ste pripravljeni delati za dober zaslužek v vašem prostem času? Primerno za vsakogar (polnjenje kuvert). Kličite od 9-16. ure ©621-060 22841 Zaposlimo PRODAJALKO - pripravnico živiljske stroke za delo v Škofji Loki. ©315-750 22843 Sprejmemo vsa ZIDARSKA DELA. Delamo kvalitetno in poceni. ©325-594 22856 Zaposlitev dobi POKLICNI VOZNIK C, E kategorije, za vožnje v mednarodnem prometu. Pogoji za zaposlitev: nekajletna praksa in pasivno znanje nemškega jezika. ©525-360 22870 Zaradi povečanja obsega del imamo prostih še nekaj delovnih mest. Če ste komunikativni, vas zanima delo v pisarni z razgibanim kolektivom in si želite dobro zaslužiti, nas pokličite na ©352- 63 0 22887 'ščemo v Radovljici primerno OSEBO za nego starejšega, nepokretnega bolnika in delno pomoč v gospodinjstvu. Plačilo 100.000 SIT/meseč-no, bivanje in hrana v hiši. Prosti čas po dogovoru. Telefon: 549-063 Prikupno dekle z veseljem do dela z 9osti zaposlimo v kava baru v Kranju. g225-690_22419 . Za prodajo komercialno uspešnih izdelkov iz uvoza iščemo uspešne AKVIZITERJE. Možnost redne ali honor-arne zaposlitev, stimulativni OD. Za °sebni razgovor pokličite 557-033 22601 AVTOMEHANIKA in KLJUČAVNIČARJA zaposlim na strojih za predelavo plastike. Poiskusna doba 3 mesece. Inf. oz. prošnje na naslov: PLASTIKA MESOJEDEC, Snebers-Ha 140 A, 1260 LJUBLJANA - Polje, tel.: 061/484-311 INŽENIRJA ali DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE za področje TELEKOMUNIKACIJ redno zaposlimo. Ponudbe z dokazili pošljite na naslov: „LE-TEHNIKA, d.o.o. Sučeva 27, 4000 Kranj Tel.: 064/24 21 21 ŽIVALI Prodam mlade črne KOKERŠPAN-JELKE. ©431-140_22324 Prodam francoske OVNAČE, devet delni KUNČNIK, KLETKO za 42 kuncev. ©041/760-616 22469 Podarimo dve mladi psički NEMŠKI OVĆARKI. ©712-393_22486 Prodam 14 mesecev staro TELIČKO simentalko. ©421-234 22773 Prodam črno belega BIKCA, starega 10 dni. ©401-423 22775 Prodam PUJSKE od 20-40 kg težke. ©622-180 22779 Prodam 3 mesece starega bikca simentalca. ©801-278 22783 Prodam dve rodovniški KRAVI, črno-bele pasme, breji 5 in 7 mesecev, sta po 1. in 2. telitvi. Janez Pogačar, Boh. Bela 7 22795 NEMŠKE OVČARJE, stare 6 tednov, dobite na ©549-008 228O8 Prodam TELIČKO simentalko staro 4 tedne. ©327-203 22811 Sprejmem delo na domu. ©325-790 Diskoteka TREZOR honorarno zaposli ^TREZNO OSEBJE. Ponudbe na naslov p.em Janoš S.P., Rimska 23, 1000 yubljana, s pripisom: za diskoteko lreZOr 22762 zaposlimo KV STRUGARJA ali STROJNEGA MEHANIKA - lahko pripravnik. Le Pisne prijave na naslov Kepro d.o.o., Hotemaže 11, Preddvor 22799 za novo odprti lokal v Cerkljah potrebujemo še eno dekle za delo v strežbi. Tista, ki bi se nam rada Pndružila naj pokliče na ©422-192, popoldan in 422-526 po 15. uri 22801 Honorarno zaposlitev išče moški, "očno delo, prevozi, vodenje itd. Resno! ©041/735-953_22809 HONORARNO DELO dobi dekle v kava °gru v Škofji Loki. ©041/76-29-0322817 Iščemo dekle ali fanta za pomoč v strežbi. ©0609/331-603 po 22. uri 22320 Prodam PUJSKE 20-40 kg. 22816 r620-582 