Iskra
glasilo delavcev sozd iskra
X ŠIROKA POTROŠNJA
Dileme
Nedvomno je za sleherno delovno organizacijo zelo razveseljivo, če se lahko, tako kot naša Iskra, pohvali s tem, da lahko proda vse, kar izdela. So tovarne vseh vrst, ki se iščejo, ki ne vedo, s čim bi začele, da bi odkrile pravo proizvodnjo, oziroma izdelovale predmete, ki bi jih tržišče sprejelo. Mi se s temi težavami ne borimo in zelo zadovoljni smo lahko, da je tako. Seveda pa se s tem tudi vse še ne konča. Stojimo tudi pred številnimi dilemami, ki jih bo treba razvozljati, smo na križiščih, kjer se bo treba odločati za najboljšo pot.
Pogosto na delovnih sestankih in na zasedanjih višjih struktur govorimo o tem, da je Iskra na meji tehnološke in kakovostne zmogljivosti glede na svojo trenutno organiziranost. To že samo po sebi terja nujne ukrepe, kajti če smo nekje na meji, to pomeni, da lahko vsak trenutek zdrknemo na drugo, slabšo stran, ko se bomo težko pobira-
li.	Rekli smo sicer, da lahko vse prodamo, kar izdelamo, a če se-žemo stvarem do korenin, bomo že tu odkrili, da so tudi tu izjeme. Nekaj izdelkov le ne moremo prodati, nam stojijo in nas bremenijo. In če nekaj takih izjem je, ne glede na to, da kot geslo glede na veliko večino proizvodnje, pravimo, dajo lahko vsak trenutek prodamo, je to samo znamenje, da bi z več vztrajnosti in znanja tudi tistih nekaj izjem lahko tako izdelali, da bi tudi ti predmeti šli v promet. Po drugi strani pa se moramo zavedati tudi možnosti, da bo takih izjem vse več in da bomo iz močno rentabilnega podjetja postopoma padli na raven nerentabilnega podjetja z neku-tantnim blagom. Danes se tehnologije, okusi, potrebe tako hitro menjajo, daje treba biti vselej na preži.
Zato naj nas še bolj kot samozadovoljstvo budi misel, da moramo proizvodnjo in kakovost nenehno razvijati dalje, kajti sicer bomo zaostali in ne bomo mogli koristiti niti teh Prednosti, kijih že imamo.
Če bi bilo vse tako rožnato, bi tudi problemov ne bilo, pa so, in to kar dovolj žgoči, zlasti v TOZD Pržan, Upori. Montaža Prija, Inženiringi in Avtomatika Vse to je treba organizacijsko čimprej in čim bolj celovito Urediti, zlasti kadar se izkaže, Pa delovne organizacije same te-9a na področju kakovosti niso sposobne urediti. Zato moramo Ugotoviti, da se bo to uredilo °d drugod. IKM in Bil to prav 9otovo niso sami, temveč je posebno to urejanje izpeljati iz Pekih osrednjih vidikov, celovi-to z enotnimi prijemi. Na ravni ^OZD bo vsekakor treba poskrbeti na področju zagotavljanja kakovosti za ustrezni status, mformiranost in zasedenost, na ravni posameznih delovnih or-Sanizacij pa izoblikovati time za aktivno ureditev stanja. Samo tako, če bomo dileme reševali sproti in odločno, bomo zago-tovill potreben napredek tudi *a naprej.
Mara Ovsenik
Številka 32 — Leto XVII — 19. avgust 1978
SIN
Z letne konference sindikata DO Široka potrošnja v sežanski TOZD.
Sežan&a TOZD Sprejemniki je bila gostitelj letne konference sindikata Široke potrošnje. Udeležba je bila zelo dobra, saj so se vabilu odzvali vsi predstavniki družbeno-političnih organizacij, prisostvoval pa je tudi predsednic 10 KOOOS SOZD Iskra Jože Čebela. Sindikat Široke potrošnje, ki velja za enega najbolj aktivnih v celotni Iskri, je tudi tokrat obravnaval aktualno in perečo problematiko. Na dnevnem redu je bila obravnava poslovanja v prvem polletju letošnjega leta, informacija o investicijskih vlaganjih v srednjeročnem obdobju, prisotni pa so sprejeli tudi okvirno razdelitev delovnih nalog in aktivnosti družbeno-političnih organizacij in sindikata za prihodnje leto.
V imenu 10 KOOOS SOZD Iskra je predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in organizatorjem letošnjega dneva Iskre za odlično opravljeno delo Jože Čebela izrekel priznanje.
POSLOVNI REZULTATI NISO POVSEM ZADOVOLJIVI
Prvih šest mesecev letošnjega leta je fizična proizvodnja v poprečju dosegla 89,5 % planirane, kar je glede na izredno slab start v začetku leta relativno zadovoljiv podatek. Omeniti velja, da na prvem mestu navajamo fizično realizacijo predvsem zaradi vrste težav, ki pestijo domala vse temeljne organizacije v Široki potrošnji. Dolga vrsta težav z reprodukcijskimi materiali, nerednimi dobavami in uvoznimi restrikcijami je proizvajalce širokopotrošnih izdelkov zelo omejevala pri uspešni realizaciji fizičnega plana proizvodnje.
Podatki po posameznih temeljnih organizacijah so sledeči: TOZD TV Pržan 82%, TOZD Elektromotoiji Železniki 97%, TOZD Antene Vrhnika 100 %, TOZD Montaža elektro-
motoijev Idrija 87%, TOZD Sprejemniki Sežana 96 % in TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov Reteče
88%.
Tudi prodajni rezultati podražajo — čeprav ne neposredno — slabo izpolnjevanje kosovne proizvodnje. V prvem polletju je prodaja dosegla 43 % planirane letne, značilnost zlasti drugega kvartala pa je zelo naglo naraščanje nalog. Vrednost rasti zalogje v Pržanu od februarja do sedaj narasla od 2,4 na 7 milijard, v Sežani od 1,1 na 2,9 milijard, na Vrhniki od 0,25 na 0,4, v Železnikih so se zaloge povzpele na vrednost 1,8 milijarde. V Retečah so bile zaloge konec preteklega leta vredne 2,2 milijarde, sedaj pa so ocenjene že na 6,7 milijard. Izjema pri kopičenju zalog je edino idrijska temeljna organizacija, kjer se izdelki dobesedno še topli prodajajo. Zaloge
ISKRA COMMERCE
Nezadovoljni z izvozom
Zbori delovnih ljudi in delavski sveti po temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb v Iskri Commerce so te dni obravnavali in potrdili polletno poročilo o poslovanju Iskre Commerce v letošnjih prvih šestih mesecih. V nadaljevanju objavljamo povzetek tega poročila, za krajši komentar o poslovanju IC pa smo zaprosili tudi finančnega direktorja te delovne organizacije Fabia Škopca. Tole nam je povedal:
,,Prodajni uspehi Iskre Commerce v prvem polletju so izredno ugodni in so nad pričakovanji, pri čemer ima odločilno vlogo ugodna prodaja na domačem tržišču. To, lahko bi rekel, lepo sliko, pa kvari več problemov, s katerimi seje moral naš kolektiv srečevati v tem obdobju. Najhujši je zlasti nizek izvoz, ki je celo manjši kot v lanskih prvih šestih mesecih. Ta izpad, bo izredno težko nadomestiti. Pri vsem tem pa bi želel poudariti ter opozoriti delavce v celotni Iskri, da izvozne težave niso nastale zaradi problemov na tržišču, torej ne izvirajo iz tržišča, kajti možnosti za izvoz so velike; problem je zlasti v notranjih, Iskrinih težavah. Naj jih kar naštejem: blaga za izvoz ni, ne spoštujemo rokov, cene naših izdelkov so previsoke, kakovost niha, in še in še bi lahko kritiziral, glavni problem pa je ta, da so naše proizvodne organizacije bolj usmeije-ne na jugoslovansko tržišče.
Drug tak problem, kije vrgel slabšo luč na naše poslovanje, so izredno velike zaloge — večje kot lani in večje kot smo načrtovali. Vezava zalog v skladiščih seje povečala v primeijavd z lanskim prvim polletjem in v primerjavi s planom za celih 21 %. To seveda zelo draži naše poslovanje, saj nam angažira naša skromna obratna sredstva.
Tretji problem so terjatve. Opažamo namreč izreden porast nezavarovanih terjatev na domačem tržišču nad zakonsko dovoljenim rokom. Lahko torej ugotavljamo določena znamenja nelikvidnosti.
Z;lo visoke so tudi terjatve v tujini, saj so kar za polovico večje kot ob koncu lanskega leta. To je še toliko bolj opazno, če se zavedamo, da seje izvoz nekoliko zmanjšal. Delni porast teh terjatev je nastal zaradi finansiranja v tujini prodanega blaga na ko-
mercialne kredite, vendar pa so na ta porast vplivale tudi naše notranje slabosti v Iskri in v Ljubljanski banki. Priliv iz Ljubljanske banke v Iskro Commerce namreč traja tudi 3 do 4 tedne. Glede na to, da Iskra Commerce poravnava proizvodnim organizacijam izvozne terjatve v roku 15 dni,je to zanjo zaradi kasnitve prenosa velika obremenitev.
Ob koncu bi rad povedal še tole: kljub lepim finančnim rezultatom, ki jih je Iskra Corrmerce dosegla v prvem polletju, pa nam razporeditev čistega dohodka ne omogoča, da bi del teh sredstev namenili za razširitev materialne osnove dela oziroma, da bi del sredstev namenili za investicije. To, kar je Iskra Commerce namenila za lastne namene v poslovni sklad, ne pokriva niti polovice obveznosti, ki jih ima v prihodnjem letu za odplačilo dolgoročnih kreditov za osnovna in obratna sredstva. Nočem komentirati tudi tega, da za stanovanjsko izgrad-njo iz polletnega rezultata nismo mogli nameniti niti dinaija.“
TOZD DOMAČI TRG
Direkcija repromaterialne opreme je v prvem polletju prodala za več kot 462 milijonov dinarjev blaga ter s tem presegla načrtovana prodajo za 8 %, lanskoletno prodajo pa za 37 %. K temu je dosti vplival porast cen repro-materialov, tak porast cen pa je na drugi strani negativno vplival na porast zalog, ki so nad planiranimi.
Direkcija maloprodaje je prodala v tem obdobju za 446 milijonov dinarjev blaga in s tem dosegla 46 % letnega plana, dočim je dinamični plan za prvih šest mesecev presegla za 15 %, lanskoletno realizacijo v enakem obdobju pa za 22 %. Zasluga za te ugodne rezultate gre zlasti novim trgovinam. (Nadaljevanje na 5. strani)
predstavljajo za Široko potrošnjo upoštevanja vreden problem, če vrednost zalog izrazimo v proizvodnih dnevih. V Retečah predstavljajo zaloge kar 81 delovnih dni, na Vrhniki 47, v Pržanu 52, v Železnikih 18, v Sežani 38, najmanj pa v Idriji — 3, blizu pa so tudi v Železnikih z 18 dnevi.
Zelo slabo so se temeljne organizacije obnašale na področju izvoza. Prodaje na tuja tržišča, razen v Pržanu, kjer so realizirali 56 % letnega izvoza, skoraj ni bilo.
Značilnost prodaje je bila med drugim tudi v dejstvu, da je bilo kar 86 % celotne vrednosti izdelkov prodane preko lastne prodajne organizacije.
Naslednji problem, ki je pestil Široko potrošnjo, je bila višja stopnja rabatov. Planirani so bili do višine 18 %, realizacija pa je bila 18,8 %, kar gre pripisati zlasti sprejemnikom. Zunanje-trgovska bilanca odraža tudi stanje prodaje na domačem tržišču (zaloge so porasle v primerjavi s preteklim letom v celotni Delovni organizaciji), uvoz je bil namreč realiziran 6,2 % nad planirano vrednostjo, izvoz pa je dosegel komaj 37 % letne realizacije.
OSEBNI DOHODKI
Poprečni osebni dohodek, preračunan na 182 ur, je bil v Široki potrošnji 4.790 dinarjev. Poprečje je precej nižje od vrednosti, ki velja za celotno Iskro - razlika je skoraj 640 dinaijev. Nižji popreček pa velja tudi v primerjavi s sorodno industrijo, kjer je razlika približno 11%.
V Pržanu je bil poprečni osebni dohodek 4.863, v Železnikih 5.100, na Vrhniki 4.637, v Sežani 4.633, v Retečah 4.693 in v skupnih službah 7.900.
Nižje osebne dohodke so v večini temeljnih organizacij od januarja do aprila, najnigi pa je bil zabeležen v Idriji aprila letos in sicer samo 1.913 dinarjev. Podatek je preračunan na 182 ur, vzrok pa tiči v nedoseganju norme delavca.
Glede na podatke, ki so zaskrbljujoči zlasti pri najnižjih osebnih dohodkih, je predsedstvo sindikata sprejelo sklep, da je treba po vseh temeljnih organizacijah izdelati analizo vzrokov.
INVESTICIJE
Široka potrošnja je po opremljenosti svojih tovarn na enem od zadnjih (Nadaljevanje na 4. strani)
TOZD POLPREVODNIKI
Z dobro tehnologijo dobro poslovali
V trboveljskih Polprevodnikih so v prvem polletju v poslovanju presegli vsa pričakovanja. Žlasti na domačem trgu so imeli velik uspeh in seveda v proizvodnji tudi. Slabše je bilo z izvozom, kjer ni teklo vse po načrtu.
Podatke o polletnem poslovanju za letošnjih prvih šest mesecev mi je dal računovodja Maks Černe, pohvalil se je zlasti z dobrim čistim ostankom dohodka, ki je presegel pričakovanja. Celoten prihodek so presegli za 2 %, osebne dohodke za 3 %, kjer sojih od lani nekoliko dvignili. Pri tem moramo imeti pred očmi, da so v primeija-vi z lanskim letom načrt proizvodnje dvignili za 25 %. Izvoz so dosegli le s 86 %, dobro paje to, ker bodo izvozili v drugem polletju toliko več, da bodo zamujeno nadoknadili do konca leta. Najbolj razveseljiva je številka o akumulaciji, saj je indeks z ozirom na načrtovani dohodek kar 535. V proizvodnji sicer plana niso v celoti dosegli, pa tudi dosti ne zaostajajo. Od skupne prodaje so izvozili 31 % izdelkov, 69 % pa prodali na domačem trgu. Važno je tudi dejstvo, da trikrat več izvozijo, kakor uvozijo repromateri-ala. Tako sami porabijo le 33 % deviznih sredstev za uvoz repromateriala. Tako jim ostane izvozna stimulacija v Iskri in izvozna premija. Trend izvoza kaže, da bodo v srednjeročnem planu do leta 1980 že izvažali približno po-
lovico svojih izdelkov. 55 % sedanjega izvoza gre na konvertibilno področje, 45 % pa v države SEV. Vse to so dosegli s 6 % povečanjem delovne sile — lani jih je bilo poprečno zaposlenih 455, letos pa 482.
TOZD Polprevodniki Trbovlje je še v sanacijskem postopku. Sanacija teče nenavadno dobro. S sanacijskimi sredstvi so investirali precej v novo strojno opremo. Tako so lahko precej postopkov v proizvodnji avtomatizirali ali vsaj mehanizirali, kar je gotovo v prid pocenitve proizvodnje. Tako so samo z avtomatizacijo končnega postopka sortiranja, etiketiranja in nabiranja na trak z enim samim strojem nadome-stili 25 delov.
Sicer so se jim stroški dvignili za 10 % - tukaj mislim materialne stroške, vseeno pa so z internimi ukrepi eliminirali to povečanje in celo zmanjšali stroške proizvodnje.
Še najbolj perečaje odsotnost z dela. Saj so nekatere mesece imeli celo do 13 % izostankov zaradi „bolniške“, porodniških dopustov in nege otrok. Zaposlene so po večini mlade žene in matere in so te težave popolnoma razumljive. Precej se stanje že izboljšuje in izostankov je vse manj, k čemur mnogo pripomore lastnaambulanta in drugi ukrepi. Tako jim je uspelo bolniške izostanke zmanjšati na 9 %.
Avtomatsko sortiranje diod IN4001-7.
VSEM ORGANIZACIJAM SINDIKATA V SOZD ISKRA
V današnji 32. številki glasila Iskra objavljamo:
-	Dogovor o ustanovitvi in delovanju Koordinacijskega odbora sindikata
v SOZD Iskra,
-	PostovnSc Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata SOZD Iskra,
-	Predlog stalKč sindikata SOZD Iskra do nekaterih vprašanj na področju delovnih razmerij.
Vse te tri osnutke dokumentov dčje Izvršni odbor KOOOS v razpravo članstvu sinditata. Vodstva poedinih sindikalnih organizacij so dolžna, da ob obravnavi gradiv za IX. kongres Zveze sindikatov Slovenije ter gradiva za Vlil. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije razpravljajo in zavzemajo stališča do osnutkov iskrških dokumentov.
Pripombe in predloge dostavite do 1. septembra 1978 Koordinacijskemu odboru osnovnih organizacij (KOOOS) sindikata SOZD Iskra v Ljubljani, Trg revolucije 3.
Vskladitev pripomb in sprejem teh dokumentov bomo izvršili na sindikalni konferenci SOZD Iskra, ki bo po sklepu 10 KOOOS 15. septembra 1978 v Poreču.
osnovnih organizacij išče najustreznejšo rešitev in prispeva k sporazumu o taki rešitvi.
8.	člen
Koordinacijski odbor deluje na sejah, ki so sklepčne, če je prisotnih najmanj 2/3 delegatov.
9.	člen
Koordinacijski odbor sklepa z javnim glasovanjem tako, da ima vsak delegat po en glas. Sklep je sprejet, če se zanj opredelijo vsi delegati soglasno. V primeru, da se stališča delegatov razlikujejo v vsebinskem pogledu, se uvede všklajevalni postopek.
Način in postopek delovanja Koordinacijskega odbora in izvedbe vsklajevalnega postopka ureja Poslovnik o delovanju Koordinacijskega odbora.
III.	Organi Koordinacijskega odbora
Predsednik KOOOS SOZD Iskra Čebela Jože
Dogovor o ustanovitvi Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata in njegovih organov v SOZD
J
Iskra
OSNUTEK
Na osnovi 48. člena osnutka statuta Zveze sindikatov Slovenije, so osnovne organizacije sindikata v SOZD Iskra sprejele
DOGOVOR
o	ustanovitvi Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata in njegovih organov v SOZD Iskra Ljub-Ijana.
I.	Temeljne določbe
1.	člen
Kot osnovno obliko delovanja sindikata na nivoju SOZD Iskre Ljubljana, osnovne organizacije ustanav-jjamo Koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata v SOZD Iskra (v nadaljnjem besedilu Koordinacijski odbor).
Sedež Koordinacijskega odbora je Ljubljana, Trg revolucije 3.
Koordinacijski odbor ima svoj pečat z naslovom: Koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata SOZD Iskra Ljubljana in emblem Zveze sindikatov Slovenije.
2.	člen
Koordinacijski odbor se bo zavzemal in zagotavljal na temelju Ustave in drugih zakonov, Statuta Zveze sindikatov Slovenije, dmžbeno-političnih dokumentov in samoupravnih sporazumov predvsem:
-	za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov na ravni SOZD Iskra,
-	za uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja kot osnovne metode in sredstev urejanja medsebojnih odnosov na ravni SOZD Iskra,
-	za razvoj dohodkovnih odnosov, družbenega planiranja in svobodne menjave dela v SOZD Iskra,
-	zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega in družbenega standarda delavcev, kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti v SOZD Iskra,
-	za dajanje pobud za sprejemanje Samoupravnih sporazumov, ki so pomembni za vse delavce v SOZD Iskra,
-za nadziranje izvajanja Samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra ter organiziranost in delovanje organizacij skupnega pomena v SOZD,
-	za vsklajevanje posameznih interesov s skupnimi interesi delavcev v SOZD Iskra in družbe kot celote,
-za zagotavljanje enakopravnega položaja delavcev v SOZD Iskra pri združevanju dela in sredstev ter se zavzemali za vspostavitev enotnih meril pri pridobivanju dohodka in sredstev za osebne dohodke,
-	za nadzorovanje uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti
- ISKRA
Številka 32 - 19. avgust 1978
delavcev na ravni SOZD Iskra,
—	za vsklajevanje osnov kadrovske politike v SOZD Iskra,
—	za vsklajevanje osnov kadrovske politike v SOZD Iskra,
—	za vsklajevanje osnov urejanja medsebojnih delovnih razmerij delavcev SOZD Iskra,
—	za vsklajevanje in izvajanje skupne politike letovanja, rekreacije in društveno-športnih in kulturnih dejavnosti delavcev SOZD Iskra,
—	organiziranje izobraževanja delavcev, ki se nanaša na družbenopolitično delovanje in uresničevanje samoupravljanja v SOZD Iskra,
—	pomoč osnovnim organizacijam v SOZD Iskra pri izpopolnjevanju njihove organiziranosti in delovanja,
—	sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami izven SOZD,
—	za uresničevanje sklepov IX. kongresa ZSS in ostalih akcij, ki so pomembne za zagotavaljanje odločujoče vloge delavca v upravljanju SOZD
Iskra.
3.	člen
Osnovne organizacije smo sporazumne, da se preko Koordinacijskega odbora enotno vključujemo v sindikat delavcev proizvodnje in predelave kovin.
II. Organiziranost in metode delovanja
Koordinacijskega odbora.
4.	člen
Pri oblikovanju skupnih stališč osnovnih organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela deluje Koor-dinacijski odbor pri razčiščevanju spornih vprašanj in oblikovanju stališč z ustreznimi občinskimi in medobčinskimi sveti zveze sindikatov.
Pri oblikovanju pomembnejših stališč sodeluje Koordinacijski odbor tudi z republiškim odborom sindikata proizvodnje in predelave kovin in republiškim svetom Zveze sindikatov SR Slovenge.
5.	člen -
Koordinacijski odbor je stalno delavno telo osnovnih organizacij sindikata v SOZD Iskra. Sestavljen je tako, da ima vsaka TOZD ali delovna skupnost DO po enega delegata, ki je praviloma član izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata.
6.	člen
Mandatna doba delegatov je dve leti (4 leta) vendar je vsakega delegata mogoče razrešiti če:
—	ne izpolnjuje svojih dolžnosti v Koordinacijskem odboru,
— da ostavko ali zahteva razrešitev.
V primeru razrešitve delegata, osnovna organizacija izvoli novega delegata.
7.	člen
Delegat v Koordinacijskem odboru se mora ravnati skladno z usmeritvijo ali stališčem svoje osnovne organizacije sindikati ima pa tudi pravico in dolžnost, da skupno z delegati drugih
10.	člen
Za uresničevanje svojih nalog ima Koordinacijski odbor naslednje organe:
— Predsedstvo Koordinacijskega odbora,
—	predsednika Koordinacijskega odbora,
—	podpredsednik Koordinacijskega odbora,
—	komisije za:
—	a) razvoj samoupravljanja in družbenoekonomske odnose
—	b) aktivnost borcev NOB (aktiv ZB)
—c) šport in rekreacijo
—	d) kulturno dejavnost
—	e) družbeni standard in izobraževanje
11.	člen
a)	Predsedstvo	Koordinacijskega
odbora
Predsedstvo	Koordinacijskega
odbora skrbi za izvajanje sklepov in stališč Koordinacijskega odbora
Predsedstvo sestavljajo po en delegat iz vsake delovne organizacije, ki se združuje v SOZD Iskra ter po funkciji predsednik in podpredsednik Koordinacijskega odbora in predsednik komisije za razvoj samoupravljanja in družbenoekonomske odnose.
Člani predsedstva Koordinacijskega odbora se volijo izmed članov predsedstva sindikalnih konferenc DO in so delegati Koordinacijskega odbora.
12.	člen
Predsedstvo Koordinacijskega odbora ima naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje letnega načrta, sklepov, stališč Koordinacijskega odbora,
—	pripravlja izhodišča za gradivo, ki naj bi se obravnavalo na sejah Koordinacijskega odbora,
—	sprejema osnutke programa dela in akcij Koordinacijskega odbora,
—	vodi postopek evidentiranja ter vsklajevanja predlogov kandidatov za samoupravne organe na ravni SOZD in izven, kadar jih delegira SOZD Iskra.
13.	člen
b)	Predsednik Koordinacijskega odbora
Predsednik Koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje Koordinacijskega odbora in njegovega predsedstva,
—	skrbi za uresničevanje sklepov in stališč Koordinacijskega odbora,
—	zastopa in predstavlja Koordinacijski odbor v okviru SOZD in navzven,
—	podpisuje sklepe in stališča Koordinacijskega odbora,
—	opravlja druge naloge po sklepih Koordinacijskega odbora.
14.	člen
c)	Podpredsednik Koordinacijskega odbora
Podpredsednik Koordinacijskega odbora pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog in ga nadomešča v njegovi odsotnosti.
15.	člen
d)	Komisije Koordinacijskega odbora
Komisije Koordinacijskega odbora
skrbijo za izvajanje sklepov in stališč Koordinacijskega odbora iz svojega področja aktivnosti ter dajejo pobude Koordinacijskemu odboru za sprejem sklepov in stališč iz njihovega področja delovanja.
16.	člen
Postopki in način delovanja Koordinacijskega odbora in njegovih orga-
nov podrobno ureja Poslovnik o delovanju Koordinacijskega odbora, ki ga sprejme Koordinacijski odbor po predhodni obravnavi v vseh osnovnih organizacijah sindikata.
IV.	Ostale oblike delovanja Koordina-cijskega odbora
Poleg delovanja osnovnih organizacij sindikata v okviru Koordinacijskega odbora, se kot metoda dela sindikata v SOZD Iskra organizirajo še:
—	problemske konference,
—	delovna posvetovanja predstavnikov OOS
18.	člen
a)	problemska konferenca
Problemska konferenca se oblikuje
za vsako zasedanje posebej iz delegatov osnovnih organizacij sindikata v SOZD Iskra.
Na problemski konferenci se obravnava posamezen problem ali področje, ki je aktualno za vse ali večino osnovnih organizacij sindikata v SOZD Iskra.
Sklicuje jo predsednik Koordinacijskega odbora na pobudo osnovnih organizacij, predsedstva Koordinacijskega odbora, komisij Koordinacijskega odbora ter občinskih in republiških organov Zveze sindikatov.
19.	člen
b)	Delovna posvetovanja predsednikov OOS
Delovna posvetovanja predsednikov osnovnih organizacij sindikata so namenjena izobraževanju in
poenotenju akcijskih izhodišč, ki se nanašajo na uresničevanje vloge sindikata v SOZD Iskra.
Delovno posvetovanje skUcuje predsednik Koordinacijskega odbora na pobudo predsedstva, Koordinacijskega odbora.
V.	Združevanje sredstev
20.	člen
Osnovne organizacije so sporazumne, da v primeru skupaj dogovorjenih akcij pri katerih bi se doseglo bistveno racionalizacijo porabe sredstev z združevanjem sredstev, združujejo sredstva za take akcije.
Kriterij za združevanje sredstev! določi predsedstvo Koordinacijskega odbora na osnovi udeležbe posamezne osnovne organizacije v skupni akciji;;
Sredstva se združujejo pri osnovni organizaciji, kije nosilec akcije.
VI.	Končne določbe
21.	člen
Spremembe določil tega dogovora lahko predlaga vsaka osnovna organizacija sindikata v SOZD Iskra. Postopek za uveljavitev sprememb ali dopolnitev tega dogovora je enak kot za njegov sprejem.
22.	člen
Ta dogovor stopi v veljavo, ko ga sprejmejo vse osnovne organizacija sindikata, kar ugotovi Koordinacijski odbor na svoji seji.
Predsednik
Koordinacijskega
odbora
Poslovnik o notranji organiziranosti in načinu delovanja Koordinacijskega odbora in njegovih organov
OSNUTEK
Na podlagi 9. in 16. člena Dogovora o ustanovitvi Koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata SOZD Iskra, je Koordinacijski odbor, po predhodnih obravnavah na OOS na svoji seji dne.......sprejel
POSLOVNIK
o notranji organiziranosti in načinu delovanja Koordinacijskega odbora in njegovih organov.
I.	Temeljne določbe
1.	člen
Osnovne organizacije sindikata v SOZD Iskra so se med seboj povezale v Koordinacijski odbor osnovnih organizacij (v nadaljnjem besedilu Koordinacijski odbor) zaradi vsklajevanja svojega delovanja ter dogovarjanja o skupnih stališčih do vprašanj, ki so skupne njihovemu članstvu.
2.	člen
V Koordinacijskem odboru uresničujejo osnovne organizacije skupne naloge, tako da:
—	vsklajujejo svoje delovanje,
—	se dogovarjajo in vodijo skupne akcije,
—	izmenjujejo izkušnje o svoji organiziranosti in delovanju,
—	sprejemajo, stališča, mnenja, priporočila in druge akte enotne politične volje,
—	izobražujejo in enotno informirajo svoje članstvo o zadevah, ki se nanašajo na upravljanje v SOZD Iskra.
3.	člen
Koordinacijski odbor deluje po tem Poslovniku skladno z dogovorom o svoji ustanovitvi in skladno s statutom zveze sindikatov Slovenije. Pri uresničevanju svojih nalog izhaja iz interesov članstva v osnovnih organizacijah, ki se vanj povezujejo, upošteva pa tudi skupne interese delavcev kot so opredeljeni v zakonodaji in sklepih kongresov Zveze sindikatov in ZK.
4.	člen
Pri uresničevanju svojih nalog se Koordinacijski odbor opira na politične pobude ostalih družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v SOZD Iskra.
Pri izvajanju svojih nalog se Koordinacijski odbor povezuje tudi s samoupravnimi organi, strokovnimi
službami in drugimi organi v SOZ^ ter v ta namen predlaga skupij0 obravnavanje posameznih vprašanj i*1 sodeluje pri vodenju skupno dogovorjenih akcij.
n. Način delovanja Koordinacijske^ odbora
5.	člen
V skladu z dogovorom o ustafl0' vitvi Koordinacijskega odbora, sestav| Ijajo Koordinacijski odbor deleg?1 OOS iz vsake temeljne organizacij6' delovne skupnosti DO in predsedstv sindikalnih konferenc DO SOZ/ Iskra. Seje Koordinacijskega odbora 5 praviloma udeležuje samo po en del6 gat iz vsake TOZD, če pa se s^J udeleži več delegatov ima pravico g*6 sovanja samo po en delegat.
Mandat članov KoordinacijskeS odbora traja dve leti (4 leta)
6.	člen
Sejo Koordinacijskega odboji sklicuje predsednik ali po pooblasti podpredsednik na lastno pobudo, ‘l pobudo posameznega organa Koof ■ nacijskega odbora ali na pobudo manj 10 osnovnih organizacij v sesta Koordinacijskega odbora.	}
Pobudo za sklic Koordinacijske|j odbora lahko podajo tudi občm5^ organi ZS na katerih območjih . iskrine OOS ali republiški org81 Zveze sindikatov SR Slovenije.
7.	člen
Koordinacijski odbor se sestane P potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
8.	člen
Sklicatelj seje Koordinacijski^
odbora predlaga dnevni red, °hei!pO pa posreduje preko sekretariata tudi pismeno gradivo za vprašanja* naj bi jih obravnavali na seji. jj Gradivo je potrebno posredov. najmanj 15 dni pred sejo Koordin® skega odbora.
Gradivo se posreduje vsem del6^. tom Koordinacijskega odbora, I^jj. sednikom osnovnih organizacij sll% kata, predstavnikom vodstev dmžbeno-političnih organizacij samoupravnih organov v SOZD-Po potrebi pa se gradivo poste® tudi posameznim strokovnim drugim delavcem.
9.	člen
Ko dobi gradivo za sejo K°or(^K cijskega odbora, mora preds® je. osnovne organizacije, skupaj z a ;)
(Nadaljevanje na 3. stf
Poslovnik o notranji organiziranosti in načinu delovanja Koordinacijskega odbora in njegovih organov
(Nadaljevanje z 2. strani) gatom, ugotoviti ali je osnovna orga-nizacija sindikata že zavzela stališče do vprašanj, ki so na dnevnem redu Koordinacijskega odbora.
Če DOS še ni zavzela stališč do vprašanj, ki bodo na dnevnem redu, mora predsednik OOS sklicati sejo Izvršnega odbora, na kateri se izoblikujmo stališča OOS do predlaganih rešitev.
10.	člen
Seja Koordinacijskega odbora je sklepčna, če je prisotnih najmanj 2/3 delegatov iz osnovnih organizacij, ki se vanj povezujejo.
11.	člen
Sejo Koordinacijskega odbora vodi njegov predsednik ali v dogovoru z njim podpredsednik.
Koordinacijski odbor naprej določi dnevni red, po katerem bo seja potekala. Člani Koordinacijskega odbora na seji lahko predlagajo, da se vključi v dnevni red še nova točka, vendar je v takem primeru, če gre za vsebinska vprašanja, potreben pristanek večine delatov,. delegati pa se lahko pri taki točki vzdržijo glasovanja, če smatrajo, da odločitev ni sprejemljiva za njihovo OOS.
Na začetku seje Koordinacijski odbor pregleda izvršitev nalog sprejetih na prejšnji seji.
12.	člen
Na seji Koordinacijskega odbora je mogoče razpravljati le o vprašanju, ki je v neposredni zvezi z obravnavano točko. Razpravljalca, ki se od tega oddalji, mora predsedujoči najprej opomniti, nato pa mu tudi lahko odvzame besedo.
Razprave na seji, razen razprave poročevalca k točki dnevnega reda, praviloma ne smejo biti daljše kot 5 minut.
Razprava vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu seje Koordinacijskega odbora, traja dokler se javljajo razpravljala.
Predsedujoči sklene razpravo, ko ugotovi, da se o posameznih vprašanjih lahko glasuje.
Seja Koordinacijskega odbora se Praviloma zaključi, ko je izčrpan dnevni red. Koordinacijski odbor pa lahko sklene, da se sejo prekine, vendar mora v takem primem določiti Čas, ko se bo nadaljevala.
13.	člen
Skupne dogovore sprejme Koordi-Uacijski odbor z javnim glasovanjem, razen če se v posameznem primem ne °dloči za tajno glasovanje.
Dogovori na seji so sprejeti, če se Za njihovo vsebino opredelijo vsi delegati.
Če se pri glasovanju ugotovi, da se stališča delegatov razlikujejo v vse-
binskem pogledu, zaradi česar eden ali več delegatov ne soglaša, se odločanje preloži na prihodnjo sejo. V tem primem mora predsednik Koordinacijskega odbora seznaniti vse osnovne organizacije sindikata z različnimi stališči in predlogom sporazumne rešitve. Osnovne organizacije so v takem primem dolžne dati svojim delegatom usmeritve za naslednjo sejo.
Pri ponovni obravnavi tega vprašanja lahko odloča Koordinacijski odbor tudi z večino glasov vseh delegatov, vendar tak dogovor obvezuje samo tiste OOS, katerih delegati so se za sklep odločili, pa tudi tiste OOS, ki so naknadno dale pismeno soglasje k dogovom.
14.	člen
O seji Koordinacijskega odbora se piše zapisnik. Zapisnik se posreduje vsem OOS, organom družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v SOZD, ter pristojnim organom Zveze sindikatov SR Slovenije.
IH. Način delovanja organov Koordi-nacijskega odbora
15.	člen
a)	Predsedstvo Koordinacijskega odbora
Predsedstvo zlasti:
—	skrbi za izvajanje dogovorov sprejetih na sejah Koordinacijskega odbora,
—	predlaga Koordinacijskemu odbom osnutek letnega delovnega načrta in drugih dokumentov,
—	opravlja ostale naloge v skladu z dogovorom o ustanovitvi Koordinacijskega odbora.
Mandat članov predsedstva traja 2 leti (4 leta)
16.	člen
Predsedstvo sklicuje predsednik Koordinacijskega odbora ali v dogovoru z njim podpredsednik na lastno pobudo, pobudo posameznih OOS, ki se združujejo v Koordinacijski odbor, na pobudo ostalih organov Koordinacijskega odbora ali na pobudo občinskih in republiških organov Zveze sindikatov.
Predsedstvo Koordinacijskega odbora se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno.
Na seje se obvezno vabi tudi predsednike sindikalnih konferenc OOS v delovnih organizacijah in predsednike komisij Koordinacijskega odbora.
17.	člen
Predsedstvo Koordinacijskega odbora je sklepčno, če je na seji prisotno vsaj 2/3 članov predsedstva
Predsedstvo Koordinacijskega odbora sprejme sklepe z večino glasov prisotnih delegatov.
18.	člen
b)	Predsednik in podpredsednik Koordinacijskega odbora
Predsednik Koordinacijskega odbora zlasti:
— Sklicuje in vodi seje Koordinacijskega odbora in njegovega predsedstva,
—	skrbi za izvrševanje dogovorov Koordinacijskega odbora in izvrševanje letnega programa,
—	predstavlja in zastopa Koordi-nacijski odbor v okvim SOZD in izven,
—	opravlja ostale naloge po pooblastilu Koordinacijskega odbora in njegovega predsedstva.
Podpredsednik Koordinacijskega odbora pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog in ga nadomešča v njegovi odsotnosti.
19.	člen
c)	Komisije Koordinacijskega odbora
Komisije Koordinacijskega odbora izvajajo dogovore
Koordinacijskega odbora iz področja svoje aktivnosti.
Program posameznih komisij je sestavni del letnega programa delovanja Koordinacijskega odbora.
Seje posameznih komisij sklicuje predsednik komisije, katere izvoli Koordinacijski odbor ob izvolitvi komisij in določi tudi število članov komisij.
Mandat članov komisij traja 2 leti (4 leta).
IV. Pogoji delovanja Koordinacijskega odbora in njegovih organov na ravni SOZD Iskra.
20.	člen
Za delovanje Koordinacijskega odbora in njegovih organov ter uresničevanje programov, se v okviru delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra, zagotavljajo materialni,
administrativno-tehnični, prostorski in ostali pogoji v okvim sekretariata dmžbeno-političnih organizacij.
V. Končne določbe
21.	člen
Ta poslovnik stopi v veljavo, ko ga sprejme Koordinacijski odbor na svoji seji, po predhodni obravnavi v vseh osnovnih organizacijah sindikata v SOZD Iskra.
22.	člen
Spremembo poslovnika lahko predlaga vsaka osnovna organizacija v sestavi Koordinacijskega odbora, sprejme pa se po enakem postopku kot poslovnik.
%	Predsednik
Koordinacijskega odbora
Stališča sindikata SOZD Iskra do nekaterih vprašanj s področja delovnih razmerij
OSNUTEK
Na osnovi 222. člena republiškega zakona o delovnih razmerjih, moramo delavci v temeljnih organizacijah delovna razmerja in samoupravne splošne akte o delovnih razmerjih vskladiti z določbami tega zakona najpozneje do 11. 12 1978. Sindikat je tudi podpisnik samoupravnega splošnega akta o delovnih razmerjih, zato je koordinacijski odbor OOS v SOZD Iskra, na osnovi predhodne obravnave po OOS, sprejel naslednja stališča, ki naj služijo pripravljalcem samoupravnih splošnih aktov o delovnih razmerjih Cilj stališč je, da dosežemo v SOZD Iskra kar največje poenotenje (po obliki in vsebini) samoupravnih aktov, ki urejajo medsebojna razmerja v ožjem pomenu.
1.	Delovna razmerja, v širšem pomenu, so zlasti urejena v TOZD in drugih organizacijah združenega dela v naslednjih samoupravnih splošnih aktih:
— Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD
-	Samoupravni sporazum o združitvi v delovno, oz. sestavljeno org. ZD.
-	Samoupravni sporazum o osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka
— Samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke
— Samoupravni splošni akt o varstvu pri delu
-	Samoupravni splošni akt o urejanju stanovanjskih zadev
— Samoupravni splošni akt o izobraževanju
— Samoupravni splošni akt o pripravnikih
-	Samoupravni splošni akt-razvid del in nalog
— Samoupravni splošni akt o de -lovnih razmerjih
Stališča se nanašajo na zadeve, ki jih je po našem mnenju nujno urediti v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih v ožjem pomenu.
2.	Osnove urejanja medsebojnih razmerij v ožjem pomenu, je potrebno
opredeliti v Samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v TOZD in DO (kjer ni TOZD) v skladu s stališči in priporočili o samouprav-
javljenimi v Uradnem listu SRS 6/78.
V delovnih organizacijah lahko delavci uredijo osnove delovnih razmerij v Samoupravnem sporazumu o združevanju v delovno organizacijo ali s posebnim Samoupravnim sporazumom uredijo osnove in merila za urejanje nekaterih zadev s področja delovnih razmerij.
3.	Naziv samoupravnega splošnega akta, ki ureja področje delovnih razmerij, v ožjem smislu, naj bo v vseh TOZD:
— Pravilnik o delovnih razmerjih.
4.	Pravilnik o delovnih razmerjih se sprejema na zboru delavcev, po ustaljenem postopku.
5.	Pravilnik o delovnih razmerjih naj bi vseboval naslednja poglavja:
—	postopek sklenitve delovnega razmerja
—	razporejanje delavcev
—	delovni čas
—	odmori, dopusti in odsotnost iz dela
—	varstvo mladine, starejših oseb, invalidnih oseb, materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke
—	disciplinska odgovornost, odgovornost delavca za povzročeno škodo
—	zdravljenje zoper alkoholizem in narkomanijo
—	postopek in način prenehanja delovnega razmerja
—	varstvo pravic delavcev
—	delo na domu in pogodbeno delo.
6.	V pravilniku o delovnih razmerjih je potrebno jasno opredeliti organe, ki odločajo o pravicah in dolžnostih s področja delovnih razmerij. Temeljni organ, ki odloča o delovnih razmerjih je delavski svet in od njega imenovana komisija za delovna razmerja, nekatera pooblastila pa se, v
skladu s 185. členom Zakona o medsebojnih razmerjih, lahko prenesejo tudi na pooblaščene delavce ali poslovodne odbore. Vsekakor je potrebno vse primere odločanja o medsebojnih razmerjih izven delavskega sveta in njegovih pooblaščenih organov jasno opredeliti, kajti v praksi prihaja do nejasnosti in prekoračitve pooblastil zaradi pomanjkljivih določb v samoupravnih splošnih aktih.
7.	V skladu z načeli srednjeročnega načrta SOZD Iskra in stališči družbeno-poUtičnih organizacij v SOZD o nujnosti prehoda na kvalitetnejše programe proizvodnje, ki pomenijo omejevanje ekstenzivnega zaposlovanja, je potrebno v pravilniku o delovnih razmerjih izkoristiti vse možnosti za sklenitev delovnega razmerja brez javnega razpisa, kijih omogoča 24. člen Zakona o delavnih razmerjih. Zato je potrebno v pravilniku o delovnih razmerjih opredeliti nujnost izkoriščanja lastnih kadrov-skih rezerv s premeščanjem delavcev znotraj TOZD in med TOZD v skladu z določili sporazumov o združevanju v DO in 89. člena sporazuma o združevanju v SOZD. Internega oglasa ali internega razpisa naj bi se posluževali kot tehničnega sredstva pri iskanju primernih kandidatov za opravljanje posameznih del oz. nalog, če takšnih kandidatov še nismo evidentirali s predvidenimi dogovorjenimi reorganizacijami, spremembami tehnologije, opustitvam proizvodnje itd.
8.	Pri razporejanju delavcev po tretjem odstavku 43. člena zakona o delovnih razmerjih, ki govori o razporejanju delavcev na dela in naloge kjer se zahteva nižja strokovna izobrazba kot jo delavec ima, je potrebno nujno ugotoviti ali znižana delovna sposobnost ni rezultat dela in vplivov na delu. V takih primerih je potrebno o razporejanju obvestiti sindikalno organizacijo, ki mora zavzeti stališče in zagotoviti ustrezno socialno varnost delavca.
9.	Kljub temu, da bo večina TOZD sprejela poseben samoupravni splošni akt o pripravnikih, bi bilo smiselno tudi v pravilniku o delovnih
(Nadaljevanje na 4. strani)
&UŠAN ŽELJEZNOV:
(53)

Tudi Vinko Šarabon je star Iskraš, čeprav je trenutno pred-®dnik občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije v Kranju. ^ed drugim Titovim obiskom v Iskri je bil predsednik sindi-alne konference delovne organizacije Iskra Elektromehanika, bravljal pa je delo vodje gospodarsko planskega odseka tovarne “TC na Laborah.
..Kmalu potem, ko smo odprli novo tovarno na Laborah, JP0 se že vnaprej uradno dogovorili, da bi jo obiskal predsednik Jto, je začel obujati spomine na drugi predsednikov obisk 'nko Šarabon. „Ko smo se dogovarjali za obisk," je nadaljeval .j sobesednik, „smo imeli v načrtu, da bi predsednik Tito že ,'lvestroval v naši novi dvorani na Laborah. Stvari so se pač asneje zaobrnile malo drugače in potem je Tito obljubil, da bo r|šel takoj po novem letu, kar je tudi storil.
Vendar srečanje na Laborah ni bilo moje prvo srečanje z 2®>inn maršalom. Ko sem bil še aktivno v vojski, bil sem takrat v 6ljhunu, smo imeli zavarovanje našega predsednika in jaz sem al v špalirju prav pred njegovim vagonom, mi je takrat prvič al roko, dal pa jo je vsakemu desetemu in to se je zgodilo že Bred tridesetimi leti.
l. ^oleg tega sem tudi dobro poznal njegovega sina Žarka, kije
takrat kapetan.