Prodam KRAVO simentalko za zakol, staro 5 let. ©421-485 22819 - Prodam KRAVO s teletom. Resman, Hraše 25, Lesce 22821 Prodam dve TELIČKI simentalki, težko od 100-150 kg. ©742-112 22844 Oddam 2 meseca staro PSIČKO mešanko. ©451-705 22850 Prodam BIKCA težkega 250 kg. ©423- 301 22853 Prodam en teden starega črnobelega TELIČKA bikca. ©061/824-183 22359 Prodam TELIČKA simentalca, STAREGA 10 DNI. ©491-172 22871 Prodam KOZO in pripuščam KOZLA srnaste pasme. Jesenovec, Brezje 61, Brezje 22885 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. ©491-541 22754 BIKCA do 450 kg in brejo TELICO ali kravo, lahko s teletom, kupim. ©725- 254 22834 — —1 1 a un mm Ic STILNO V AN JE KANAL in vsaj petkrat odgovorite ha ključno vprašanjih Kako cio nagrade: Do 8. novembra vam bomo vsak dan zastavili po eno ključno vprašanje. V enem tednu bomo nanizali 7 nagradnih - ključnih vprašanj. Pojavljala se bodo v posebej označenih oddajah. Pravilno morate odgovoriti na pet od sedmih vprašanj. Odgovore napišite na dopisnico in jih do srede naslednjega tedna pošljite na naslov: Kanal A, Tivolska 50, p.p.44,1101 LJubljana, s pripisom za "Priglejte si". Dopisnica mora poleg odgovorov vsebovati še vaše ime in priimek, natančen naslov in številko žrebanja, vsako nedeljo bomo izžrebali nagrado GRUNDICA, 15. novembra pa še dva dobitnika stanovanja in mercedesa modela A. Več informacij lahko dobite vsak dan v posebni oddaji "Ob 20.00 si na Kanalu A priglejte". NOTRANJSKI RADIO LOGATEC"D.O.O Logatec*Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:06l/74l 6I2 radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz NEDELJSKE ČESTITKE NA RADIU KRANJ Pokličite tel. 064 2X1/186 UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 222-222, TRŽENJE: 221-186, FAX: 225-290 =IADiO «anj 913 Ffi TOREK: - 16.20: VARUJMO ZDRAVJE - INKONTINENCA - ZDRAVJE IN DRUŠTVO INKO - GOSTJI: MARIJA SMOLIČ, MARTA ŠOLAR - 20.00: AVTOMOBILISTIČNA ODDAJA -911 TURBO SREI3A.« VEČERNI PROGRAM MODA IN... ČETRTEK: VEČERNI PROGRAM - PARNAS WWW:HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio - kranj.si ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 1 pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l 1 bomo pisali Šesta obletnica vojašnice v Bohinjski Beli in konec urjenja 15. generacije Bohinjska Bela, 27. oktobra - Minuli petek je bila v vojašnici v Bohinjski Beli slovesnost, s katero so obeležili kar tri pomembne dogodke. Usposabljanje je končala 15. generacija vojakov gornikov. Dvesto petdeset vojakov gorske enote se je izurilo za bojno posredovanje v sredogorju in visokogorju. Slovesnosti so se med drugimi udeležili predstavniki izpostav za obrambo in številni starši omenjenih vojakov. Slavnostna govornika sta bila poveljnik gorske brigade Mihael Rauter in major Janez Cerkovnik, ki sta najboljšim vojakom podelila priznanja. Najboljši vojak 15. generacije je Uroš Mali, priznanja pa so dobili še Gregor Ažman, Tadej Kolar, Uroš Sodja in Marko Zakrajšek. Poleg tega so praznovali tudi 