Drugič pa sem se srečal z našim predsednikom ob obisku v$. terja Ulbrichta v Jugoslaviji. Takrat smo morali v Beograd 1 Predstavniki tistih tovarn, ki naj bi jih po programu obiskal
predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike. V Beogradu so v ta namen organizirali sprejem, ki se gaje udeležil tudi predsednik Tito kot Ulbrichtov gostitelj. Sam Tito nas je vsakega posebej predstavil VValterju Ulbrichtu in reči moram, da je bilo to moje srečanje z našim predsednikom pred kakimi desetimi leti že bolj osebnega značaja.
No, in tretjič sem se srečal z njim na Laborah. Kot predsednik sindikata sem seveda moral biti nenehno med obiskom
poleg. Najbolj mi je ostal v spominu, poleg njegove naravne veselosti, predvsem njegov izreden spomin. To sem lahko zlasti opazil med nevezanim razgovorom, ki smo ga imeli po ogledu tovarne, ko se je Tito med svojim pripovedovanjem natančno spominjal vseh imen državnikov, ki jih je bil srečal med svojim obiskom v Afriki. To se mi je zdelo zares fantastično, zlasti še, če sem pomislil na njegova visoka leta.
Njegova veselost, oziroma duhovitost je že skoraj prislovična in kazal jo je na slehernem koraku.
Tako se dobro spominjam, kako je bilo, ko smo prišli v galvaniko. Kot veste, so na tleh galvanike železne mreže in spremstvo je Tita ob vstopu v galvaniko opozorilo, naj pazi, kam bo stopil.
Tito pa se je ob tem opozorilu samo nasmehnil in rekel:
„Naj rajši pazijo punce, ki nosijo visoke pete, ne pa jaz, ki imam še kar dovolj široke podplate."
Že iz te drobne, majhne in spontane pripombe smo lahko takoj videli in razbrali, kako je naš predsednik duhovit in da zna takoj, bliskovito odgovoriti na vsa vprašanja, pa naj gre za resna vprašanja ali pa takšne in podobne situacije, v katerih se še kako zna odrezati z duhovito in neprisiljeno šalo. Še več, v takšnih primerih prav nič ne razmišlja, temveč te takoj odpravi tako, kot je najbolj primerno in ustrezno, pri tem pa je njegov odgo-vor duhovit in vesel.
Še in še bi lahko pripovedoval o obisku na Laborah, vendar menim, da so že moji predgovorniki povedali marsikaj, kar bi bilo treba zdaj tu samo še ponavljati, to pa na tem mestu vsekakor nima nobenega smisla.
Hkrati pa sem tudi prepričan, da bodo še drugi, ki so se prav tako udeležili tega srečanja, a še niso spregovorili na teh straneh, povedali še kaj več in novega in tako zaokrožili in dopolnili podobo našega predsednika, ki se nam je vsem takrat zagotovo neizbrisno vtisnila v spomin," je zaključil svojo pripoved Vinko Šarabon.
Stališča sindikata
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
(Nadaljevanje s 3. strani)
razmerjih uvesti vsaj nekaj določil o pripravnikih. V smislu poenotenja trajanja pripravniške dobe v SOZD Iskra predlagamo, da bi pripravniška doba trajala:
—	6 mesecev — srednja izobrazba
—	9 mesecev — višja izobrazba
—	12 mesecev - visoka izobrazba Pripravniška doba se lahko skrajša
na predlog mentorja, če je pripravnik posebno uspešen in usposobljen za samostojno delo v svoji stroki.
Pripravnik, ki prvič ne opravi strokovnega izpita, ga lahko ponovi v roku, ki ne sme biti krajši od 14 dni oz. daljši od 2 mesecev.
10.	V poglavju delovni čas je potrebno opredeliti obveznost vključitve sindikalne organizacije tako v DO, kot tudi sind. org. SOZD v pripravo plana izrabe letnega delovnega
"časa (64. člen Zakona o delovnih razmerjih), s čemer bi se izognili neusklajenosti izrabe delovnega časa v SOZD Iskra, ki prihaja do izraza posebno ob raznih dmžbeno-političnih prireditvah in nevsklajenemu korišča-nju kolektivnih dopustov.
11.	Pri določanju letnega dopusta bi v SOZD Iskra morali vskladiti predvsem:
a)	osnove in merila za določanje dolžine letnega dopusta, ki naj bi bili:
—	delovni pogoji izraženi v vplivu dela in delovne okolice na delavca
—	zahtevnost dela izražena v sestavljenosti dela
—	delovni uspehi, ki jih delavec dosega
—	delavčeva delovna doba, ki se mu priznava v pokojninsko dobo (tudi delo v tujini)
—	socialne in zdravstvene razmere delavca
b)	dolžino sorazmernega dopusta za delavce, ki v tekočem letu ne pridobijo pravice do rednega letnega dopusta in sicer:
dolžino	število
delovne dobe	delovnih dm
v TOZD	dopusta
1	mesec
2	meseca
3	mesece
4	mesece
5	mesecev
2 dni 3 dni
5	dni
6	dni 8 dni
V skladu z določilom o sorazmernem dopustu je potrebno opredeliti tudi pravico do sorazmernega regresa za letni dopust:
c)	posebno pravico udeležencev NOB, do podaljšanega dopusta nad 30 delovnih dni in sicer: (91. člen Zakona o DR)
—	nosilcem spomenice 1941
—	od leta 1941 do 15. 5. 1945 -odleta 1942 do 15. 5. 1945 -odleta 1943 do 15. 5. 1945 —od leta 1944 do 15. 5. 1945
d)	delavci in delavke, ki so stari(re) najmanj 50 let, invalidi in delavci oz. delavke s telesnimi okvarami, ki jim je priznana najmanj 60 % okvara, imajo pravico do povečanega letnega dopusta 5 delovnih dni tako, da lahko v skladu s kriteriji za letni dopust in tem povečanim dopustom pridobijo maksimalno 35 delovnih dni dopusta, razen udeležencev NOB, ki se jim dopust odmerja po posebnih določilih pravilnika o delovnih razmerjih.
12.	Pri odsotnostih z dela z nadomestilom osebnih dohodkov, je potrebno opredeliti v pravilniku o delovnih razmerjih primere:
—	udeležba v političnih šolah, oz. seminarjih, ki jih organizirajo družbe-no-politične organizacije
—	udeležba v poljudno znanstvenih ekspedicijah, ki so splošnega družbenega pomena
—	udeležba v delegacijah družbeno -političnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela v SOZD Iskra
—	udeležba na zborih, akcijah in manifestacijah, ki jih organizirajo družbeno-politične organizacije
—	udeležba na srečanjih in akcijah, ki so mednarodnega značaja in katerih cilji niso v nasprotju z interesi našega družbenopolitičnega sistema
—	kulturno sodelovanje preko določenih organizacij družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela v SOZD Iskra
—	udeležba na mladinskih delovnih akcijah
—	članstvo v republiški ali zvezni
, ISKRA
■S1 Številka 32 — 19. avgust 1978
športni reprezentanci in športnih ekipah, ki zastopajo SOZD Iskra
V	primeru daljše odsotnosti od 3 delavnih dni je potrebno obvezno mnenje Izvršnega odbora OOS ali ustreznega organa druge družbenopolitične organizacije
13.	V pravilniku o delovnih razmerjih je potrebno posebej določiti pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo funkcijo delegata ali člana delegacije v družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ali samoupravni interesni skupnosti v skladu z 191. členom Zakona o delovnih razmerjih. Posebno je potrebno zagotoviti, da delavec, ki opravlja funkcijo delegata, ni oviran pri izvrševanju pravic in obveznosti, ki izvirajo iz te funkcije:
14.	V pravilniku o delovnih razmerjih je potrebno posebno določiti, da imajo delavke, ki rodijo dvojčke ali hkrati več živo rojenih otrok oziroma težje telesno ali duševno prizadetega otroka pravico do koriščenja daljšega porodniškega dopusta kot je določen z zakonom o delovnih razmerjih. Ta porodniški dopust se določa v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupnosti otroškega varstva.
15.	Delavcem, pri katerih nastopi invalidnost, je potrebno zagotoviti v pravilniku o delovnih razmerjih pravico opravljanja njihovih del oz. nalog in pravico do prekvalifikacije, kar predstavlja dolžnost TOZD.
16.	V pravilniku o delovnih razmerjih je potrebno zagotoviti posebno socialno varnost starejšim delavcem. Tem delavcem (delavci z dopolnjenim 55. letom starosti in delavke z dopolnjenim 50. letom starosti) se ne smejo naložiti dela oz. naloge, ki so pretežno fizična dela, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na njihovo zdravje. Taka dela, oz. naloge je potrebno določiti v razvidu del in nalog.
17.	Glede na to, daje pravilnik o delovnih razmerjih samoupravni splošni akt, ki ga sprejme vsak delavec, smatramo, da je potrebno v njem detaljneje opredeliti disciplinsko in materialno odgovornost za povzročeno škodo.
V	organizacijah združenega dela v SOZD Iskra naj bi poleg določil v pravilniku o delovnih razmerjih sprejeli še poslovnike o delu, disciplinskih komisij, ki bi podrobneje urejali postopke in načela dela disciphnskih komisij.
18.	Pri opredeljevanju denarne kazni je potrebno upoštevati, da se denarna kazen sme izreči samo za v zakonu določene fiujše kršitve delovnih obveznosti (člen 152 Zakona o delovnih razmerjih) in sicer največ do 10% zneska mesečne akontacije osebnih dohodkov. Osnovo za izračun denarne kazni naj bi v celoti SOZD Iskra predstavljala akontacija osebnega dohodka iz predhodnega meseca, v katerem je disciplinska komisija izrekla denarno kazen. Sredstva, zbrana iz denarnih kazni, naj se uporabljajo za povečanje sklada skupne porabe.
19.	Glede na uporabnost materialnih kazni smatramo, da bi bilo smiselno v pravilnike o delovnih razmerjih uvesti tudi pavšalno odškodnino. Za izrekanje pavšalnih odškodnin bi delavski sveti imenovali posebne komisije, njihovo delo pa uredil s posebnim poslovnikom. S temi komisijami bi lahko zagotovili operativnost v izrekanju odškodnin, obenem pa razbremenili delo disciplinskih komisij. Predlagamo, da bi uvedli pavšalno odškodnino za povzročeno naslednjo škodo:
-	za vsak dan neopravičenega izostanka z dela 4 % akontacije
— netto osebnega dohodka (NOD)
-	za vsako zamujanje prihoda na delo oz. predčasnega zapuščanja dela do 1 ure 1 % akontacije NOD
—	za vsako nadaljnjo uro zamujanja oz. predčasnega zapuščanja dela 0,5 % akontacije NOD
-	za vsak dan predčasnega prenehanja dela v času izstopnega roka 4 % akontacije NOD
—	za vsak primanjkljaj materiala do 50 % nabavne vrednosti
—	za vsako poškodbo inventarja do 50 % nabavne vrednosti
20.	Glede na velike socialne probleme, kijih povzročajo alkoholizem in narkomanija ter na pozitivne izkušnje, ki so jih v nekaterih naših delovnih organizacijah pridobili z organiziranjem klubov zdravljenih alkoholikov smatramo, da je potrebno v pravilnike o delovnih razmerjih vgraditi tudi določila o zdravljenju zoper alkoholizem in narkomanijo.
Primerno osnovo za izdelavo teh
LETMA KONFERENCA SINDIKATA
(Nadaljevanje s 1. strani)
mest v Iskri, nič boljše pa ni tudi v primerjavi s sorodno slovensko in jugoslovansko industrijo. Enotno spoznanje delavcev je bilo, da brez smelih investicijskih načrtov v bodoče ne bo več mogoče.
Skupen cilj Delovne organizacije je do leta 1980 realizirati naložbe v višini 116 milijard v osnovna sredstva in 44 milijard v obratna sredstva. Letno so sredstva razdeljena — v letošnjem letu je planiranih 15 milijard, v prihodnjem 83 in v letu 1980 62 milijard.
Dobra tretjina sredstev je namenjenih za gradnjo novih proizvodnih prostorov, po temeljnih organizacijah pa načrtujejo: TOZD TV Pržan proizvodnja plastičnih kaset za televizoije, TOZD Sprejemniki Sežana pričetek proizvodnje Hi-Fi stereo radio aparata, TOZD Elektromotoiji Železniki osvajanje proizvodnje dmge stopnje sesalne enote za sesalnike, TOZD Montaža elektromotorjev Idrija proizvodnja kolektorskih motorjev, TOZD Antene Vrhnika načrtuje kompletno rekonstmkcijo, edino v TOZD TGA iz Reteč pa perspektivni program še ni v celoti izdelan.
Za realizacijo tako visoko zastavljenih investicij je potrebno po izračunih do leta 1980 doseči 7,1 % stopnjo akumulacije. Do tega rezultata ne bo lahko priti, saj je sedanja akumulacija komaj 1,6 %. V Pržanu ločijo od celotnega prihodka 0$ % sredstev za akumulacijo, v Sežani 0,9 %, na Vrhniki 3 %, v Železnikih 3,7 %, v Idriji 0,6 %, v Retečah pa celo samo 0,1 %.
V	prihodnjem letu bodo posamezne temeljne organizacije pričele z investicijami: v Pržanu bodo pričeli z modernizacijo celotne proizvodnje, zlasti pa bodo povečali proizvodnjo zvočnikov v Višnji gori, pričeli pa bodo tudi z izdelovanjem tiskanih vezij za svoje in za potrebe celotne Iskre, razen Elektromehanike. Vrednost investicij v Pržanu bo v prihodnjih treh letih skupaj 46 milijard, od tega 33 milijard v osnovna, 13 pa v obratna sredstva.
V	Sežani bodo v prihodnjem letu pričeli s posodabljanjem proizvodnih prostorov, modernizirali pa bodo tudi proizvodnjo ojačevalnih naprav in transformatorjev. Predvidena vrednost investicij do leta 1980 je skupaj 33 milijard, od tega 24 v osnovna in 9 milijard v obratna sredstva.
Na Vrhniki so že pričeli s proizvodnjo malih motoijev. Proizvodnja predstavlja plod sodelovanja in hkrati prenos izdelka iz Železnikov na Vrhniko, investicija v razširitev že teče, predvidene naložbe pa bodo v prihodnjih treh letih skupaj vredne 5,5 milijard. Za predvideno proizvodnjo približno milijon asinhronskih motorjev letno, bodo od te vsote štiri milijarde porabili za osnovna, 1,5 milijarde pa za obratna sredstva.
Železniki načrtujejo modernizacijo proizvodnje kolektorskih motorjev, ki bodo tudi v bodoče osnovni proizvodni program. V načrtu pa imajo tudi razširitev proizvodne sestavnih delov motorjev za celotno Široko potrošnjo. Predvidena vrednost investicij za srednjeročno obdobje je 31,5 milijard, od tega je 24 milijard namenjeno za osnovna, 7,5 milijard pa za obratna sredstva.
V	Idriji bodo v sodelovanju z Gorenjem pričeli izdelovati motorje za kompresorske agregate, celotna vrednost naložb pa bo 24 milijard - 16,5 v osnovna in 7 v obratna sredstva. Poudariti velja, daje zlasti ta naložba zelo racionalna in perspektivna.
Za Tovarno gospodinjskih aparatov v Retečah velja predsem ugotovitev,
da programa za prihodnost ne bo mogoče potegniti iz sedanjega načina proizvodnje. Izredno širok proizvodni program bo verjetno treba skrčiti, vendar pa dokončni elaborat še ni izdelan. Usmerjenost investicij še ni popolnoma jasna, v okviru zmožnosti pa bi v srednjeročnem obdobju lahko investirali v osnovna sredstva 15 milijard, v obratna 6, skupaj torej 21 milijard dinarjev.
Od predvidenih investicij za celotno široko potrošnjo bo poleg dinarskih sredstev za približno 34 milijard dinarjev treba dobiti uvozna dovoljenja. To bo glede na slabe izvozne rezultate precej trd oreh.
Po zgornjih podatkih sodeč je 7 % akumulacija stopnja, kije ne bo nikoli moč preseči, vendar pa to velja zgolj na videz, kajti predvidene naložbe so perspektivno zasnovane in bo z njimi moč dosegati tudi takšno stopnjo akumulacije. Seveda se vsi zavedajo, da bo za uspešno uresničevanje naložb potrebno razrešiti še vrsto težav, pridobiti bo treba nove kadre, marsikje pa tudi nove lokacije itd.
PROGRAM DELA SINDIKATA
Načrti aktivnosti družbenopolitičnih organizacij Široke potrošnje po večini še niso izdelani, zato so na letni konferenci sindikata sprejeli sklep, da je programe potrebno izdelati — po posameznih temeljnih organizacg ah — do konca septembra. To je potrebno za zagotavljanje finančnih sredstev v proračunu za prihodnje leto, delegati pa so se dome-
Delegati sindikalne konference na ogledu tovarne RA.
V zvezi z izračunano potrebno stopnjo akumulacije — 7,1 % za delovno organizacijo v celoti, ki bi bila potrebna za odplačilo leta 1981, po zaključnem tempu investicij torej — je zanimiv podatek, kakšne vrednosti je dosegala akumulacija v preteklih letih. Leta 1974 je stopnja akumulacije dosegla 1,9%, leta 1975 nič, leta 1976 0,5 %, lani nič, letos je predvidena 2,3 %, realizirana pa 1,6 %.
nili, da bo usklajevanje vseh načrtov na vrsti po letni konferenci sindikata v Poreču.
V	zvezi s tem so prisotni sprejeli sklep, daje treba določiti udeležence seminarja v Poreču.
V	nadaljevanju je bila na vrsti obravnava predloga Iskra invest servisa - dejavnosti za letovanje — za razporejanje kolektivnih dopustov v prihodnjih letih in ga soglasno podprli-
Stane Fleischmafl
Kako mladi v Idriji?
Šest let aktivnega sodelovanja v ZSMS je že kar lepa doba. Kar precej izkušenj še je nabralo v tem času. In vendar v tem trenutku ni dovolj. Vsaj v Idriji ne. Pogovor s sekretarjem mladine DO Lidijo Anzelin nam je razkril nekaj problemov. Potožila je, da je že tako majhno zanimanje za sodelovanje v ZSMS prešlo zadnje čase v še očitnejše upadanje. In kje so vzroki? Preveč mladih je zaposlenih v Idriji, da bi lahko bilo to vseeno.
Mogoče bi >e lahko najprej dotaknili problema, ki ni niti najmarg zaskrbljujoč. Kvečjemu razveseljiv. Tri četrtine mladincev prihaja iz okoliških krajev. Večina od njih ima doma kmetije, ki zahteva pridne roke. Ne ostane preveč časa. In vendar. Saj ni rečeno, da mora biti sodelovanje v ZSMS pusta, dolgočasna stvar. Prav nasprotno. Nekaj smeha in zabave v družabnem življenju bi prav lahko pomagalo rešiti marsikateri problem znotraj TOZD. Malo več iniciative bi že lahko prišlo. Saj dobro idejo bi ostali mladinci prav gotovo zelo toplo pozdravili. In te bi že morale priti iz širših vrst.
Čisto nekq drugega paje problem, ki mi gaje Lidija omenila z malo bolj resno zamišljenostjo. Sanacijski program. Vse moči so bile usmerjene v
Lidija Anzelm.
njegovo izvajanje. Težave v proiz; vodnji in nizki osebni dohodki radi omajajo občutek socialne var- |s nosti in navezanosti na TOZD. Veri- ] dar, prvo polletje je že prinesi0 pozitivne rezultate. Včasih je težk° ugotoviti, kaj lahko potegne določen3 ^ stvar za seboj. Prav lahko nastanej0 „začarani krogi“, ki vodijo vedn° globlje v malodušnost in nezainteresi; ranost. So pa seveda tudi taki krogi, ki vodijo ven. V teh stvareh se navadn najprej izkaže mladina. „Najteqe je z nami“, pravijo v Idriji. A pomenit0’ da bo odslej več časa za sodelovanj6 ZMS? Lahko bi bilo. Boris Cerk1
določil predstavljajo izkušnje delovne organizacije Elektromehanika in poskus njihove normativne ureditve v Osnutku pravilnika o delovnih razmerjih, ki so ga izdali 22. 5. 1978.
21. Pri realizaciji člena 171. Za-	-v m '
kona o delovnih razmerjih naj posa- Ob obletnici legendarne Prešernove brigade so v Škofji Loki msledniko ^ mezne delovne organizacije samostoj- vojakom Škofjeloške vojašnice - po slavnostni zaobljubi izročili Iskrin bar no uredijo obveznosti upokojitev TV sprejemnik.	,	w/-
delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za	Darilo je izročil predsednik skupščine občine Škofja Loka	Viktor Žakelj,	r
polno osebno pokojnino, v skladu s	stva za nakup pa je prispevala Iskra - Široka potrošnja in	Odbor za	pnpr
svojo kadrovsko politiko in pogoji	izseljenskega piknika skupščine občine Škofja Loka.
zaposlovanja, ki so v njihovi druž-	Ob tej priložnosti se je predstavnik občinske skupščine	zahvalil
benopolitični skupnosti.	sodelovanje pri pripravi prireditev ob „Dnevu Iskre" in Izseljenskem pikniK
« w č> o o » o o
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Nezadovoljni z izvozom
(Nadaljevanje s 1. strani) Zastopniška dejavnost je na domačem tržišču posredovala v prvem polletju 3 milijarde 786 milijonov dinarjev prodaje, kar pomeni 54 % letnega Plana in 40% več kot v enakem obdobju lani. Razen Široke potrošnje so vse delovne organizacije presegle načrtovani obseg prodaje.
"Mo ugodna prodaja je posledica ; še vedno visokega povpraševanja na domačem tržišču.
KADRI IN OSEBNI DOHODKI
V Iskri Commerce je bilo v prvem polletju zaposlenih 1.851 delavk in delavcev. Msoka fluktuacija zaposlenih se nadaljuje, najvišja pa je v skupnih službah in v finančno-raču-novskem sektorju. Povprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega je bil v Iskri Commerce v prvem polletju približno 6.800 dinarjev.
ZALOGE
tozd servis
V okviru te temeljne organizacije I to realizirah za skoraj 110 milijonov j dinarjev storitev. S tem so letni načrt dosegli skoraj za všeč kot polovico, lanskoletno realizacijo pa presegli za j 43 %, Zaradi znanih nerešenih problemov, kot so nizke cene storitev, Pomanjkanje nekaterih rezervnih delov, premajhne zmogljivosti, nesolidna °Premljenost, pomanjkanje poslovnih Prostorov itd., ostaja dejavnost servisa na meji rentabilnosti.
tozd zastopstva tujih firm
Dosežena realizacija v višini skoraj 19 milijonov dinarjev je v okviru načrtovane in je za 13 % višja kot lani. 'točjo realizacijo so omejevale le uvoz-116 restrikcije, še posebej dodatna za-| ostritev nadzora nad uvozom investi-cijske opreme, pa tudi nižja reprodukcijska sposobnost gospodarstva. rOZD Zastopstev pa se poleg tega vse b°lj usmerja v industrijsko zastopanje v Za Iskrine tovarne, kar pomeni, da se v Vse bolj ukvarja s tehnološkimi prednostmi, ki jih prinaša tako zastopanje [j ter vedno manj s klasičnim trgovskim e ^stopanjem.
Tozd zunanji trg
Omenili smo že, da so izvozni re-toltati nekoliko pod pričakovanimi, vjjub temu pa je treba zapisati, da Kljub številnim problemom le ni vse !ako črno. Iskra Cbmmerce je preko ^oje prodajne mreže prodala na tuje ;a nekaj več kot 35 milijonov dolarjev blaga, kar je nekako 43 % letnega iz-oznega načrta. Pri upoštevanju izvo-a Elektrooptike in Avtoelektrike pa toaša celotna realizacija Iskrinega iz-,°za nekaj manj kot 47 milijonov do-! | dev ali 47 % letnega plana. Levji de-f* pri tem odpade na kranjsko Elek-totnehaniko.
I Iskra Commerce je v prvem pollet-I uvozila za skoraj 48 milijonov do-aijev blaga in dosegla 61 % letnega °Znega načrta. Poslovanje uvozne JUekcije v tem obdobju je bilo pred-:j^n v znamenju režimskih novosti, ki v1 je z januarjem prinesel naš zunanje-| kovinski sistem.
t°zd marketing
, Ta novo ustanovljena temeljna or-Auizacija je prvo polletje zaldjučila jJPešno: letni načrt je uresničila s ^ %> operativnega pa s 110%. Lan-j^letrto realizacijo je presegla za
30. junga so znašale skupne zaloge Iskre Commerce več kot 272 milijonov dinarjev in so bile za 19 % nižje kot na začetku leta, v primerjavi z načrtovanimi pa za 16 % višje. V I. polletju so bile zaloge na skladišču poprečno 74 dni, kar je 13 dni več, kot so načrtovali.
TERJATVE
O terjatvah je obširno spregovoril že finančni direktor Fabio Skopac, zato zdaj le podatek, da so se terjatve na zunanjem tržišču povečale v tem letu za več kot polovico.
POSLOVNI REZULTATI
V prvem polletju je Iskra Commerce ustvarila 2.561,7 milijona dinarjev celotnega dohodka in s tem dosegla 56 % načrtovane naloge, lanskoletno pa presegla za 26 %. Obseg materialnih stroškov in drugih porabljenih, sredstev je bil malenkostno višji od indeksa doseganja celotnega prihodka. Predvsem so porasli izredni izdatki, ki so za polovico višji, kot sojih načrtovali za vse leto. Pri izrednih izdatkih predstavljajo najvišjo postavko obresti za izhodne kredite. Slabo likvidnostno situacijo je IC v prvih šestih mesecih reševala z eskontiranjem menic, s čemer pa si je dražila svoje poslovanje. Izredno povišanje materialnih stroškov oziroma nadaljevanje takšnega trenda bi ob koncu leta lahko še kako negativno vplivalo na delitev skupnega prihodka in dohodka.
Porast dohodka je torej nekoliko nižji od porasta celotnega prihodka in to zlasti zaradi višjega porasta porabljenih sredstev. Poraba dohodka je v prvem polletju potekala v skladu s planom in osebnimi dohodki.
Čisti dohodek je v prvem polletju dosegel 153.393.786 dinarjev, kar je 54 % načrtovanega, oz. za 43 % več, kot je znašal lani. Delitev čistega dohodka je potekala v skladu z načrti. V sklad skupne porabe je IC namenila nekaj manj kot 5 milijonov 900 tisoč dinarjev. Del čistega dohodka za druge sklade je v prvem polletju dosegel približno 23 in pol milijona dinarjev. Kljub relativno visokim sredstvom, namenjenim za sklade, pa nobeni temeljni organizaciji v Iskri Commerce, z izjemo domačega trga in Marketinga, ni uspelo zagotoviti potrebnh sredstev za razširitev materialne osnove dela.
Lado Drobež
iskali smo TOZD Marketing v Iskri Commerce
lE DELALI BI RADI
v
n
■

ii
i-
o
Mirne vesti lahko zapišemo, da je oblikovnost Iskrinih izdelkov že vsaj dve desetletji daleč nad nekim imaginarnim slovenskim poprečjem, pri vsem tem pa to poprečje ni nizko niti v jugoslovanskem niti v svetovnem merilu. Pa ne samo to. Tudi estetska urejenost Iskrinih trgovin pa predstavitve na številnih sejemskih prireditvah v domovini in, nič manj, v tujini, vedno padejo v oči obiskovalcu, ki želi videti kaj več kot pa manjši ali večji kos plastike okoli razpleta žic, kaj več kot izložbo z namenskimi" štedilniki, kaj več kot pa dolgočasno razstavno kocko na „štantu“. In za to svoje delo so arhitekti, oblikovalci, grafiki, fototehniki in drugi delavci Marketinga Iskre Commerce dobili že številna najvišja uradna priznanja — od zmage na natečaju za celostno podobo VIII. kongresa zveze komunistov Slovenije pa do Oskarjev za embalažo itd.
Žal pa so bile — premnogokrat — izrečene tudi kritike na račun dela Marketinga. Večina teh kritik je po mnenju delavcev Marketinga in njihovih resničnih prijateljev, arhitektov neutemeljenih in so le odraz subjektivizma posameznikov, ki sta jim pojma kolektiv in teamsko delo le besedici na ustih ...
Med številnimi srečanji s sodelavci Marketinga si je pisec teh vrstic izoblikoval mnenje, da si ti prijetni fantje ne želijo nič dru-gega kot mir, nič drugega kot to, da se jim nihče nepoklican ne bi vmešaval v njihovo delo, želijo le delati.
Vsem tem smo se pogovarjali z vidnejša dela — bilje pomočnik direk-'Va6*11 c*0*Zn0StI direktorja Marke- toija izvoza, pa direktor firme Iskra ^ y Iskri Commerce Ivom Bani- Elektronika v Stuttgartu, direktor n 8a’ vei]etno, ni treba podrob- prve Iskrine proizvodne organizacije v ISg^Tfedstavljati. V Iskri je že od leta tujini, to je Perlesa, pozneje 'rektor ’ Vse doslej pa je opravljal Gucsta v Londonu, pa pomočnik di-
V.d. direktorja TOZD Marketing v Iskri Commerce - Ivo Banič.
rek toija zunanje trgovine v Iskri Commerce, pred dnevi pa je, kot že rečeno, postal vršilec dolžnosti direktorja Marketinga.
S svojimi izkušnjami, in teh ni malo, oblikoval pa si jih je na konkurenčno zahtevnem evropskem zahodu, bo lahko pripomogel, da bo naš, Iskrin Marketing, še bolj kot zdaj, na očeh tistim, ki imajo radi estetiko in funkcionalnost, torej v končni kon-sekvenci-potrošnikom.
Ker si ljudje pogosto niso enotni o tem, kaj beseda marketing sploh pomeni, smo Iva Baniča najprej zaprosili, da nam to pojasni za naše bralce.
„V lepem slovenskem prevodu iz angleščine pomeni marketing nič drugega kot trženje, seveda pa ima trženje ob tem več pomenov in funkcij. Predstavlja namreč vse operacije, ki se dogajajo v nekem kolektivu, torej ne gre samo za prodajo, pač pa za splošno obnašanje: izvajalci tega trženja so torej vsi zaposleni — od telefonistke, ki naj bi vljudno pozdravila neznanega človeka na drugi strani žice, do delavca za strojem, ki naj bi izdeloval kakovostne izdelke, do tistega, ki stoji za pultom in je vljuden s stranko."
In kakšno vlogo ima pri tem temeljna organizacija Marketing v Iskri Commerce?
„Gre za specializirane službe, ki naj realizirajo določene funkcije trženja in te specializirane službe združene v naši TOZD. Naj jih naštejem:
— služba za raziskavo tržišča, služba za industrijsko oblikovanje, služba za pospeševanje prodaje, propagandna služba in služba publikacij.
To so specializirane funkcije, ki tvorijo del trženja in so v vsakem kolektivu po navadi zbrane na enem mestu, v določeni povezavi s samim izvrševanjem trženja in prodajo."
Menim, da na to vprašanje lepše niste mogli odgovoriti. So pa kakšne razlike med splošnim konceptom marketinga, torej trženja, v Jugoslaviji in na zahodu?
„Seveda so. Namreč na zahodu je vsaka firma zaključena enota, ki se bori za svojo optimalno pozicijo na tržišču, hkrati pa se bori za maksimalne rezultate za svoje lastnike — akcionaije. In seveda včasih so prijemi teh firm tudi na škodo potrošnika. Na primer. Z intenzivno reklamo dobesedno vsilijo nek izdelek, čeprav ga potrošnik ne potrebuje in zanj ta proizvod ni eksistenten. Pri nas pa je vsaka delovna organizacija del združenega dela celotnega gospodarstva, to gospodarstvo pa je homogeno in, vsaj v načelu, ne bi smela obstajati nelo-jalana konkurenca - boj vsakega proti vsakemu. Torej se marketing pojavlja v Jugoslaviji v dveh oblikah — je demonstracija tržnih prijemov na jugoslovanskem tržišču, kjer se skušamo obnašati kot del združenega dela m je naša vloga potem bolj animiranje, informiranje in ustvarjanje dobre podobe o podjetju, po drugi strani pa Jugoslavija ni ločena od ostalega sveta in se morajo jugoslovanske temeljne organizacije vsaj delno obnašati tudi kot del svetovnega tržnega prostora, tam pa se seveda srečujejo z zelo trdimi prijemi zahodnih firm, ki se pač obnašajo tako, kot se obnašajo, in tu je naša vloga zelo delikatna: pari-rati jim moramo z enako učinkovitimi sredstvi, vendar v okviru tega, da ne smemo pozabiti, da smo jugoslovanska organizacija in da imamo določena načela, ki jih moramo zagovarjati tudi na zahodu, ta načela pa so moralne obveznosti do potrošnika."
Če dovolite, bi k tej misli o obna-šanju zahodnih firm ter o naši prisotnosti na tujem tržišču, dodal še tole: značilno je namreč, da so zahodne firme v zadnjem času še kako doumele, da imajo določene socialne obveznosti do svojega okolja!
„Seveda, seveda. Vendar te obveznosti niso stvar prepričanja, ampak
koristnega prijema."
Preidiva bolj na „domača“ tla. Kako si načeloma predstavljate, da bi marketing kot funkcija pohtike podjetja moral delovati v Iskri?
„Menim, da bi se morali v Iskri bolj zavedati, da se naša organizacija v zadnjih desetih-petnajstih letih zelo propulzivno razvija, in to tako kvantitativno kot kvalitativni. V tem obdobju smo iz majhnega postali veliko podjetje. Sama rastje povzročila vse težave, kijih terjajo neke spremembe. V tej rasti se je morala in se tudi je, spremenila miselnost, vendar ta proces še zdaleč ni zaključen. Iskra je bila svoj čas tipično proizvodno usmerjena organizacija, zdaj pa prerašča v tržno usmerjeno. Problem je v tem, da vedno ne izhajamo samo in zgolj iz tržišča in na tržišče, kjer naj bi optimizirali naše izdelke in način obnašanja, pač pa so še vedno prisotne komponente starega in novega obnašanja — proizvodne in tržne usmerjenosti. Pri tržni usmerjenosti bi morali, pravzaprav, izhajati iz izsledkov opazovanja tržišča. S to anticipacijo bi pridobili potreben čas za razvoj, oblikovanje in proizvodnjo potrebnih proizvodnih skupin. Pri tem poudarjam besedni pojem proizvodne skupine", ker je pri nas, žal, še vedno prisotna tendenca, da prepogosto izdelujemo izolirane proizvode. In ta izoliranost oziroma osamljenost izdelkov ne ustvarja dovolj prihodka, da bi lahko zaslužili dovolj dohodka, torej da bi imeli dovolj denarja za odgovarjajoče trženje, pod besedo trženje pa štejem spet vse — od razvoja, prek oblikovanja, do proizvodnje, servisne mreže, propagandnih akcij itd."
Torej bi morali v Iskri ustvarjati kompletno zaokrožene proizvodne skupine, ki imajo same po sebi dosti velik volumem tako, da bi bile lahko tržljive tako v Jugoslaviji, kot na tujem tržišču. Kaj pa bi bilo treba storiti v Iskri, da bi dosegli tako tržno miselnost?
,.Menim, da kakšnih posebnih posegov ne bi bilo treba izvajati - to je le proces dozorevanja. Vse pa kaže, da poteka ta proces v Iskri dokaj hitro. Potrebni bi bili le nekateri pospeševalni ukrepi."
Bi jih našteli?
„Večina je znanih, opozoril pa bi le na tole: potrebno bi bilo bolj povezati vse tržne funkcije, pri tem pa poudarjam, da tržna funkcija ni le stvar našega Marketinga, kot specializirane službe, pač pa vsakega delavca v Iskri.
Kakšen pa je, po vašem mnenju, odnos Iskrinih delovnih organizacij do Marketinga?
„V celoti je pozitiven, in sicer tako do funkcije trženja, kot tudi do naše temeljne organizacije. Prav na to razliko bi rad opozoril, ker je pogojena s proizvodnim programom, pa z odnosi v preteklosti, oziroma s potrebami, ki jih imajo temeljne organizacije, da bi svoj proizvodni programi kar najbolje plasirale na tržišče — danes ni več vprašanje, ali naj se obnašamo tržno, pač pa v kolikšni meri naj se tako obnašamo."
Kako pa ocenjujete dejstvo, da proizvodne organizacije pozabljajo na vlogo Marketinga v času, ko je konjunktura na višku?
„To je povsem normalen, človeški vzorec obnašanja. Tržno obnašanje pač ni ne enostavno ne poceni in terja veliko naporov, stalno učinkovitost in stalne hitre reakcije proizvodnih temeljnih organizacij."
Dolgo ste delovali na vodilnih delovnih mestih v Iskrini zunanjetrgovinski mreži. Kaj menite, kako naj se Marketing vključi v ambiciozni Iskrin izvozni načrt?
,Menim, da je vprašanje nekoliko napačno oblikovano. Če gre za to, da posamezni deli Marketinga sodelujejo pri Iskrinem izvozu izdelkov, je to potem že dejstvo, saj pripravljamo sejme že leta in leta, tiskamo pubh-kacije, itd"
Ne, ne. Mislil sem na to, kako bi izvoz pospešili s pristnejšim tržnim obnašanjem, torej s postavitvijo pravega odnosa med posamezne funkcije med proizvodnjo in trženjem v Iskri?
„Menim, da bi moral biti vsak Iskrin izdelek namenjen TRŽIŠČU, ne pa nekemu določenemu tržišču. Zakaj prihaja do tega, je vsem znano. Ta odnos bi morali povsem spremeniti, proces pa bi moral biti strogo tržen, ne pa takšen, da proizvajamo zaradi proizvodnje: iz rezultatov opazovanja tržišča in tržnih analiz bi moral nastajati predlogi o nujnosti proizvodnih skupin, ki so seveda uglašene z Iskrino programsko politiko in ki odgovarjajo naši tehnološki in tehnični ravni."
Verjetno je prav ta,-še neizpiljena, tržna usmerjenost botrovala temu, da je bilo doslej področje oblikovanja v Iskri, naj milo rečem, precej komentirano. Bi, prosim, odgovorili tetini, ki mislijo, da lahko živimo brez Marketinga, oz. da Marketing ne izpohguje njihovih hotenj v zadostni meri?
Vprašljivo je, kaj sploh pomeni beseda komentirano*. Menim, da razvoj tako imenovanega hišnega stila ni ne enostavna ne lahka naloga, in imajo vse organizacije tudi veliki zahodni koncerni, ciklična gibanja na tem področju - doživljajo viške in padce. T a proces tudi Iskri ni prihranjen in je povsem realiteta življenja. Ponovno naj ugotovim, da je Iskra v zadnjem desetletju doživela izreden razvoj in da so zahteve, ki so danes postavljene pred oblikovalce, popolnoma drugačne — vsebinsko in kompleksno — kot pred leti. Ne smemo pozabiti, da ima Iskra v svojem programu nekaj sto proizvodnih skupin. Zelo kompleksna je zato naloga oblikovati takšne skupine proizvodov, še bolj komplicirana naloga pa je ustvariti, kreirati enoten stil tako različnim proizvodom. Verjetno je težko v enakem stilu oblikovati televizor, lasersko napravo ali pa npr. telefonsko centralo. Zato se danes postavlja vprašanje, ali je sploh potreben enoten stil, ali ni morda bolj pomembno proizvode obhkovati tako, da bodo z določenimi značilnostmi identificirali Iskro."
O Iskrinem ,drsnem stilu" je bilo mnogokje že dosti govora, tudi zunaj same Iskre. S tem mislim, seveda, na trditve, da tega stila ni več, da pa je bil, da so krivci ti in ti, da ga ohra-njajo le še nekateri zunanji sodelavci itd. Naj vas opozorim, da se prav v pogovorih o hišnem stilu moji prijatelji iz Marketinga pogosto nasmihajo, pa ne odklonilno, pač pa z grenkim priokusom, češ — le čevlje sodi naj kopitar. Pravijo tudi tole: lahko je govoriti in prijetno služiti denarce, vse pa na (zunanji) račun Iskrinega hišnega stila.
„Ne vem, če je očitek, da hišnega stila ni več, oziroma da ni takšen, kot bi moral biti, v celoti upravičen. Kot sem že rekel, j e težko „pod enim kalupom" oblikovati izdelke široke potrošnje, telefonske centrale, števce ali pa na primer izdelke za JLA. Zato menim, da bomo imeli tudi v prihodnje, če lahko rečem, probleme s popolnoma homogeno podobo naših izdelkov. O samih zunanjih sodelavcih pa menim, da ni nič narobe, če jih Iskra ima, saj je izmenjava idej vedno koristna, vendar bo morala tudi v prihodnje ostati poglavitna teža oblikovanja v TOZD Merketing."
Kako pa je s kadri v vaši temeljni organizaciji?
»Kadrovski problem je, poleg prostorskega, gotovo najhujši pri nas. Primanjkuje nam kadrov, zlasti pri tržnih raziskavah, kot tudi na področju oblikovanja. Problem je enostavno v tem, da v Sloveniji praktično ni nobene šole, ki bi usposobila tržne raziskovalce, pač pa jih moramo priučiti sami. Podobno je tudi z oblikovanjem, saj v Ljubljani ni visoke šole za oblikovalce. Nič bolje ni s šolanjem sodelavcev, ki naj bi oblikovali besedila ali pa vodila akcije pospeševanja na tržišču."
Omenili ste problem prostorov. Bi spregovorili nekaj besed tudi o tem?
»Marketing v vsej svoji dosedanji zgodovini še nikoli ni deloval v primernih prostorih. Vedno so delavce tega področja dela selili iz provizorija v provizorij. V sedanjem se nam bo kmalu podrl na glavo celo strop, k sreči — ali žal — pa nam bodo sedanjo stavbo na Tržaški, cesti porušili menda že na pomlad prihodnje leto. Problem prostorov za normalno delovanje TOZD Marketing se zato še bolj aktualizira. Upam, da bo Iskra našla za ljudi dostojne prostore, ki naj bi postali za več let naša stalna lokacija. Poudarim naj to, da je pravi čudež, kako lahko naši delavci v marketingu dosegajo tako lepe uspehe v takšnih prostorih, kot sojih imeli doslej."
Kaj naj bi še rekli ob koncu tega prijetnega intervjuja? Bi analizirali in komentirali besede in hotenja vrl. direktorja Iva Baniča? Ne, nikakor ne. Za razliko od nekaterih, zaželimo delavcem Marketinga le to, da bi se čimprej preselili v lepše in sodobnejše prostore, da bi dobili ustrezne delovne pripomočke in to, da bi uspešno delali. Hvaležni jim bomo vsi — delavci Iskre in potrošniki.
Lado Drobež
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Informiranje v Avtomatiki
Dinamični razvoj naše delovne organizacije, spremembe v organizacijski strukturi, uveljavljanje družbeno ekonomskih odnosov ter težnja k decentralizaciji samoupravljanja, vse to prinaša protislovja med težigami k razvoju na eni strani in ohranjevanju obstoječega na drugi. In v tej dinamiki razvoja seje znašel tudi informacijski sistem. Gre za to, da smo pri pregledu dosedanjega delovanja informacijskega sistema na nivoju delovne organizacije prišli do ene same nesporne ugotovitve; na nivoju delovne organizacije pomembnost obveščanja le s težavo prodira, tako so prizadevanja dejansko individualna, nesistematična in nepopolna in to tako v pogledu oblike kot vsebine. Do neke mere je to tudi posledica neizkoreninjenega posameznikovega pojmovanja, ki v samoupravnem informacijskem sistemu ne vidi funkcijo razvoja samoupravnih produkcijskih odnosov, temveč le odvečno, formalno delo.
Glede na velikost delovne organizacije in dislociranost TOZD bi bila uvedba organiziranejšega prizadevanja informiranja nujna, pri tem pa bi bilo več kot potrebno poostriti odgovornost služb, skupin in posameznikov, ki pripravljajo strokovne predloge za odločanje in opredeliti sistem in oblike dela. S tem namenom, torej da bi obveščanje tudi na ravni delovne organizacije opravljalo svoje bistvo, smo pripravili sledeča osnovna izhodišča, ki naj bi služila za nadaljnjo, podrobno opredelitev tako organiziranja informacijske mreže kot načina in oblike obveščanja. To v nadaljevanju pomeni, da bomo morali v proces medsebojnega obveščanja vključiti vse delavce in s tem omogočiti pretok informacij v vseh smereh. V prvi vrsti pa je za uveljavitev sprejetega modela informiranja potrebna njegova natančna določitev s samoupravnim sporazumom o združevanju delavcev v TOZD oziroma delovne skupnosti skupnih služb in v statutih TOZD.