6. obletnico vojašnice Bohinjska Bela, kjer se je dosedaj usposobilo približno 4500 vojakov. V petek so si vojašnico lahko ogledali tudi obiskovalci, saj je bil dan odprtih vrat, nova generacija vojakov pa bo začela urjenje v začetku decembra. Ob naštetih dogodkih so se spomnili tudi 30. obletnice delovanja Teritorialne obrambe. • R. Š., foto: T. Doki GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ODIVO SERVIS AVTO G UM ŠENČUR SAVA • G00DVEAR • SEMPERIT • MICHELIN • DUNLOP • NOKIAN • FULDA • DEBICA • BANDAG • VSE VRSTE AVTOPLAŠČEV M+S NA OBROČNO ODPLAČILO ALI S POPUSTOM ZA GOTOVINO • BREZPLAČNA MONTAŽA • HITRE IN STROKOVNE VULKANIZERSKE STORITVE ZA OSEBNA, TOVORNA, KMETIJSKA IN DRUGA VOZILA DEL. ČAS: OD 7. - 20., SOBOTA: OD 7. -14. TEL: (064) 411-952 LDS ZA SKOFJO LOKO Manj administracije, več kanalizacije. Kopač namesto Mlinarja Zamenjava v vrhu Alpine? Včeraj popoldne se je sestal nadzorni svet žirovske Alpine, vse kaže, da bo direktorja Francija Mlinarja zamenjal Martin Kopač. Žiri, 27. oktobra Do zaključka redakcije nam ni uspelo izvedeti, ali je prišlo do zamenjave pri vrhu žirovske Alpine. Glede na dogodke zadnjih dni pa lahko s precejšnjo gotovostjo napovemo, da bo nadzorni svet zamenjal direktorja. Franci Mlinar namreč na sredini seji nadzornega sveta ni dobil podpore za svojo poslovno politiko, ni bil sicer še odstavljen ali razrešen, v javnost pa je že prišla napoved, da ga bo zamenjal Martin Kopač. Predsednik nadzornega sveta Alpine Bogo Fi-lipič nam je danes dopoldne potrdil, da je ta možnost precej realna. Mlinar podpore nima več, ker bo kot vse kaže Alpina letošnje leto zaključila s precejšnjo izgubo, velike probleme imajo tudi s podjetjem A&E v Nemčiji, ki ga je včasih vodil Tomaž Košir (zdaj je zaposlen v NLB), zdaj pa je bilo vodenje podjetja prepuščeno nemškemu partnerju. K izgubi bo prispeval tudi za približno milijon mark sredstev, ki jih je država leta 1996 kot dotacijo za ohranjanje delovnih mest dala Alpini, pred kratkim pa vzela nazaj oziroma spremenila v posojila, ker Alpina pogodbe ni povsem izpolnila. Martin Kopač je domačin, Alpino je vodil v letih 1976 do 1980 (pred Koširjem), zdaj dela v poslovni skupini Nika, natančneje pri Hipotekami banki Brežice, ki ni več banka. V času Elanove afere je bil nekaj časa zaposlen v Gorenjski banki, podobno kot Tomaž Košir, saj ta pripravljala novo ekipo za Elan, kar pa je propadlo, ker je bil Elan prodan Hrvatom. • M. V. Najtežji, največji, naj.... v Cerkljah Letos rekordna repa in koleraba Desetič zapored so v soboto zvečer v Cerkjah ocenjevali letošnjo letino, prvič pa so ob 13. bučariadi člani TD Cerklje pripravili tudi razstavo buč. Cerklje, 26. oktobra - Bilo je obilno leto. To je prepričljivo potrdila v soboto popoldne in €HBD Gortnjdm horzno posredniška družba d.d. ŽELITE KUFITI ALI PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z O&RESTMl V BANKAH? 