NAČIN INFORMIRANJA
Če hočemo zagotoviti višjo raven informiranja bo potrebno pripraviti organizacijske, kadrovske, finančne in tehnične pogoje. Predno pa bomo poskusili te pogoje opredeliti si poglejmo način oziroma oblike informiranja, s katerimi bi omogočili delavcem večjo vlogo pri soodločanju in s tem večjo možnost za vplivanje na odločanje organov upravljanja. Kadarkoli določamo sistem obveščanja in opredeljujemo njegove osnove moramo med sredstvi izbrati tista, ki so glede na dane pogoje najbolj učinkovita. Navadno damo prednost sredstvom neposrednega obveščanja kot so informativni sestanki samoupravnih delovnih skupin, zbori delavcev idr., ker ta način omogoča hitro, jasno in primerljivo informacijo z možnostjo izmenjave mnenj in stališč. Posredna sredstva obveščanja pa morajo biti organizirano vključena v celotni sistem. In kakšna naj bi bila ta sredstva neposrednega obveščanja v Avtomatiki?
1.	Glasilo ISKRA — tednik, ki so ga skladno z zakonom o javnem obveščanju ustanovile temeljne organizacije združenega dela v sestavu delovnih organizacij in združene v sestavljeno organizacijo dela SOZD ISKRA. Način obveščanja delavcev naše delovne organizacije v ome-njenem glasilu je določen s Pravilnikom o obveščanju delavcev delovne organizacije v glasilu ISKRA.
2.	Glasilo delovne organizacije -po zaključku organizacijskih sprememb v delovni organizaciji nameravamo kot eno od oblik obveščanja izdajati glasilo delovne organizacije, ki naj bi predvidoma izhajal enkrat mesečno. Za njegovo izdajanje pa je predhodno potrebno pripraviti:
—	temeljno vsebinsko zasnovo glasila
—	predosnutek pravilnika o internem glasilu —pravilnik o objavi javnega odgovora in sporočila v glasilu
—	predlog pravilnika za delo izdajateljskega sveta
—	akt o ureditvi odnosov med izdajateljem in internim glasilom
—	predlog o honoriranju prispevkov v interno glasilo.
3.	Informativni bilteni v TOZD, oglasne deske, ozvočenja — omenjene tri oblike neposrednega obveščanja bi
uporabljali v TOZD, kjer bi delovale informativne skupine. Sestavljali bijih praviloma delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugi delavci imenovani po sklepih delavskih svetov TOZD, ki so družbeno politično aktivni oziroma delavci voljni dopisovanja.
ORGANIZACIJ SKI POGOJI
Vse o organizaciji obveščanja in delu organov pri obveščanju je določeno v tretjem poglavju Pravilnika o obveščanju delavca delovne organizacije v glasilu ISKRA. Organizacijska mreža in delo organov bo ostalo skoraj nespremenjeno tudi v primeru iztikanja internega glasila oziroma v Pravilniku o izdajanju glasila delovne organizacije.
KADROVSKI POGOJI
Ker je v informacijskem procesu
Sredi poletja smo in povsod je čutiti veselo počitniško razpoloženje. Ko smo obiskali naše temeljne organizacije, smo srečali delavce, ki so porjaveli pripovedovali o dobrih in slabih straneh naše turistične sezone, pa spet druge, ki so nestrpno odštevali dneve, ko bodo zaprli predale svojih miz, pospravili orodje ali ustavili stroje in odhiteli vsak v svojo smer, da vsaj malo pozabijo na vsakodnevne težave in si naberejo moči za jesen in zimo. Med vso to pisano množico pa smo srečali tudi take, ki v koledarskem letu le za mesec ali dva sprejmejo delovne navade, ki jih narekuje delo v kolektivu. In prav te smo iskali, da bi nam sami povedali kaj menijo o počitniški praksi. Najprej smo pogledali v naši novomeški temeljni organizaciji ELA in Napajanja in izvedeli, da je v TOZD NAPAJANJA v juliju opravljalo počitniško prakso 17 praktikantov, medtem ko jih v avgustu dela 14.
Kaj menijo o počitniški praksi smo povprašali:
DUŠANKO HRIBAR - učenko srednje ekonomske šole: „Počitniško delo opravljam v finančnem sektorju. Sprva je bilo malo težje, vendar sem se kmalu privadila saj so mi sodelavci rade volje pomagali. Prepričana sem, da mi bodo izkušnje, ki sem j ih pridobila v tem času pomagale pri študiju."
BRANE KREN — študent fakultete za elektrotehniko je počitniško prakso opravljal že v tehnološkem
Franc Spruk.
oddelku in montaži, letos pa je v sektorju kvalitete - vhodna kontrola. Z delom in sodelavci je zadovoljen predvsem zato, ker lahko v kreativnem delu uporabi svoje znanje.
MUSAR IVAN — študent višje tehnične šole v Mariboru dela kot kontrolor B v končni kontroli. „Če bi iskal prakso, menim, da je tukaj res kvalitetno mesto, saj nam v Napajanjih nudijo možnost, da opravljamo samostojno delo".
V TOZD ELA: bo v poletnih mesecih na počitniškem delu osem učencev s končano osnovno šolo in en učenec tretjega letnika tehnične srednje šole. Delajo v tehnično-proizvod-njem sektorju in elektrokonfekciji. Takole so se postavili v vrsto, ko smo jih slikali.
SLAVKA UUBI, SUZANA ZUPANČIČ in JOŽE ROBEK, vsi so končali osnovno šolo pa so bili med vsemi najbolj zgovorni. Prvi dve delata v elektrokonfekciji, kjer obrezujeta ščitnike, merita in režeta žice in priskočita tudi pri kakšnem drugem delu na pomoč. Jože pa dela na elektro-spojnih elementih in tudi štipendist TOZD ELA bi rad postal je še dodal.
najpomembnejši čas, predvsem pajas-nost, preglednost in razumljivost informacije mora biti informacijska služba glede na lociranost delovne organizacije organizacijsko močna. To pomeni, da bo moral biti v takšnih organizacijskih pogojih kot smo jih opisali novinar informatik predvsem fleksibilni organizator, medtem ko bodo dopisniki morali malo večkrat prijeti za pero. Seveda brez rednega sodelovanja s tajništvom samoupravnih organov ne bo šlo.
TEHNIČNI POGOJI
Sem sodi vprašanje tiskanja glasila, v kateri tiskarni in po kakšni ceni.
FINANČNI POGOJI
Dejavnost glasila se bo financirala iz sredstev, ki jih zagotovi izdajatelj, torej delovna organizacija. Dejavnosti, ki jih bo potrebno v okviru izdajanja glasila financirati so:
—	stroški tiskanja glasila
—	honorarji dopisnikom
—	funkcionalni stroški
—	ostali stroški v zvezi z izdajateljsko dejavnost o.
Š.D.
V	TOZD INŽENIRINGI - smo se pogovarjali s ŠKODIČ ANDREJEM — študentom elektrofakultete — smer avtomatika, ki opravlja počitniško delo v oddelku razvoja omenjene temeljne organizacije. „Delo, ukvarjam se s testiranjem, je zanimivo. Precej mi bo koristilo tudi seznanjanje z digitalno tehniko, o kateri smo v tretjem letniku bolj malo slišali in še to le s teoretične strani, tu pa v glavnem delam na tem." Poleg devetih štipendistov visokih in višjih šol imajo v TOZD INŽENIRINGI še 28 praktikantov in sicer: 14 iz tehničnih srednjih šol, 6 iz srednje ekonomske šole, 4 iz gimnazije, tri z osnovno šolo in enega iz srednje šole za oblikovanje.
V	TOZD PCT: opravlja počitniško prakso v sektorju za prenos meritev, sektorju za računalništvo in sektorju za razvoj devet praktikantov, od tega iz elektro fakultete pet, tri iz srednjih tehničnih šol in enega iz poklicne Iskrine šole. Med njimi je tudi MAURIČ JADRAN, absolvent elektro fakultete, ki v sektorju za prenos podatkov opravlja meritve v okviru programa. S počitniško prakso je šele dobro pričel in zato nam je lahko povedal le to, da upa, da bo teoretično znanje s fakultete koristno dopolnil s praktičnim.
TOZD SVN je ena izmed večjih temeljnih organizacij, ki ima temu primerno na počitniški praksi tudi večje število praktikantov. Takojihje bilo 22 od 21.6. do 21.7. v avgustu pa 15, skupno torej 37. Glede na strukturo šolske izobrazbe pa je njihova delitev naslednja: štirje so iz fakultete za strojništvo, dva iz elektro fakultete, dva iz srednje ekonomske šole, štirje iz gimnazije, dva orodjarja, dva ključavničarja, 18 elektromeha-nikov, dva strugarja in eden iz posebne osnovne šole. Med praktikanti, ki so razporejeni v tehnološkem sektorju, službi za investicije in vzdrževanje, oddelku za izdelavo delovnih pripomočkov, skladiščni službi, oddelku proizvodnje delov, montaži naprav, oddelku specialnih naprav elektroopreme in oddelku sprecialnih varilnih naprav, smo poiskali SELIŠKAR ALENKO, ki je končala drugi letnik bežigrajske gimnazije. To ni njeno prvo srečanje s počitniško prakso, saj je delala že v tovarni LEK. Sedaj pa dobre volje opravlja delo v kopimici, ki se ga je hitro priučila. „Rada to delam," nam je povedala. „Delo ni zahtevno, sodelavke so prijetne, pa še nekaj denarja bo za počitnice".
V	TOZD ORODJARNA: smo prišli ravno v času, ko je enajst praktikantov iz srednjih strokovnih šol (med
Praktikanti v TOZD ELA.
Počitniška praksa in praktikanti
Priprave mladih na 10. kongres ZSMS
Te dni poteka v naših osnovnih organizacijah prvi krog javne razprave o kongresnih dokumentih, s katerimi si bomo začrtali našo nadaljnjo pot in zastavili naloge. Potek razprave in končni rezultat bo dokaz aktivnosti mladih v boju za graditev samoupravne socialistične družbe, uresničevanje enakopravnosti in razvoja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, idejnopolitične in akcijske enotnosti mladih v vseh sredinah na temeljih programske usmeritve ZKJ. S svojim delom bomo dokazali, koliko in kako smo sposobni uresničevati zadane si naloge in vključevati se v celotna družbena dogajanja in družbene spremembe. Uresničevanje teh nalog pa zahteva od članstva idejnopohtično usposabljanje, na osnovi katerega se bodo mladi aktivno angažirali v posameznih akcijah.
Naša prioritetna naloga je realizacija zakona o združenem delu, kjer moramo posebno pozornost posvetiti razvijanju dohodkovnih odnosov. Ravno tako se moramo vključevati v kreiranje sistema samoupravnega planiranja ter zagotavljati, da bo članstvo seznanjeno z izvršenimi nalogami. Pri kadrovskih planih se moramo zavzemati tudi za zagotovitev delovnih mest vračajočih zdomcev. Naša nadaljnja aktivnost mora biti usmerjena v dvig produktivnosti, to pa bomo dosegli z pospešitvijo racionalizacije in inovacije kot tudi z moralnim nagrajevanjem teh delavcev. Na področju usmerjenega izobraževanja bo aktivnost usmerjena v neposredno vključevanje vzgoje in izobraževanja v združeno delo.
Mladinska organizacija mora v času obvezne prakse zagotoviti dijakom in študentom seznanjanje s proizvodnim procesom ter samoupravnim in poli-
tičnim življenjem v TOZD, ravno zaradi tega pa jih mora pritegniti v delo mladinske organizacije. Izobraže vanje mora biti usmerjeno na defi citama področja. Posebno pozornos* je potrebno posvetiti zaposlovanji učencev v zasebnih sektorjih. Iz prO' grama ne smemo izključiti reševanj8 stanovanjske problematike mladil1 delavcev in kreiranje te politiko Vsekakor pa je potrebno, da se zavZ®’ mamo za gojitev humanih odnose' med delavci, ki prav gotovo vplivaj6 na ustvarjalnost delavca in njegov8 rezultate dela. Podružbljanje ljudsk( obrambe in družbene samozaščit8 mora postati sestavni del programe' osnovnih organizacij. Eden bistveni!1 pogojev za učinkovito delovanje mB1 dih je sistem informiranja, preko kaV rega so člani informirani o tekočih dogajanjih v delovni organizaciji. Tc pa omogoča, da se lažje vključujemo' aktivno sodelovanje in odločanj6 Hkrati pa informiranje pomeni pop6 larizacijo dela in prizadevanj mladji pri uresničevanju temeljnih družbeni* ciljev. Tudi prostovoljno delo, * temelji na svobodni menjavi dela tako politično in ekonomsko upravll čeno. Ena izmed teh oblik prost6" voljnega dela so mladinske delov*1 akcije, kjer se razvijajo vrednote san*6’ upravnega socializma kot bratstvo enotnost, solidarnost, ohranjajo 8 revolucionarne tradicije ter ia2W delovna disciplina. Boriti se mora# da bo to delo tudi priznano v na^ sredinah.
Naloge so dokaj obširno z as# Ijene, realizacija le-teh pa bo uspela učinkovitim in aktivnim delom čla# ZSM v vseh sredinah ob sodelovanju ostalimi družbeno-političnimi orga*1' zacijami.
Zdenka Mik8*
___________________________________'
Praktikanti v TOZD Napajanja v Novem mestu.
njimi je bila tudi ena iz srednje ekonomske šole, ki je opravljala administrativna dela v skladišču) že končalo s počitniško prakso. Zato smo za razgovor zaprosili FRANCA SPRUKA, orodjarja iz ročne delavnice, kije vodil skupino praktikantov. „Seveda smo jim ob prihodu najprej pokazali tovarno in jih seznanili z delom v posameznih oddelkih," nam je povedal. „Pri razporeditvi praktikantov na opravljanje del in nalog pa smo se poskušali v čim večji meri držati tega, da smo jim našli delo, kije primemo njihovi šolski izobrazbi. Naša želja je, da si praktikanti v tem času pridobijo čim več praktičnega znanja, saj je ravno tega izredno malo v njihovih učnih programih. Če ocenim njihovo delo, s šestimi sem sam delal, lahko rečem, da se je večina potrudila in naloge opravila dobro."
V	TOZD TELA: še v temeljno organizacijo TELA smo povprašali, kako je kaj pri njih s počitniško prakso. V mesecu juniju je bilo na počitniški praksi 28 učencev iz gimnazije. Medtemko je bilo v juliju, torej že v času počitnic njihovo število znatno večje; deset učencev je bilo iz gimnazije, deset iz elektrotehnične srednje šole, enajst iz strojno tehnične šole, štirinajst iz ekonomske srednje šole, deset iz poklicne šole Litostroj in pet iz fakultete za strojništvo. V avgustu pa smo našteli osemnajst učencev iz elektrotehnične srednje šole in enaintrideset iz poklicne šole Litostroj. Torej temeljna organizacija z največ zaposlenimi v Avtomatiki in največjim številom praktikantov. Skupno 152 jih je bilo razporejenih v proizvodnjo naprav in elementov, sektor tehnološke priprave, orodjarna, delavniško in montažno kontrolo in drugam.
V	delovni skupnosti skupnih služb
j
bo v času od 21. 6. do konca avg# opravljalo obvezno počitniško p#j 31 dijakov in študentov. Na os# 19. člena samoupravnega sporazu# , štipendiranju učencev in študeflj morajo vsi štipendisti po vsakem čanem letniku opravit en mesec P0^ niške prakse pri štipenditoiju. # opravlja obvezno počitniško pr#5., delovni skupnosti 18 štipendistov^: tega: eden iz upravno administrat1,, šole, tri iz ekonomske srednje s# dva iz tehnične srednje šole — smer, tri iz tehnične srednje šolej elektro smer, dva iz fakultete za SJ ništvo, pet iz fakultete za elekt# 1 niko, eden iz ekonomske fakul# ji eden iz pravne fakultete. Preostala1^ dijakov in študentov pa zavezuj6^. vezna praksa, ki izhaja iz učnih J $0 gramov šol. Omenjeni praktika# ^ razporejeni v vsa področja del skupnosti skupnih služb.
Višina nagrade za opravljeno ^ j času počitniške prakse se v P j# meznih TOZD v večini doloma, osnovi povprečnega osebnega do ^ ka v gospodarstvu SRS za let0,. 0jj na osnovi ocene, ki jo da vodja delka.
Toliko torej o obvezni ali neohiji
ni počitniški praksi in praktikan kaj lahko rečemo za konec?

Morda le to, da k počitniški P^jo-iz leta v leto bolj organizirano F f" parno, da praktikante razporejat1
tista dela in naloge, ki odgov njihovi šolski izobrazbi. S tem P4 v? rečeno, da je vse lepo in prav. prevečkrat praktikanta gledam ^ ^ nekaj, kar je bolj v napoto k° $ rist, po drugi strani pa vsi kar
tarnamo koliko dela imamo.
sv
OBISK NA ZVEZNI MLADINSKI DELOVNI AKCIJI »POSOČJE 78“
Vesel brigadirski »hura«
V času kolektivnega dopusta sem nekaj dni prebil v čudovitem mestecu pod Krnom v Kobaridu, ki slovi po košatih oleandrih in bohotnih rožah, ki so jih polna vsa okna. To obmejno mestece, kije najbližje Beneški Sloveniji je vedno živahno z našimi obmejnimi sosedi, s turisti, ki se tako radi ustavijo pod spomenikom Goriškega slavčka - Simona Gregorčiča, v popoldanskem času pa je tu vse polno mladih deklet in fantov, ki jihje že od daleč spoznati po svojevrstnih, brigadirskih uniformah
Njihovo naselje je opaziti že od daleč. Plapajoče zastave, pisani šotori, napisi in risbe po stenah zidov, vse to in še mnoge podrobnosti so strnjene v tem brigadirskem naselju, kije tik ob cesti pred Kobaridom.
Skupina mladih brigadirjev je sedela pred kobariškim hotelom in se živahno pogovarjala. Med njimi sem opazil mojega dolgoletnega znanca, sodelavca iz Iskre - tovarne vžigalnih tuljav v Bovcu, Roberta T rampuža. V pogovom z njim sem izvedel, da je komandant Zvezne mladinske delovne akcije »Posočje 78“. Prijazni Robert je rad ustregel moji želji in me povabil v naselje, kjer sem mu v imenu bralcev našega časopisa postavil nekaj vprašanj.
Robert, nam lahko predstaviš delovno akcijo »Posočje 78?
Ob tem vprašanju sem imel občutek, kot da je Robert že neštetokrat dal odgovor nanj, saj je brez razmišljanja dejal:
»Po katastrofalnem potresu, ki je pred dvema letoma prizadejal Posočje,
je bilo potrebno nujno ukrepati, tukajšnjemu prebivalstvu nuditi takojšnjo pomoč. Prav zato je bila organizirana prva delovna akcija že v letu 1976, nadaljevala se je lansko leto, letos pa je pričela prva izmena z delom že 4. junija. V letošnji akciji so sodelovale štiri izmene, vsaka po tri tedne. Zadnja izmena bo zaključila z deli 26. avgusta, ko bom tudi jaz odšel nazaj v mojo TOZD v Bovec“.
V času mojega obiska v brigadirskem naselju, so imeli brigadirji prosto. Opazoval sem ta vesel vrvež, nobeden ni miroval, vsak je poprijel za
to ali ono delo okrog šotorov, naselja. Veliko mladih deklet in fantov je šlo mimo naju, zato je moj sogovornik dejal: »V tej izmeni je 270 brigadirk in brigadirjev, ki so organizirani v šest brigad. Te so iz Barajevega iz Srbije, iz Našic, iz Ljutomera, Novega mesta, zvezna brigada tabornikov iz cele Jugoslavije in zvezna brigada gradbincev v okvim sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije.11'
Kaj in kje delajo te brigade?
,,V tej izmeni smo na več deloviščih. V glavnem delamo vodovod in sicer Breginj - Logje, v Logarišču, Slapu in Šentviškogorski planoti. Sindikalna brigada, kot ji pravimo, dela na adaptaciji osnovne šole v Volčah, pri novogradnji osnovne šole v Smasteh in pri dokončevanju montažnih objektov socialno šibkejših
Veselo m delo, čeprav bi se še prileglo poležati.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Se dovolj zavedamo ukrepov za varnost in zaščito v DO?
V brošurah Narodna zaščita, ki so jih izdali Sveti za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občin je zapisano: v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah leže trajne vrednote samoupravne socialistične družbe. Za to organiziranost in učinkovitost ukrepov varnosti in zaščite v organizacijah zdmženega dela in drugih samoupravnih skupnostih neposredno vpliva na vso dmžbeno samozaščito in učinkovitost vsega samoupravnega sistema. V teh organizacijah mora postati samozaščita sestavni del načrtov in razvojnih programov ter pomemben del njihove dejavnosti ter rednih prizadevanj samoupravnih in drugih organov ter delovnih kolektivov.
Pri reševanju.
Vsaka delovna organizacija in skupnost določi glede na vrsto zadev in dejavnosti, s katerimi se ukvarja, svoje naloge na področju samozaščite, uredi Pravice in dolžnosti vseh svojih subjektov, njihove medsebojne odnose, ustanavlja ustrezne organe in izvaja ukrepe za zaščito družbenih vrednot. To pomeni, da morajo v temeljnih organizacijah z različnimi ukrepi kot na primer: usposabljanje delavcev za ^tivno sodelovanje v samozaščiti, °rganiziranje notranjega obveščanja o yprašanjih varnosti in zaščite, razprave ln pogovore o vzrokih proti samoupravnih pojavov in njihovih nosilcih, o neupoštevanju zakonov, družbenih
dogovorov in samoupravnih sporazumov itd., razvijati in utrjevati družben samozaščito. Da bomo zagotovili usklajeno delovanje strokovnih organov in služb v temeljnih organizacijah (na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite imajo določene pravice in dolžnosti: delavski svet temeljne organizacije, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imajo določene pravice in direktor temeljne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole in organ družbenopolitičnih organizacij), moramo stalno skrbeti za njihovo informiranje in s tem usposabljanje. Če pa gledamo iz stališča, da so delavci temeljni nosilci vseh ukrepov in dejavnosti v družbeni samozaščiti, saj je proces podružbljanja funkcij varnosti odvisen od njihovega angažiranja v družbeni zaščiti, moramo v prvi vrsti zagotoviti redno in pravočasno obveščanje s področja družbene samozaščite.
V temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije ISKRA-AVTOMATIKA delujejo odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, katerih naloge so opredeljene s Pravilnikom o pravicah, dolžnostih in nalogah samoupravnih organov in delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Temelj za določanje pravic, dolžnosti in nalog pa predstavljajo zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Med nalogami, ki so zapisane v teh pravilnikih in jih morajo odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti opravljati, sodi posebna pozornost skrbi na izobraževanju, usposabljanju in vzgoji delavcev v te namene. Na žalost še vedno ugotavljamo, da vse preveč delavcev ne ve kaj zajema predmet in vsebina ljudske obrambe, kaj pomenita v njenem okviru teritorialna in civilna zaščita in daje družbena samozaščita z narodno zaščito trajna, vsakodnevna dejavnost, s katero se uresničuje celotni varnostni in obrambni sistem. Zato lahko le organizirana, trajna in vsakodnevna dejavnost vseh delavcev zagotovi, da se bo ta zvrst uresničevala v vseh oblikah povezovanja in združevanja delavcev, opredeljenih z zakonom o ljudski obrambi in zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
Š. D.
občanov v Tolminu, Sedlu, Starem selu in Idrskem. To je strokovna brigada sestavljena iz mizarjev, tesarjev, zidarjev in drugih gradbenih poklicev11.
Tudi struktura je zelo različna, mi je pripovedoval Robert. Prevladujejo dijaki in študentje, ostali pa so delavci iz neposredne proizvodnje, inženirji in drugi poklici. Zelo pestra pa je tudi socialna in starostna struktura.
Kakšen je brigadirski delovni dan?
»Lahko bi rekel, daje popolnoma podoben vojaškemu. Ker pa mislim, da bodo brale tale najin razgovor tudi ženske, ki se spoznajo na »vojnički život11 le iz pripovedovanja, moram seveda povedati urnik celega dne. Vstajamo ob štirih, nato imamo telovadbo. Po zajtrku odidemo na delovišča, z deli pa pričnemo ob 6. uri in trajajo do 13. ure. Nato se vrnemo v naselje, kjer imamo kosilo, do 16,30 pa smo prosti. Nato začnejo interesne dejavnosti, športna tekmovanja in kulturne prireditve. Ob 19. uri je večerja, do 22. ure, ko je čas za počitek, pa imamo kulturne večere11.
Kakšno je kulturno in družbenopolitično življenje brigadirjev?
»Na področju interesnih dejavnosti imamo skrbno izdelan program, ki zajema področje idejno političnega
Pred nekaj dnevi se je poslovila od sodelavk in sodelavcev dolgoletna delavka v tovarni generatorjev in elektronike v novogoriški Avtoelektriki -Zdenka Mihelj. Ob odhodu v zasluženi pokoj so ji podarili spominsko darilo in ji zaželeli še veliko lepih dni in veselega počutja v domačem krogu.
\_______________________________J
Zgornji spominski posnetek je nastal ob odhodu Vladimira Volka v zasluženi pokoj. Vladimir Volk je bil dolgoletni član komercialnega področja novogoriške Iskre. S spominskim darilom in šopkom cvetja so se sodelavke in sodelavci prisrčno poslovili od Vladimira, mu zaželeli vse najboljše, sam pa je obljubil, da bo še prišel na obisk in, da bo tudi v nadalje spremljal delo Iskrašev.
v_______________________________________________________________y
dela, področje športa, kulture in informiranja.
Področje idejnopolitičnega dela obsega predavanja, ki so obvezna za vse. To so predavanja o kongresih in delovanju ZK, o vlogi ZSMS v naši družbi, o kulturi in o vlogi neuvrščenosti, itd.
Na področju kulture pripravi vsaka brigada svoj program, v katerem predstavi kulturno bogastvo svojega kraja in republike. Najpriljubljenejši pa so kulturni večeri ob tabornih ognjih, kjer pripravimo program popolnoma sami. Tu bi lahko omenil še nastope raznih skupin, pevcev in obisk filmskih predstav v Kobaridu.
Na področju športa imamo medsebojna brigadirska tekmovanja, srečanja z domačini in vojaki in srečanja primorskih akcij Kožbana, Istra, Brkini in mi. Tudi področje informiranja je dokaj pestro. Izdajamo svoje biltene, stenske in foto časopise, preko ozvočenja pripravijo brigade programe, kjer predstavijo zgodovino svojega kraja, itd. Take programe sprejme skupščina izmene, ki je tudi najvišji organ izmene11.
Ob zaključku najinega razgovora mi je Robert še dejal, da so rezultati celotne akcije odlični in, da bodo delovni plan presegli. Na to ugotovitev so ponosni prav vsi brigadirji, saj bo tako njihov cilj uresničen. Vsak je po
Mnogo laskavih pohval od prebivalcev teh' krajev sem že slišal na račun brigadirjev, zato me je zanimalo, kaj o tem meni komandant brigade. Povedal je, da so letos izredno zadovoljni z odnosom domačin -brigadir, kar je seveda najbolje opaziti na deloviščih. Domačini izkazujejo izredno pozornost, pripravljajo spreje-
svojih močeh pomagal pri obnovi Posočja, vsak je vložil delček sebe v izgradnjo tistega, kar prizadeti prebivalci ob Soči najbolj potrebujejo. In v času njihovega dela so se tkala prijateljstva, ki so nepozabna in, ki bodo vedno živela v srcih mladih deklet in fantov iz vse naše lepe domovine.
Marko Rakušček
Šotor je prijetno počivališče po napornem delu.
me, ob slovesu izmene jim je kar hudo, da ne omenjamo obiskov na trasi in zanimanje za počulje brigadirjev. To sodelovanje je vsekakor na zelo visoki ravni.
Vsak prosti trenutek za poglabljanje medsebojnih stikov.
Ob dnevu graničarjev
Ob dnevu graničarjev 15. avgusta je bilo v Opatjem selu na Krasu veselo tovariško — športno srečanje med pripadniki obmejne karavle Lokvica, mladini iz TOZD Iskre - Avtoelek-trika s sedežem v Novi Gorici, mladini iz DO Park Hotel Nova Gorica in Krajevno skupnostjo Opatje selo. Temeljne organizacije Iskre s sedežem v Novi Gorici imajo med to obmejno karavlo pokroviteljstvo.
Pomerili so se v malem nogometu in streljanju, zatem pa je bilo skupno tovariško srečanje s kulturnim programom. Zaradi zaključka redakcije bomo napisali nekaj več o tem srečanju v prihodnji številki Iskre.
Marko Rakušček
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
PRVO POLLETJE: ODLIČNO
V Mokronogu so v prvem kov zlasti motor-start-kondenzator in polletju dobro delali in odlično kondenzatoiji za TV sprejemnike vse prodajali. V glavnem so delali v prepočasi prodirajo na zunanji trg, za-prvem polletju za domači trg, radi vse premajhne zavzetosti naših iz-sicer pa izvoza niso mnogo na- voznikov. Ob tem je treba vedeti, pra-črtovali.	' vodja gospodarskega sektorja Jože
Olga Bonča pri navijanju zagonskih kondenzatorjev.
Proizvodni načrt za leto 1978 so dosegli s 65 % količinsko, realizacija pa je bila dosežena z 12% letnega finančnega načrta. Letni načrt izvoza so izpolnili s 26 %, ostanek dohodka je po planu, in predvidevanjih, s čemer so zelo zadovoljni. Z mesecem majem so tudi dvignili osebne dohodke za okrog 8 %. Hkrati pa so prešli na novi način nagrajevanja skladno z zakonom o združenem delu. Pokazalo se je, daje stimulacija dosledno po učinku zelo uspešna, saj so znatno presegali norme, čeprav so te postavljene zelo ostro oziroma visoko.
Ker 60-70% repromateriala uvažajo, so se stroški povečali zaradi povečanega tečaja marke in obračunskega tečaja bank. Mnogo pričakujejo od novogradnje in nove stroje opreme, saj bodo tako precej več izvažali, in uravnovesili svojo zunanje-trgovinsko bilanco. Žal pa se izvoz njihovih izdel-
Vencelj, da so s kvaliteto in ceno konkurenčni, in zato na evropskem trgu ne bi smelo biti težav z izvozom. Imajo vse možnosti, da sami pokrijejo uvoz z izvozom, le več zavzetosti bo treba s strani IC.
Sledijo srednjeročnemu planu v celoti, vedeti pa je treba, da so v ^krajnem naporni", imajo namreč zelo dotrajano opremo in notranjih rezerv zmanjkuje in je zato nova investicija v proizvodne prostore in novo strojno opremo življenjska nuja. Na domačem trgu je bila v prvem polletju zelo visoka konjunktura za prodajo elektrolitov, proti vsem pričakovanjem. Bojijo pa se, da bo povpraševanje padlo, ker so banke omejile potrošniške kredite in to bi se utegnilo negativno odraziti na trgu širokopotrošnih artiklov in s tem bi bili seveda prizadeti tudi proizvajalci elementov.
FY
TOZD MAGNETI
Z istimi ljudmi mnogo več
Direktor Sever Lojze iz TOZD Magneti nam je povedal, da so v preteklem polletju naredili mnogo več kot lani v istem obdobju in to z istimi stroji in skoro istim številom zaposlenih. Tudi prodaja jim je dobro tekla.
Naprej nekaj številk iz prvega polletja: letni program proizvodnje so dosegli z 59 %, realizacijo oziroma prodajo s 66 %, kar pomeni v primeijavi z istim obdobjem lani indeks 153. Izvozili so 53 % načrtovanih količin za letošnje leto, kar je indeks 147 v primerjavi z istim obdobjem leta 1977. Lani je bilo poprečno zaposlenih 65 ljudi, letos v prvih šestih mesecih pa 70. Zaposlili so le 5 novih ljudi in s tem ojačali razvoj in tehnološki oddelek. Osebni dohodek seje v primerjavi z lanskim letom v istem obdobju nekoliko dvignil.
Naj večji poudarek vsega polletja je bil na tehnološkem in razvojnem delu, predvsem so imeli pred očmi novo gradnjo v jeseni in večjo investicijo v novo strojno opremo. Razvijajo tudi več novih izdelkov - magnetov in nove tehnološke postopke, ki jih bodo realizirali po novogradnji.
Stroški so bili v prvem polletju nekoliko višji od načrtovanih, podražil se je repromaterial, zlasti kobalt. Poleg tega, da se je kobalt podražil za 32 %, imajo težave z dobavami, ker je rudnik kobalta v Zaim pokvarjen. Francoski dobavitelj jim bo odslej do-
V1EZE seje po 21. letih dela v Iskri poslovil in odšel v pokoj Jože Anžič, visokokvalificirani PTT mehanik. Sodelavci so mu ob odhodu zaželeli vse dobro, predvsem zdravja in mu za spomin kupili lepo darilce. Jožetova pot je bila pestra in dolga. Začel je kot mojster v elektrodelavnici, nato pa je dolga leta opravljal vzdrževalna dela v telefonskih centralah in napravah po Iskrinih tovarnah v Ljubljani, Žužemberku, in Semiču.
v_____________________________________________________________________y
bavljal le del naročenih količin. Upajo pa, tako pri nas kakor v Franciji, da se bo položaj do konca leta normaliziral.
Zanimivo je, kakor kažejo gornje številke, da so precej dvignili proizvodnjo, kar se je pokazalo tudi na finančnem efektu, to pa le z istim številom zaposlenih in z isto opremo. Pohvaliti je treba veliko zavzetost kolektiva ob zastavljenih nalogah in organizatorje za precizno organizirano organizacijo dela. Še več pa pričakujejo od investicije, jeseni bodo namreč začeli s širitvijo tovarne in nabavo nove opreme. Zaenkrat imajo še težave z administracijo, vse prepočasi se obračajo okrog dovoljenj za uvoz opreme in nekaj se kompliciraokrog lokacijskega dovoljenja.
Direktor Sever ocenjuje, da imajo dobro pokrit uvoz z izvozom. Izvažajo precej direktno, nekaj pa indirektno, kot dobavitelj števcev iz Kranja. Iz tega naslova tudi dobijo precej deviz, s čimer imajo uravnoteženo zunanje-trgovinsko bilanco.	KF
Vlivanje magnetov.
Živo tudi med kolektivnim dopustom
Skoro vse TOZD IEZE so imele od 15. julija do 6. avgusta kolektivni dopust. Vendar po tovarnah ni bilo mrtvo. Na nekaterih proizvodnih trakovih so odpravljali ozka grla, vzdrževalci so izvršili remonte, marsikje so belili in v Žužemberku so nadaljevali z zidavo prizidka.
V Feritih je delala skoraj kompletna montaža, kjer so zaradi ozkih grl med kolektivnim dopustom zaposlili učence, dijake in študente. Obiskal sem jih. Z veliko resnostjo in prizadevnostjo so hiteli z delom. Po dogovoru namreč delajo po učinku. Imajo zaga-rantirano minimalno nagrado, če pa dosežejo normo, so plačani po učinku in seveda za to prejmejo toliko, kakor redno zaposleni delavci. Tako je zaposlenih okrog trideset študentov in ka-
kih deset režijcev. Od tegaje približno polovica štipendistov na obvezni praksi, polovica pa od dmgod. Seveda pa vsi ne delajo v neposredni proizvodnji, študentje tehnike in ekonomije iz višjih letnikov so na primerni praksi v pripravljalnih oddelkih.
Tudi v Mokronogu v TOZD Elektroliti med kolektivnim dopustom ves čas dela polovico vzdrževalcev. Prvo polovico dopusta eni in dmgo polovico drugi. Opravili bodo remont strojev in predvsem dokončujejo montažni trak oziroma opremo zanj, za motor-—štart—kondenzator. Tudi na nekaj drugih strojih so ob našem obisku delali, predvsem odpravljajo ozka grla in delajo na zalogo polizdelke za čas po dopustih.
V Trbovljah, kjer imajo prenapet
Študentje, dijaki in učenci v montaži Feritov.
Zuperl Marjana za strojem v Trbovljah.
Na praksi smo bili
V Industriji elementov so letos mladinci zapisali v svoj akcijski program, da bodo naredili več za praktikante, kakor doslej. V vsaki TOZD so določili delegata, ki naj poskrbi, da bodo štipendisti, ki bodo prišli na prakso res videli in slišali čimveč, kar potrebujejo za dopolnitev teoretičnega znanja. Zato je predsednik 00 ZSMS v Skupnih službah Peter Tevž zbral o organizacijski strukturi Iskre, IEZE in svojih TOZD. Tevžjim je povedal tudi kako se prilagajamo Zakonu o združenem delu, katere samoupravne akte smo sprejeli in o čem še razpravljamo. Poročal jim je tudi o družbenopolitičnem delu v delovni organizaciji. Štipendisti so pozorno sle-
Več kakor polovica remonta v Mokronogu dela tudi med kolektivnim dopustom - za strojem Dušan Hočevar. proizvodni program imajo proizvodnjo preračunano na 100% zasedbo kapacitet, opravijo nujne remontne posege le v soboto in v nedeljo. Zato bomo med letošnjim dopustom opravili večja vzdrževalna dela na strojih, opravili nekaj manjših rekonstrukcij in premestili nekaj strojne opreme. V času kolektivnega dopusta vzdrževalci popravljajo tudi okna in vrata in še nekatere vzdrževalne posege na stavbah.	FY
oddelkov in strojev. Precej sem slišal tudi o proizvodnem delu in uspehih-Predvsem pa sem kot orodjar spoznal celo vrsto orodij in naprav, za katere sem prej le slišal.
dili in precej spraševali.
Dmga važna novost pa je letos, da so na pobudo mladincev, za vsak TOZD in za vsak večji oddelek postavili mentorje, ki so skrbeli za čimbolj strokoven in koristen potek prakse. Tri praktikante pa smo povprašali po vtisih s prakse.
MERČUN TOMAŽ, štipendist v Feritih, orodjarje končal drugi letnik poklicne šole v Litostroju. Simpatičen, živahen in zvedav fant je. Kar užitek seje pogovarjati z njim: »Seveda je praksa koristna zadeva. Tako lahko marsikaj dobesedno otipam, kar sem v šoli le slišal. Mentor mi je razkazal vso Tovarno feritov. Razložil mi je funkcije in uporabnost posameznih
_
GRIMŠIČAR ALENKA, štipendistka skupnih služb, končala je 1 • le (Nadaljevanje na 9. stran)
POROČILO S KONFERENCE V HELSINKIH


Mladi pred kongresom
Program aktivnosti v pripravah na 10. kongres ZSMS je oblikoval in sprejel sekretariat medobčinskega sveta ZSM za Gorenjsko. Vse mladinske organizacije so morale pripraviti programe predkongresnih aktivnosti in evidentirati delegate za kongres. Posebno pozornost so namenili predvsem javni razpravi, kijo bodo sklenili septembra.
Predsedstvo Občinske konference ZSM Kranj je na svoji prvi seji 14. avgusta sprejelo program dela pred kongresom. Najprej bodo pripravili obiske in obravnave v vseh osnovnih
organizacijah. V vseh osnovnih organizacijah bodo pripravili akcije posvečene kongresu. Konec avgusta bo razšiijen posvet predsedstva sekretariata in delegatov 10. kongresa ZSMS. Na njem bodo obravnavali kongresne dokumente in dali pripombe ter dopolnitve.
V septembru bo okrogla miza z novinarji, na kateri se bodo pogovorili o zaključkih javne razprave o akcijah posvečenih kongresu in razpravah, ki jih bodo delegati imeli na razpravah.
A. Boc
INFORMACIJE IZ NAŠIH SIS
Socialno skrbstvo uspešno
Delegati samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva v kranjski občini so se v novi mandatni dobi že dvakrat sestali na svoji skupščini. Za predsednika skupščine je bila ponovno izvoljena Mija Artač, med-temko za podpredsednika, delegat Elektromehanike Marjan Koren. Ko so delegati na obeh sejah skupščine socialnega skrbstva razpravljali o oceni dela v preteklem mandatnem obdobju in sprejeli program za leto 1978, so menili, da je socialna skrbstvena dejavnost ena izmed pomembnih nalog, kot tudi zadovoljivo organizirane družbene dejavnosti v kranjski občini.
Kljub intenzivnemu gospodarskemu razvoju kranjske občine prihaja tudi do pojavov, ki dobivajo svoj odraz v različnih človeških stiskah, medsebojnih konfliktinih in težavah, skratka - do vrste .socialnih problemov. Zato je socialna skrbstvena dužbena dejavnost, ki jo terjata sodobni čas in samoupravna socialistična družbena ureditev, nepogrešljiv element v skrbi za človeka.
Poleg nalog, ki so že vključene v zakon o socialnem skrbstvu, je samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva v kranjski občini in preteklem mandatnem obdobju obravnavala še vrsto analiz in dogovorov. Tako analizo o socialnem stanju družin, ki prejemajo otroški dodatek, nadalje izdelavo pravilnika o družbeni ma-
terialni pomoči v občini, ugotavljanje vzrokov mladoletnega prestopništva, akcijski program dela z vedenjsko in osebnostno moteno mladino, analizo o življenjskih in delovnih razmerah občanov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, analizo o negativnih vplivnih na že začeto zdravljenje alkoholikov ter osnutek samoupravnega sporazuma o načinu financiranja invalidskih dmštev v kranjski občini.
Pripravljena so tudi izhodišča za programiranje socialnega dela v organizacijah združenega dela z nad 700 delavci. Večina osnovnih šol in večjih ozdov še nima razvite socialne službe.
Vsako leto skupnost sofinancira in organizira letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok. Analiza o negi ostarelih občanov na domu je pokazala, da je bilo v preteklem letu v občini 87 občanov, ki bi takoj potrebovali nego na domu, 234 starejših občanov pa je potencionalnih kandidatov za tako pomoč. Zgradili so novi del doma oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru, adaptirali pa so staro poslopje doma. Kot nove in poudarjene naloge pa so si v programu podčrtali:	ustanovitev delavnic ob
posebnih pogojih, zakonsko svetovalnico, razvijanje socialne službe na srednjih šolah, sofinanciranje elaborata gradnje doma upokojencev v
Takole si nekateri zamišljajo prost dostop do stopnic pri savskem mostu v Kranju. Kaže, da so precizno ocenili potrebe pešcev, saj so jim pustili kar pol metra prehoda, povrhu pa jih nič ne gane, če jim morajo pešci -sodelavci z obleko čistiti blatnike in odbijače. Precej razumevajoče, mar ne?
(Nadaljevanje z 8. strani) Ekonomske fakultete: „Sem na obvezni praksi. Precej so mi že poka-žali v Plansko analitskem oddelku. Razložili so mi delo, mentor pa mi je Povedal precej o širšem konceptu nZD, za katere v tem oddelku obde-o podatke. Kar malo nestrpna
sem. Rada bi videla posamezne TOZD, katere doslej poznam le po podatkih in številkah. Pa bo prišlo tudi to na vrsto, če ne letos, pa drugo leto. Mentorica mi je to obljubila." „Zakaj ste prosili za štipendijo ravno v Iskri? “ ,,Zame je že dolgo Iskra predstavljala uveljavljeno renomirano podjetje. Znana je pri nas po zahtevnih izdelkih, pa tudi po svetu je na dobrem glasu. Ob odločitvi kjer se bom zaposlila oziroma najprej prosila za štipendijo, skoro nisem razmišljala.
FRANČEK KONJAR, dijak TSŠ,
je končal letos prvi letnik na smeri šibkega toka: „Sicer nisem Iskrin štipendist, mama paje zaposlena pri vas. Všeč mi je Iskra in njena organizacija. Praksa pa lepo teče. Kakor vidite delam v neposredni proizvodnji tule v Magnetih. Videl in zvedel sem pa precej. Mojster je moj mentor in ga mnogo sprašujem in ob tem precej zvem. Sicer pa me elektrotehnika zanima in upam, da bom dobil štipendijo v vaši Mikroelektroniki in tako prišel v naj-novejšo in najperspektivnejšo tovarno v Iskri.
Kranju in sofinanciranje prostorov društva invalidov v kranjski občini. Ena od pomembnih nalog, ki že poteka od letošnjega leta dalje v sklopu doma upokojencev v Kranju je nega ostarelih občanov na domu. Po sporazumu katerega je že sprejela skupščina socialnega varstva, naj bi 30 odstotkov vrednosti opravil na domovih ostarelih plačevala zdravstvena in 40 odstotkov socialnoskrbstvena skupnost, 30 odstotkov pa naj bi prispeval vsak posameznik, če kajpak ni v mnogih težavah. Cena negovalke je 30 dinarjev ob delavnikih, nedeljah in praznikih pa 40 dinarjev na uro.
Tako je skupščina v preteklem mandatnem obdobju obravnavala 163 točk dnevnega reda, sprejela 196 sklepov, v razpravah paje sodelovalo 84. delegatov. Da bi se delegati bolje seznanjali o zadevah, o katerih odločajo, so seje skupščine dvakrat izvedli v domu oskrbovancev v Kranju in Preddvoru. S spoznavanjem življenja in problemov v teh domovih, seje pri delegatih vzbudilo še večje zanimanje za probleme, kijih rešujejo.
Kljub pomanjkljivostim v preteklem mandatnem obdobju, je bila aktivnost delegatov zadovoljiva, saj se je vse večje število delovnih ljudi in občanov vključevalo v reševanje pomembnih družbenih vprašanj.