31 RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- Koroska 55, Kranj tet* 064/380 100. fac 064/180 10 12 zvečer tradicionalna in letos že jubilejna deseta prireditev Naj pridelki Slovenije ter že 13. bučariada in prva razstava buč v Cerkljah. Ob pokroviteljstvu občine Cerklje, sopokrovi-teljstvu Gorenjskega glasa, Mesarije Kepic in Oljarice Britof pa je tudi v Sloveniji vse bolj poznano prireditev pripravilo pomlajeno Turistično društvo Cerklje. Že popoldne so ocenjevali najdebeljše, najdaljše in najlepše buče na 13. bučariadi in prvi razstavi buč. Bili smo priča rekordu, saj je najdaljša buča Staneta Oblaka iz Drulovke imela kar 225 cm, najdebeljša je zrasla Joštu Kralju iz Radovljice z obsegom 437 centimetrov, Rado Čarman iz Apna pa je dobil nagrado za 38 različnih vrst buč. Nič manj razburljivo pa ni bilo zvečer v kinodvorani na tehtanju najtežjih devetih kmečkih pridelkov. Ob povprečno bogati in dobri letini smo bili priča tudi rekordni repi Franca Jenka iz Spodnjega Brnika (6.30 kg) in nadzemn' kolerabi, pravi velikanki, ki Je zrasla Ivanu Pogačniku v Zvirčah pri Tržiču. Po lanskem njegovem rekordu je tokratna rekorderka tehtala kar 13,55 kilograma. Več v petkovem Gorenjskem glasu. • A. Žalar G.G. Zakaj ni (bilo) kolon Včeraj je na koledarju pisalo 26. oktober. Jesenski ponedeljek kot ponedeljek pač; pa vendarle znatno drugačen: včeraj zjutraj • in tako bo vse do petka, je bilo v večjih gorenjskih krajih zlahka dobiti prosto parkirno mesto. Oktobrske šolske počitnice so in na parkirnih prostorih je zjutraj skoraj tako prazno kot sredi poletja. Se bolj nevsakdanje prazno je bilo včeraj na vseh štirih gorenjskih mejnih prehodih z Avstrijo. Namesto dolgih kolon vozil, ki so na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo običajen pojav dobesedno vsak dan od ponedeljka do sobote, je včeraj promet skozi (oz. čez) Karavanke potekal res tekoče. Razlog: 26. oktober je avstrijski državni praznik. Kar je marsikdo včeraj ugotovil šele, koje že prestopil mejo in ugotovil, da so trgovine ter uradi zaprti Se sreča, da na treh od štirih gorenjskih mejnih prehodov z Avstrijo poslujejo brezcarinske prodajalne. Va&tmo vas na predstavitev spremembe Ureditvenega načrta Kulturni center Tržič in predvidene gradnje osnovne šole in večnamenske športne dvorane. od io. uri v razstavnih prostorih v atriju občinske stavbe. Za tako velik korak potrebujemo tudi Vašo podporo. ŽUPAN Pavel Rupar Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes bo sprva zmerno oblačno, čez dan pa pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo„okoh 2. najvišje dnevne pa okoli 11 stopinj C. Jutri bo dopoldan po nižini megla, nad 800 m pa sončno. Čez dan se bo od zahoda zmerno pooblačilo in v višjih predelih močno ogrelo. V četrtek bo sprva delno jasno, pihal bo jugozahodni veter. Topleje bo, zvečer in v noči na petek bo Gorenjsko ob severozahodni11 višinskih vetrovih prešla hladna fronta. DAN VREME min /T max TOREK ■ 2/12 SREDA ČETRTEK 3/ 13 8/15 Želim mesto zadovoljnih in bogatih ljudi, Kranj, naši otroci vse možnosti. Mohor Bogataj lds Q Liberalna demokracija Slovenije^)