K. Pavli
OBISK IZ LA CIOTATA
v______________________________y
V gorenjski metropoli je na obisku skupina 35 mladink in mladincev iz pobratenega francoskega mesta La Cio tat. Do 26. avgusta si bodo mladi Francozi ogledali Bled, Bohinj, Dražgoše, Ljubljano, Postojno in Vrbo. Obiskali bodo tudi mlade delavce Iskre Elektromehanike in tovarne IBI, ki jim bodo pokazali proizvodnjo obeh delavnih organizacij. Francozi pa se bodo Kranjčanom predstavili v sredo, 16. avgusta, ob 17. uri na Gorenjskem sejmu in v torek, 22. avgusta, popoldne na Trgu revolucije z enournim programom folklornih plesov in pesmi. O tem bomo še poročali.
Alojz Boc
Literarna
sozvočja
»Dušanka Škeik piše nekatere pesmi otožnejše, druge bolj miselno; nekatere so obtožba krivic, osebnih in splošnih. Čuti naravo in v nji prispodablja lastno trpljenje. Pesmi so nežne, čustvene, vendar ne sentimentalne, ne vsiljive. Čvrste so, človeško prizanesljive."
Dušanka Škerk.
Tako mnenje je o Dušankini poeziji izrazil mentor literarnega krožka Taras Kermauner v brošuri izdani v počastitev letošnjega praznovanja Dneva borca. V tej brošuri se je Dušanka, kije sicer že tri leta zaposlena v TOZD TEA Iskre Elektromehanike prvič s pisano besedo predstavila
UPOKOJILI SO SE
V mesecu juliju so se v Iskri Elektromehaniki upokojili naslednji delavci:
Pavlin Marija, sestav, števcev, st. upokojena, iz TOZD Števci
Bukovnik Kristina, sestav, števcev, st. upokojena, iz TOZD Števci
Moltara Marija, sam. koresp., st. upokojena, iz TOZD ATC
Škrbine Argena, sam. skladišč., st. upokojena, iz TOZD DSSS
Goli Janez, mojster II., invalid. upokojen, iz TOZD Mehanizmi
Frakcij Marija, sestav, elek-tro naprav, st. upok. iz TOZD TEA
Programska oprema telekomunikacijskih sistemov
Konec junija je bila v Helsinkih tretja mednarodna konferenca na temo »Programska oprema telekomunikacijskih sistemov." Iskra je na konferenco poslala dva predstavnika, ki sta bila tudi edina udeleženca iz Jugoslavije. Glede na število delujočih >
programsko krmiljenih (MIOC) central pri nas bi bilo zelo umestno, da bi se konference s tako pomembno tematiko udeležil tudi kakšen predstavnik jugoslovanskih PTT podjetij.
PTT podjetja nekaterih držav zelo aktivno sodelujejo na konferenci z referati o svojih izkušnjah na delujočih centralah, kakor tudi o rezultatih dela na svojih ali skupnih razvojnih projektih. Poleg pošt in inštitutov pa so bili na konferenci zelo številni tudi predstavniki proizvajalcev. Številna udeležba (322 udeležencev) potrjuje tako splošno smotrno usmerjenost (programsko krmiljene centrale) kot tudi težavnost problematike na programski opremi teh central. Vodilna teoretična sila je Anglija (ki je tudi organizator posvetovanja) s 65 predstavniki, nato sledi Finska 52, Švedska 38, Francija 26, Nemčija 26, Norveška 13, Belgija 13, ZDA 11, Japonska 11, Švica 9, Italija 8, Nizozemska 7, Danska 7, Španija 6., Indija 5, Kanada 4, Avstralija 1, Jugoslavija 2, Nova Zelandija 2, Taivvan 1, Hong Kong 1, Avstrija 4.
Na konferenci je bilo podanih 36 referatov, razvrščenih v 11 sejah:
1.	Avtomatska proizvodnja programske opreme
2.	Modeliranje sistemov
3.	Višji računalniški jezik CCITT — CHILL
4.	Sistemski inženiring
5.	Sistemska proizvodnja programske opreme
6.	Praktične izkušnje
7.	Tehnika testiranja programske opreme
8.	Operacijski sistemi
9.	Komutacija sporočil
10.	Tehnika prevajalnikov višjih jezikov
11.	Decentralizirano upravljanje.
Problematika v zvezi s programsko
opremo j e kompeksnain obsežna.
Na konferenci je več referatov nakazovalo rešitve teh problemov. To je že dolgoletna tendenca po uvedbi strukturiranega programiranja. Močna podpora strukturiranemu programiranju so višji programski jeziki. Pet referatov je obravnavalo problematiko osvajanja CCITT višjega jezika (CHILL). Ta jezik bo predvidoma uradno priporočen leta 1980, toda večji proizvajalci kot ITT, Erikson, Philips že delajo na prevajalnikih. Poudarek je bil tudi na tehnikah preizkušanja in vzdrževanja programske opreme, kjer kažejo praktične izkušnje na iste probleme, kijih v Iskri že poznamo.
Konferenca je izvenela v odprtih vprašanjih teoretikov, kateri sistemi bodo v bodočnosti prevladovali; centralizirano, ali decentralizirano vodeni.
Konferenca je potrdila misel, da sta vzroka za velike težave na področju programske opreme telekomunikacijskih sistemov predvsem dva in sicer:
—	računalniška oprema v celoti še nima vseh potrebnih kvalitet.
—	teorija programske opreme telekomunikacijskih sistemov še ni do konca izdelana in je vanjo potrebno vlagati še velike napore.
Na oddelku za. programiranje TOZD ATC se srečujemo s temi problemi in vlagamo vse sile, da bi sledili novim gibanjem na oblikovanju programske opreme tako na MIOC, kot na novejših projektih.
Meniva, da bi bilo smotrno, da bi se Iskra pri tako močni proizvodnji programsko krmiljenih central pojavila na naslednji konferenci z enim, ali več referati. V njih bi lahko podali izkušnje s projektov, na katerih delamo.	Stanislav Štrukelj
Marjan Gazvoda
širšemu krogu ljubiteljev poezije. S pesnikovanjem je začela že v Iskrini poklicni šoli, ko je sodelovala na literarnih večerih. Sama pravi, da se lažje izpoveduje na papirju. Njene pesmi izvirajo iz prizadetosti v vsakdanjem življenju. Žalost, jeza, nerazumevanje okolice, torej negativno razpoloženje, zbude v njeni notranjosti željo po izpovedovanju, željo po pesniškem izražanju. Dušanka meni, da mora biti pesem kratka, čim bolj jedrnata in naj človeka sili k razmišljanju. Posebnih načrtov za prihodnost pa nima, saj poudarja, da piše priložnostno in povsem spontano.
VSE SO Ml VZELI . ..
|	Vi, ki ste samo spomin
in kup kosti in križ nad njim, |	vi ste lepi
Ne grešite več.
Srečni ste,
ker vam ni treba gledati teh lačnih psov j	in nožev v hrbtu.
Morda ste ohranili vero.
Oni so brez nje.
|	Zakaj me budijo?
,J\istite mi sanje,
1	naj bom kup kosti
1	in križ nad njim! “
ISKRA-ŠOLSKI CENTER KRANJ
R A Z P I S UJE
naknadni vpis učencev v 1. razred
POKLICNE KOVINARSKE IN ELEKTRO ŠOLE V KRANJU za šolsko leto 1978/1979.
Šola bo naknadno sprejela 37 učencev za naslednje TOZD:
ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj TOZD tovarna števcev, stikal, AT C, TEA, ERO, SP, mehanizmi, TEL, obrat orodjarna, obrat vzdrževanje in merilne naprave 4 učence za poklic strojni mehanik 8 učencev za poklic strugar 7 učencev za poklic rezkalec
ISKRA — Industrija izdelkov široke potrošnje, Ljubljana TOZD tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov, Železniki 2 učenca za poklic orodjar 1 učenca za poklic fino mehanik
1	učenca za poklic strojni mehanik
2	učenca za poklic strugar
1 učenca za poklic rezkalec
TOZD tovarna gospodinjskih aparatov, Reteče 1 učenca za poklic orodjar
3	učence za poklic strojni mehanik
3	učence za poklic strugar
4	učence za poklic elektromehanik
Šolanje traja tri leta. Vpišejo se lahko kandidati do dopolnjenega 18. leta starosti. Vpisovanje bo 28. in 29. avgusta 1978. Ob vpisu morajo kandidati predložiti osebno v tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine:
—	izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu DZS 1,20, kol kovano z upravnim kolek om za 2 din (v prijavi naj navedejo kandidati poklic, ki se ga želijo izučiti, in T OZD, za katero se želijo šolati)
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	originalno spričevalo o končani osemletki
—	zdravniško potrdilo.
Izbor kandidatov in razporeditev v poklice bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnega uspeha kandidatov v osemletki, mnenja službe poklicnega usmerjanja in psihotestov.
Vsi učenci bodo prejemali štipendijo tistih TOZD, za katere se bodo šolali.
Učenci, ki želijo stanovati v dijaškem domu, naj vložijo prošnjo za sprejem neposredno pri Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2.
V _______________________________________________________________________________
FY
Stanovanj še vedno primanjkuje
Z dograditvijo solidarnostnega bloka letos spomladi in malo kasneje tudi ISKRINEGA, se je stanovanjska problematika v delovni organizaciji nekoliko izboljšala, vendar je kljub temu še vedno zelo pereča, saj je trenutno 47 prosilcev, ki čakajo na ugodno rešitev svojega stanovanjskega problema. Komisija za medsebojna delovna razmeija, katera je pristojna za delitev stanovanj, bo takoj po kolektivnem dopustu obiskala vse prosilce in točkovala njihovo sedanje stanovanje, s čemer bo dobila vrstni red, po katerem bo delila stanovanja. Vseh 47 prosilcev v kratkem času ne bo moglo dobiti primerna stanovanja, saj bo v letošnjem in prihodnjem letu delovna organizacija razpolagala le s tistimi stanovanji, ki jih bodo izpraznili delavci, ki si gradijo lastne hiše. Predvidevamo, da bo v letošnjem letu izpraznjenih največ 5 stanovanj.
Podobno kot s stanovanji je tudi z deUtvijo kreditov za gradnjo stanovanjskih hiš, saj je med člani kolektiva veliko graditeljev in zato seveda veliko število prošenj za posojila. Po našem pravilniku lahko dobi posojilo samo tisti, ki ima sam že 30 % sredstev ali materiala od predvidene vsote za celotno izgradnjo in še kdo od prosilcev tega nima, ga komisija izloči, vendar lahko ponovno zaprosi za posojilo, ko izpolni ta pogoj.
Za letos je imela komisija na razpolago 133 starih milijonov, prošenj je
bilo pa 79. Vsak prosilec seje lahko odločil, ali bo odobreno posojilo vezal pri banki in ga koristil pozneje (čez dve ali tri leta) ali ga bo pa koristil letos. Če ga bo koristil letos, potem ga bo delovna organizacija vezala pri banki in ga bo lahko začel koristiti po enem mesecu povečanega za 100%, ker mu da banka, zaradi vezave delovne organizacije, še toliko posojila kolikor mu gaje odobrila tovarna.
Od 79 prosilcev je komisija, ki je zasedala 10. 7. 1978, izločila 17 prosilcev, ker niso imeli 30% lastne udeležbe, ali pa so že dobili posojilo v prejšnjih letih, 21 jih je ostalo v evidenci za prihodnje leto, ker zaradi velikega števila prosilcev niso mogli vsi dobiti posojila, zaradi premajhne vsote razpoložljivega denarja, 31 prosilcev bo dobilo posojilo letos in ga bodo lahko izkoristili v roku enega leta, 10 prosilcev se je pa odločilo na vezavo pri banki za 2 ali 3 leta. Teh 10 prosilcev, ki so se odločili za vezavo pri banki, je dobilo skupaj 60 starih milijonov, ostali, ki bodo koristili posojilo letos, so pa dobili skupaj 73 starih milijonov, na kar bodo dobiB od banke še 73, kar je skupaj 146 starih milijonov. S to ugodnostjo, ki jo letos nudi banka, je naša komisija lahko ugodno rešila veliko več prošenj kot pa prejšnja leta.
-JK-
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Kako praznujejo vratarji
Objavljamo zapoznel prispevek, aktualen ob vseh naših praznikih, zato zamude ni šteti za prevelik greh.
Stane Ajdovec in Janez Gros v vratarnici TOZD ATC.
Praznik dela. V Kranju je bilo vse manj prižganih luči. Odločil sem se, da obiščem nekaj naših vratarjev, ki tudi v prazničnih dneh, ko smo vsi prosti, varujejo naše družbeno premoženje.
Najprej sem se zapeljal pred Tovarno telekomunikacij na Tabore pri Kranju, ki je bila kljub poznim večernim uram razsvetljena. V vratarni sta me sprejela vratarja Stanislav Ajdovec in Janez Gros. Na vprašanje kako praznujeta praznik dela, sta z nasmehom odgovorila, da je to pač njuna
služba in da najbolj pogrešata skupne ure z družino, predvsem ob lepem vremenu, kadar morata delati, drugi pa odhajajo s svojci na izlete, kopanje ipd. Povedala sta, da v naši tovarni na Laborah delajo vratarji po osem ur, ob nedeljah, praznikih in prostih sobotah pa po 12. Pri tem velja omeniti, da sta oba vratarja izrazila zadovoljstvo glede načina razporeditve dela v času letnih dopustov.
Ob slovesu sta zaželela, da bi ob njuni vratarnici namestili vrata z električno ključavnico, saj ob 14. uri navadno komaj ubežita pred delavci, ki se vsujejo iz kletnih prostorov. Morda bi kazalo na ustreznem mestu montirati tudi javno telefonsko govorilnico, preko katere bi lahko zaposleni opravljali najnujnejše telefonske pogovore. Sedaj namreč velikokrat nadlegujejo vratarja, ki ima že dovolj drugega dela, pa tudi telefonske linije v vratarnici morajo biti proste.
Odpravil sem se še pred našo matično tovarno v Savski loki, kjer je v glavni vratami bdel, kljub pozni uri, Ivan Gašperlin: „14 let sem že vratar, tako da sem tega dela že navajen. Poleg odgovornosti za varnost v podjetju spadajo med moje delovne naloge redni obhodi po tovarni in skrb za požarno varnost. Občasno nas obišče tudi miličniška patrulja. Težave imamo vratarji največkrat z delavci, in moramo včasih tudi nekoliko potrpeti. Odgovornost, ki nam je naložena, je zelo velika, tega pa se marsikdo od njih premalo zaveda."
A. Boc
Vratar Ivan Gašperlin v vratami na Savski loki
PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA
organizira tridnevni izlet po poti slovenske transverzale preko Pohorja.
Izlet je primeren za vse, posebno pa za tiste, ki so se odločili opraviti slovensko transverzalo. Dobimo se v petek, 25. 8. 1978 ob 16. uri pred železniško postajo v Ljubljani.
Povratek v Ljubljano bo v nedeljo, 27. 8., v večernih urah. Cena izleta za člane 60,00 din, za nečlane 90,00 din. Izlet bo ob vsakem vremenu.
Prijave sprejema Planinsko društvo Iskra, Ilirska 27, tel. 325-587.
Izlet vodi Dolfi Divjak.
Za prijeten dopust velja, da se povsem iztrgaš iz vsakodnevnega tempa in številnih skrbi in pritiskov. Tako sem sklenil preživeti letošnjih štirinajst dni v našem kampu na Dugem otoku. V dobršni meri mi je resnično uspelo otresti se vseh obremenitev, toda prav ti prijetni dnevi oddiha pa me hkrati obvezujejo in silijo k pisanju.
Sam Dugi otok po svojih naravnih lepotah sicer ne potrebuje posebne reklame, saj kdor ga spozna, najde tu kotiček, kamor se še rad vrne. Nič čudnega torej, da sem v našem kampu preživel to pot že dvanajstič del svojega letnega oddiha, resnično prijetnega, če ne celo neprijetnejšega doslej.
Brž, ko stopiš na tla otoka se pravzaprav iztrgaš vsakodnevnosti in civilizaciji, zlasti še, če ti uspe preslišati radio in televizijo, ali se izogniti tistim, sicer redkim časopisom, ki zaidejo v kamp. Kdo bo morda opo-
najboljša. Redkim nergačem in nezadovoljnežem pa bi prav rad poškilil v domač lonec in jim povedal nekoliko predelan pregovor: za malo denarja kar precej dobre muzike. To bi bila ocena za hrano in delež kuharskega osebja.
Za hitro postrežbo, čeprav zaradi tako številnih gostov v dveh izmenah, sta dobro poskrbela trpežni ter neuničljivi Ivo in hitronoga Mira, kljub upehanosti in potu vselej dobro razpoložena in pripravljena med hitenjem s strežbo urezati kako veselo. Seveda je bil tu še Mile, zadolžen za „mokri“ delež naše prehrane. Dobro je opravljal svoje „odgovome“ posle in nas prenekaterikrat „pocartal“ s hladnim pivom, radensko in drugim. Ne mislite, da si ne upam omeniti tudi vse splošnega zdravila iz Miletove lekarne — travarice ...!
Tovarišica v kiosku sije prizadevala ustreči pisanim željam dopustnikov,
Iz tankerja teče dragocena voda. Kdaj bo nared večja cisterna?
vendar je včasih kljub vsemu ostala nemočna, ker izbira v kiosku ni bila preveč bogata. A se je tembolj potrudila pri kuhanju kave. Posebno je treba letos pohvaliti snažnost v kampu in njegovih sanitarijah. Vsa čast tovarišici, ki je od 5. ure zjutraj skrbela za snažnost stranišč, pometala za nami po terasah, praznila koše pri šotorih, skratka bila zares vestna pri svojem delu. Tu le še bežna kritika — prišli smo namreč na misel, da bi s samoprispevkom veljalo nabaviti najpreprostejše kaveljčke za zapiranje straniščnih vrat, kajti brez njih žal tudi najbolj zasebna opravila prepogosto postanejo javna. Končno pa še to — dokler na Dugem otoku ni bolje poskrbljeno za sladko vodo, bi svetoval nekaterim domačim, še posebej pa „uvoženim“ gostjam, naj bi generalne žehte puščale za doma, ker zaradi njihove intenzivne pralske vneme nekateri ne pridejo niti do mačjega univanja obraza!
Osebje kampa, ki je kljub obilici gostov poskrbelo, da so bili letošnji dopustniški dnevi na Dugem otoku še posebno prijetni.
rekal, da je takšna dopustniška sprostitev le preveč, a naj jo kar poskusi in bo ugotovil, da ne škodi, če že ni prijetna.
No, dovolj „f!lozofiranja!“
Najprej beseda o osebju, ki je krojilo letošnjo „usodo“ in ugodno počutje na Dugem otoku. Če kdq, potem je letos uspelo izbrati „ansam-bel“, ki je vsestransko dobro odigral svojo ne prelahko nalogo. To velja še zlasti za kuhinjo, ki je pod taktirko obeh kuharjev, Janeza in Bojana dobro poskrbela za najbolj glasne dele nas dopustnikov. Hrana je bila okusna, čeprav morda ne vselej povsem za vsak okus in našo razvajenost, vendar pa takšna, da vsekakor ne zasluži kakršne koli graje. V primerjavi s prejšnjimi letovanji pa mimo lahko rečem, daje bila letošnja prav gotovo
Upati je, da povečana kuhinja, ki je tudi na zunaj veliko lepša, ne bo zadnja koristna pridobitev kampa na Dugem otoku.
Tudi Martina — strojnika velja pohvaliti, saj je prizadevno skrbel za agregat in njegove kilovate pa postoril še vse ostalo, da bi nam bilo kar najbolj prijetno. Pa še tu malo kritike! Glede na to, da imamo v našem podjetju kar dovolj opraviti z elektriko, bi po tolikih letih le kazalo med šotori poskrbeti za solidno razsvetljavo, takšno, da ne no ogrožala varnosti.
V imenu vseh pa, ki nimajo posluha za pretirano slovensko nagnjenost k glasnemu večernemu petju le še to, daje včasih, ko utihne agregat in ugasne luč, le prijetno zaspati brez presunljivih pevskih nastopov in vriskanja, ker smo našemu kamp0 rekli kamp „Mir“ na Dugem otoku . ..!
-J.C.-
OBVESTILO ČLANOM AMD KRANJ
AMD Kranj bo priredilo v soboto, 26. avgusta družbeno srečanje vseh članov društva. Srečanje, ki bo pri gostišču ..Trnove" v Dupljah, bo popestreno z raznimi družabnimi igrami. AMD Kranj vabi vse svoje člane in njihove svojce, da se udeležijo tega srečanja. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
V okviru družabnega srečanja članov organizira AMD Kranj tudi avto rally za ženske. Tekmovanja se lahko udeležijo samo tiste voznice, ki so članice AMSJ, ali če je član eden od ožjih svojcev. Vse informacije dobite v društveni pisarni AMD Kranj, Koroška 53 d.
Vabljenil
Srečanje z Jožetom Horvatom — Jakijem
Svojo zadnjo in zelo uspešno razstavo je imel slikar Joža Horvar-Jaki v avli Iskrine stolpnice v Ljubljani meseca junija in julija letos. To pot je razstavljal svoje naj n o vej še risbe, o katerih je ravnatelj Modeme galerije v Ljubljani, ki je tudi pripravila to razstavo, zapisal v katalogu razstave med dmgim tudi to-le:
„Jaki, ki se je loteval vseh mogočih tehnik in izraznih načinov, je veljal doslej vendar za najmočnejšega v originalni risbi, katere neposrednost kot da je lahko najvemeje prenesla vročično prvinskost njegovega navdiha, njegovo potrebo bruhniti s silovitostjo gejzira na dan celotno podobo, ki mu je lebdela pred očmi in nastajala pod rokami.
. .Eno je nesporno: njegovo delo je razgibano, ne samo po raznolikosti, temveč tudi po kvaliteti, bregov razvoj je redkokdaj premočrten; veliko pogosteje se razvija v skokih, ki so prav dostikrat tudi komaj razumljivi skoki v stran. Pozna višine in nižine, odlične dosežke in tudi stran-pota; ne pozna pa tudi negotovosti in ustvarjalnih praznin, glodanja dvoma, ki bi mu zastavljala roko sredi ustvarjalnega zamaha.
In še nečesa ne pozna: del, ki bi nas pustila hladne ali indiferentne. Ta umetnost, ki nastaja tako očitno iz notranje nuje, iz bruhajočega ognja neugnanega temperamenta, iz žil in srca, nas prisili k instenzivnemu dojemanju, k temu, da v hipu reagiramo z najglobljimi sloji svojega bistva s tistimi, ki se za zdaj še odtegujejo kontroli razuma."
Vse to in še marsikaj pa sem lahko zelo neposredno začutil in tudi videl, ko sem te dni obiskal umetnika v njegovem ustvarjalnem okolju, v njegovi galeriji v Nazarjah.
Bilo je to najino prvo in neposred-nejše srečanje, čeprav sem se z njegovo umetnostjo srečaval že mnogo prej in jo tudi sprejemal kot izreden in nenavaden fenomen v slovenski slikarski tradiciji. Jaki je namreč eden tistih resničnih slovenskih samorastnikov-slikarjev, ki se je prebil v sam vrh sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti izrecno in samo s svojim izrednim in neuničljivim talentom, z velikanskim garanjem in nenehnem izgorevanjem v njem, ki se zdi, da zlepa ali pa nikoli ne bo do kraja použilo svoje netivo-likovno izpovedovanje in nenehno, neusahljivo umetniško ustvarjanje.
To sem zelo jasno občutil tudi tisti hip, ko sva sedela sredi njegove prostrane galerije in bila nekako izgubljena v prostoru, ki pa je bil vendar poln tako njegovih slik po stenah, kot majhne mizice sredi in na njej štirih keramičnih ploščic, katere je likovno oblikoval Jaki sam. In na njih sem si tudi beležil najin razgovor, ki je bil zelo temperamenten, brez ovinkov in leporečja ter tudi izredno neposreden in iskren.
Še preden pa sva dobro začela najin razgovor, mi je Jaki dejal:
„Škoda, da nimam dovolj. časa, kajti takoj po najinem srečanju moram odhiteti podpisat pogodbo za eno največjih sgrafit pri nas, če ne celo v Evropi. Gre namreč za fasado Lesnine v Žalcu, dolgo kar 72 metrov in visoko 6 metrov, torej 450 kvadratnih metrov, ki jih bom naredil v sgrafitni tehniki sivkasto črne barve."
Akademski slikar Jože Horvat-Jaki.
Potem mi je pokazal skico te monumentalne slike, ki bo veijetno po svoji površini vsekakor predstavljala eno največjih slikarskih del našega Jakija, hkrati pa bo izredno monumentalno in dekorativno pričala o tem, kako je mogoče lepo in uspešno vključiti likovno umetnost v tako izrazito poslovno okolje, kot je pohištvena hiša, oziroma salon.
Na prvo vprašanje, kje bo spet razstavljal, pa mi je Jaki odvrnil:
„Zdaj pripravljam svojo veliko razstavo v Zahodni Nemčiji in sicer 13. oktobra jo bodo odprli v Kolnu. Po koncu razstave v Kolnu jo bodo prenesli še v galerijske prostore bon-
skega parlamenta. Na tej razstavi bom razstavljal tapiserije, keramiko in 60 olj."
„S čim pa se trenutno ukvarjate," je sledilo naslednje vprašanje.
„Ta trenutek je v mojem ustvarjalnem ospredju keramika. Tako tesno sodelujem s steklarsko šolo v Rogaški slatini pa tudi z Jugokeramiko v Zagrebu sodelujem podobno kot z Rogaško slatino. Opremljam pa likovno trenutno tudi tako imenovano Rdečo dvorano v Velenju."
„Kako gledate na pobudo Iskre, da prireja v avli svoje poslovne stavbe likovne razstave, med razstavljale! pa ste bili pred kratkim tudi vi s svojimi risbami? “
„V vsakem priemem je to zelo pozitivno, ko tako na čisto nevsiljiv način prisilimo najrazličnejše obiskovalce, da si nehote ogledajo razstavo. To se mi zdi zelo posrečena ideja. Sploh pa so te razstave po mojem mišljenju v absolutnem primeru atraktivne in na višji ravni kot v kakršnemkoli profesionalnem prostoru, to je v galeriji ali drugod. Zdi se mi tudi, da na ta način dosežemo tudi večje število občinstva in kar odkrito vam lahko rečem, da je v predveiju Iskre neprimerno več konfrontacije z likovno umetnostjo kot pa v bližnji Moderni avli ali Narodni galeriji. Skratka, lahko bi rekel, da ima Iskra v svoji avli svoj resničen in stalen likovni salon."
„Vendar je takšen način samo eden izmed številnih, s katerimi skušamo umetnost, konkretno likovno, čim bolj približati širšim krogom ljudi, zlasti tistim, ki nimajo navade zahati v galerije in likovne salone. Zanima me, kaj menite o podobnem načinu za širjenje lepe knjige, za katero vemo. da tudi žal še ni našla poti med najširše kroge naših ljudi, zlasti ne med delavce."
„Naj takoj rečem, da zame Iskra ni samo sinonim našega gospodarstva, temveč še precej več. To je namreč videti na številnih drugih, političnih in kulturnih področjih. Vendar se mi zdi, da delovne organizacije pri nas pri vsem svojem vzponu pozabljajo na knjigo. Sicer pa je tudi naš čas v tem smislu kaj nenaklonjen knjigi, čeprav to ni prav. Poglejte samo, ta naš boj za standard, za avtomobile in televizijo, ki je spodrinila branje, dan pa ima žal, kljub vsemu temu, samo 24 ur. Zato bi bilo treba zares posvetiti veliko več pozornosti širjenju dobre knjige pa tudi dobre slike. Poglejte, delavci se čedalje bolj selijo v nova stanovanja, ki jih opremljajo žal z izrezki iz barvnih koledarjev ali pa barvnimi reprodukcijami. Zakaj bi jih delavci ne opremljali z dobrimi, originalnimi grafikami, ki veljajo končno le 500 dinarjev, te pa porabiš, če greš enkrat samkrat na črpalko napolnit rezervoar svojega avtomobila z bencinom."
„In še zadnje vprašanje. Zdaj ste razstavljali pravzaprav v srcu Iskre. Iskra pa ima, da tako rečem, svoje tovarne po vsej Sloveniji in v marsikateri, zlasti novi tovarni na podeželju, so prostori, kjer bi lahko prav tako prirejali občasne likovne razstave. Kaj menite o tem? “
„Ta vaša ideja, da bi tako rekoč spustili umetnost na teren, mi je zelo všeč, pozdravljam jo in sem pripravljen sodelovati. Šveda je treba zadevo organizirati in zdi se mi najboljše, če bi pripravili tako imenovano cirkularno razstavo posameznega likovnika, ki bi tako krožila po Iskrinih pa veijetno tudi drugih tovarnah na Slovenskem."
Žal sva morala nqin razgovor končati, kajti slikaiju se je mudilo, vendar že ta kratki zapis dovolj zgovorno priča o angažiranosti in neposrednosti slikarja Jakija, ki je vedno pripravljen sodelovati in je v nenehnem ustvarjalnem zagonu.
Dušan Željeznov Z	X
v_______________________y
Prebrali smo za vas
Več kot šestdeset let je že minilo od konca prve svetovne vojne in nastanka Jugoslavije, vendar šele sedaj dobivajo nekateri dogodki in dejstva iz tistih časov, svojo več ali manj dokončno zgodovinsko potrditev in ovrednotenje. Eno izmed takšnih, zagotovo pomembnih vprašanj, je tudi vloga in pomen slovenskih dobrovoljcev proti Avstro-ogrski med prvo svetovno vojno 1914-1918.
Knjiga Ernesta Turka ..Dobrovoljci proti Avstro-ogrski" strokovno, zgodovinsko, in deloma tudi polemično razgrinja pred nas vso to problematiko, kajti neposredno je dejstvo, da so se jugoslovanski vojni prostovoljci v prvi svetovni vojni borili proti Avstro-ogrski za osvoboditev in družitev jugoslovanskih narodov. Bojevali so se na različnih bojiščih v Srbiji, Dobrudži, na solunski fronti, v Rusiji in drugod. In med dobro-voljci je bilo že takrat znatno število Slovencev, ki so se borili povsod, tako tudi v Dobrudži, kjer so nastopali v imenu slovenskega naroda. Njihov nastop v Dobrudži, kjer so nastopali v imenu slovenskega odpora Slovencev proti avstroogrskim zatiralcem v času, ko je imel slovenski narod zamašena usta politično in ko so razni oblastniki pošiljali slovenske vojaške množice kot topovsko meso na bojišče za interese avstroogrskega imperializma in habsburške monarhije.
Tako nam v svoji študiji Turk najprej govori o dobrovoljskem korpu-ru Srbov, Hrvatov in Slovencev v Odesi, dalje o dobrovoljskem dopolnilnem bataljonu v Rusiji, dobrovoljcih v Sibiriji, o gibanju dobrovoljcev v Italiji, o dobrovoljcih iz Amerike, o dobrovoljcih na solunski fronti, medtem ko Zaključna poglavja svojega dela posveča odnosu dobrovoljcev po razpadu Avstro-Ogrske, značaju in zgodovinski pravilnosti dobro-voljskega gibanja in dobrovoljcem-Slovencem ter njihovemu odnosu do osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno.
Kajtidobrovoljci se niso opirali na kake programe domačih političnih strank v avstroogrski monarhiji, temveč so se v duhu jugoslovanskega revolucionarnega nacionalizma zavestno borili proti nasilnemu zadrževanju zatiranih Jugoslovanov v mejah habsburške monarhije. Boji dobrovoljcev so imeli značaj nacionalne vojne proti imperialističnim silam Avstro-Ogrske in Nemčije, ki je bila zaradi tega osvobodilna, progresivna in revolucionarna; taka je bila tudi zato, ker je izražala zahtevo dobrovoljcev, daje neizogibno potrebno razbiti Avstro-Ogrsko, daje razbitje te države politična nujnost in prvi pogoj za osvoboditev naših narodov. In v okviru dobrovoljcev se je tako aktivno borilo kakih 2000 Slovencev. To svojo revolucionarnost pa so slovenski vojni dobrovoljci pokazali tudi ob razpadu stare Jugoslavije, saj so leta 1941. brez pridržka na podlagi posebne spomenice sprejeli program OF in so s tega stališča dobili tudi svojega predstavnika v IOOF, odhajali so v partizane, okupator pa jih je na različne načine preganjal, jih zapiral in pošiljal v internacijo, nekateri pa so postali tudi žrtve fašističnega nasilja. Svoje cilje so torej končno lahko dosegli in uresničili šele v socialistični Jugoslaviji.
In prav o tem deležu, o zgodovini dobrovoljskega gibanja za Jugosla-vijo, nam dokumentirano in tehtno pripoveduje Turkova knjiga, ki jo je izdala založba Borec v Ljubljani.	p ž.
L —---------------------------------------------------------------
NAŠA ANKETA
Iskraši o »Iskri«
Nekaj delavcev v tozdih Iskre Elektromehanike smo povprašali, kaj menijo o glasilu Iskra. Kaj bi v glasilu radi spremenili, česa je preveč in česa premalo, so nam pripovedovali:
Jože Marinček, TEA
Menim, da športu namenjamo premalo prostora; objavljati bi morali tudi rezultate sindikalnih iger v občinskem merilu. DO Elektromehanika ima kot velika organizacija premalo prostora v glasilu. Morda bi bilo dobro, če bi imela svoj mesečnik. Pogrešam tudi redne poslovne informacije.
Peter Zupan, Vzdrževanje
Glasilo zajema zelo veliko področje, zato menim da ga ne bi bistveno spremenili. Manjka novic o dogodkih iz domačih tozdov; zaradi tega smo začeli vzdrževalci izdajati informativno glasilo Vzdrževanja.
Borut Dvoršak, TEA
Glasilo ima samo nekaj stalnih dopisnikov; premalo objavljajo delavci sami. Včasih je pisanje premalo kritično in malce suhoparno. Opažam, da ga delavci malo berejo; nekateri ga le na hitro prelistajo in odložijo. Drugače je glasilo kvalitetno, vendar je vedno treba iskati nov način pisanja, s čimer pritegneš bralce.
Pavla Korošec, Števci
Pisanje je premalo kritično. Potrebno bi bilo večje število prispevkov o tem, kaj in kako se dela v celotnem tozdu. Objavljate samo sklepe DS, ne pišete pa o njihovi realizaciji.
Marjan Šifkovič, DSSS
Ža našo DO so strani že premajhne. Dobro bi bilo, če bi uvedli stalno rubriko: pogovarjali smo se z ..." V njej naj bi predstavljali stare delavce. Ugaja mi, da ste iz objavljanja vseh sklepov prišli le na izvlečke. Oblika glasila je priročna, pogrešam pa humor.
Marija Ogris, ERO
Glasilo je preveč enolično. Če te zanima kaj o DO, lahko to bereš že v zapisnikih. Veliko bolj bran je Informativni list. Sicer pa mislim, da tisti, ki ga zanima določeno področje, lahko najde informacije.
Martina Čimžar, ATC
Več bi morali pisati o poslovanju in rezultatih dela. Ža preprostega bralca je pisanje včasih preveč suhoparno in neprivlačno. Ugaja mi, ker se je športska stran v zadnjem času izboljšala.
Majda Knific
^	-	N
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
Glavni urednik: Bogo Mohor, oekjo-vorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko, Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopkno-tiskarsko podjetje PR4VICA— DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
y
C	i
Zakon o obligacijah
(nadaljevanje)
Izmed vseh pogodb bo za delavce Iskre verjetno gradbena pogodba zelo zanimiva, saj mnogi gradijo svoje individualne stanovanjske hiže, drugi se na to Sele pripravljajo.
Ob tej priliki bi mimogrede rad opozoril na ugodnosti varčevalne pogodbe, pri katerikoli izmed poslovnih bank v Sloveniji, za namene gradnje ali nakupa stanovanja.
No, vrnimo se h gradbeni pogodbi (dalje: GP).
Gradbena pogodba je v bistvu pogodba o delu, s katero se izvajalec (tj. gradbenik) zavezuje,da bo po določenem načrtu in v dogovorjenem roku zgradil določeno grad bo na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, naročnik se pa zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno. GP mora biti sklenjena v pismeni obliki. Z „gradbo" so mišljene v tem zakonu stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava zahteva večja in zahtevnejša dela. Izvajalec je dolžan vsak čas omogočiti naročniku strokovni nadzor nad svojim delom in materialom, ki ga uporablja.
Cena del je lahko določena od merske enote dogovorjenih del (tkzv. enotna cena) ali v skupnem znesku za celotni objekt (skupaj dogovorjena cena).
Med izvajanjem gradnje je možno tudi dogovorjeno ceno spremeniti, pod naslednjimi pogoji (čl. 636 ZOR):
1.	če ni glede spremembe cene v pogodbi določeno, kaj drugega, lahko izvajalec, ki je v predvidenem roku izpolnil svojo obveznost, zahteva zvišanje cene za dela , če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, tako da bi morala biti ta cenavišja za več kakor za dva odstotka.
2.	Če pa izvajalec po svoji krivdi ni izvedel del v pogodbenem roku, lahko zahteva zvišanje cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe od dneva, ko bi morala biti dela po pogodbi končana, zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila cena določena, tako, da bi morala biti po novih cenah za te elemente višja za več kakor pet odstotkov.
3.	V prejšnjih primerih more izvajalec zahtevati le razliko v ceni del, ki presega dva odn. pet odstotkov.
4.	Vendar se izvajalec ne more sklicevati na zvišanje cen za elemente, na podlagi katerih je bila določena cena za dela, če so se cene zvišale potem, ko je prišel v zamudo.
Včasih se zgodi, da naročnik ob sklenitvi pogodbe plača izvajalcu vso pogodbeno ceno. S tem se naročnik zavaruje, da se cena ne bo spremenila, izvajalec pa je dolžan takoj nabaviti ves za izvajanje pogodbe potreben material. Če je torej v GP izrecno dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, če bi se po sklenitvi pogodbe cene za elemente zvišale, lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu določilu zahteva spremembo cene, če so se cene za elemente za toliko spremenile, da bi morala biti cena za več kot deset (!) odstotkov višja. Vendar more izvajalec zahtevati v takem primeru zvišanje cene le za razliko nad deset odstotkov in pod pogojem, da so se cene zvišale, preden je prišel v zamudo. Če je izvajalec padel z deli v zamudo in so se, ko je bil že v zamudi, zvišale cene, ni upravičen zahtevati zvišanja enotne ali skupno dogovorjene cene.
Isto načelo velja, če bi se cene znižale, česar se pa verjetno v bližnji prihodnosti ni treba bati ne naročniku, ne izvajalcu.
Izvajalec jamči tudi za napake pri svojem delu. Imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, ki je družbena lastnina (in takih nosilcev stanovanjske pravice je med Iskraši mnogo), ima pravico zahtevati, da mu izvajalec odpravi napake v mejah njegove odgovornosti in napake gradbe nasproti naročniku. Doslej je tako pravico imel le naročnik, ki je le redkokedaj ostro zahteval od izvajalca, da odpravi napake. Sedaj more to zahtevati torej tudi imetnik stanovanjske pravice, ker je pač ta direktno prizadet zaradi napak. Doslej je izvajalec odgovarjal za solidnost gradbe in izvršenih del dve leti ko je izročil objekt naročniku. Ta dveletni rok je bil določen v predpisih o gradnji, posebej pa še v 85. členu posebnih uzanc o gradnji (Ur. I. SFRJ, 18/77) ki so pri nas malo znane. ZOR določa, da odgovarja izvajalec za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Torej je dveletni garancijski rok podaljšan na deset let, kar si velja zapomniti.
Enako dolgo odgovarja tudi projektant, če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu. Torej ni vseeno, ali izdela projekt kak posameznik (npr. za individualno stanovanjsko hišo ali ga kot tipski projekt kupimo pri kakšni delovni organizaciji.) Izvajalec, projektant in morebitni drugi garanti odgovarjajo v navedenem roku tako naročniku kakor tudi morebitnim njegovim pravnim naslednikom (kupcu ali dediču). Naročnik ali nadaljnji pravni naslednik pa mora izvajalca obvestiti o ugotovljeni napaki čimprej, najkasneje pa v šestih mesecih, odkar je napako ugotovil, sicer izgubi pravico na njo se sklicevati. Ker ostanejo navedene osebne uzance o gradnji še naprej v veljavi, kolikor jih ZOR izrecno ne spreminja, navajamo še kratko te:
Že iz ZOR izhaja, daje treba pri sklepanju pogodb in pri njih izvajanju spoštovati načelo poštenosti in vestnosti. To je izrecno poudarjeno že v posebnih uzancah o gradnji (dalje: PUG).
Če izvajalec ne izvede pogodbenih del v dogovorjenem roku, mu mora naročnik postaviti primeren naknadni rok. Dolžina tega roka je odvisna od zamujenih del in drugih okolnosti.
Sestavni del GP so tehnična dokumentacija z vsemi prilogami za vsa dela, ki so predmet pogodbe, in posebni in drugi pogoji naročnika. Če se sopogodbenika tako dogovorita, mora biti priložen tudi plan dinamike gradnje. Sprememba cene je možna če nastopijo izredni pogoji, npr. ukrepi pristojnih upravnih organov, sprememba cene materiala in cene storitev tretjih oseb, ki sodelujejo ali pri spremembi stroškov za življenje. Pri življenjskih stroških gre za zvišanje, če se ti zvišajo za več kakor 5 odstotkov. Dogovorjeni rok je možno odn. treba podaljšati, če nastopijo naravne zahteve, npr. požar, poplava, potres, izredno slabo vreme, če to odrejajo upravni akti pristojnih organov, če je treba delati v vodi, pa tako delo ni bilo predvideno in znano ob sklepanju pogodbe, če je za zamudo odgovoren naročnik, ker ni dai dokumentacije, materiala, zemljišča itd., če je oprema prišla z zamudo, a brez krivde izvajalca, če se je obseg dela povečal za več kakor 10 %, a tega ni bilo mogoče predvideti ob sklenitvi pogodbe. Če je izvajalec v zamudi, ne more zahtevati za delo, ki ga je zamudil, podaljšanja roka. Izvajalec sme dela odstopiti tudi tretji (pravni ali fizični) osebi, če ni to izrecno izključeno. Zlasti pridejo v poštev obrtniki za tkzv. obrtniška dela. V pogodbi se običajno dogovorita stranki o pogodbeni kazni za primer zamude, lahko pa tudi o premiji za primer, da je objekt končan pred dogovorjenim rokom. Pogodbena kazen znaša največ 1 promil za vsak dan zamude, računano od celotne dogovorjene cene, vendar sme znašati največ 5 odstotkov. Naročnik ima pravico do pogodbene kazni, če nastopi zamuda, in mu ni treba dokazovati škode. Če pa ima naročnik tudi škodo, potem sme zahtevati odškodnino, če škoda presega 5% celotne cene. Ta znesek je namreč krit že s pogodbeno kaznijo. Naročnik sme torej zahtevati odškodnino, kolikor presega in za koliko presega 5 % celotne cene. Tudi pri pogodbeni kazni smo navadno popustljivi, pač zaradi tega, ker so izvajalci za večja dela skoraj monopolisti na svojih področjih in se jim ni dobro zameriti.
Izvajalec spada vsekakor med strokovnjake za gradnje in mora naročnika opozoriti na morebitne napake v projektu ali v tehnični dokumentaciji. Če je izvajalec vedel za napako ali bi jo vsled svoje strokovnosti moral opaziti, pa na to ni opozoril naročnika, je naročniku za to odškodninsko odgovoren. Če naročnik oskrbi material, gaje izvajalec dolžan strokovno preskusiti in sicer na strokoven način. Izvajalec jamči, za svoje delo v skladu s pravili in predpisi stroke. Za opremo, ki je ne izdeluje izvajalec, odgovarja proizvajalec opreme (npr. za bojlerje, štedilnike in slično). Za to opremo veljajo garancijski roki, ki jih določijo proizvajalci in se uporrbniki lahko obračajo direktno na proizvajalce ali prodajalce te opreme. Zaradi tega mora izvajalec s predajo objektov naročniku izročiti tudi vso dokumentacijo o opremi.
Če se na objektu pojavi napaka, mora naročnik o tem obvestiti izvajalca in mu dati primeren rok. Če izvajalec v takem primernem roku ne odpravi napake, ki jo je prijavil naročnik, sme naročnik sam dati odpraviti napako, toda na stroške izvajalca.
Ker je za to včasih potrebna večja vsota denarja, je treba najprej iztožiti primeren znesek, z njim odpraviti napako in položiti izvajalcu obračun: vrniti preveč vplačan del zneska ali zahtevati doplačilo. Izvajalci so včasih pri odpravljanju napak preponosni in užaljeni ter indolentni. Že PUG določajo glede stabilnosti in varnosti objekta desetletni garancijski rok, glede kvalitete izvršenih del pa dvoletnega. Sedaj velja torej za vse desetletni rok, to je za napake v izdelavi objekta, če zadevajo njegovo solidnost (če teče skozi teraso, če zamaka voda po ceveh el. instalacije itd.).
O gradbeni pogodbi smo se torej bolj obširno pomudili, v veri, da bomo s tem pomagali vsem, ki žele graditi. ZOR velja namreč, kar smo povedali že v začetku od 1.10. 1978 dalje in ga za nazaj ne bo mogoče uporabljati.
____________________________________________________________________________
Telovadimo med vožnjo
Utrujenost voznika je znana vsem, ki sedijo za volanom. Botruje ji več razlogov. Prvi in osnovni razlog je dolgotrajna in neprekinjena napetost mišic v vožnji. Ta napetost je potrebna za pospeševanje reakcije. Javlja se kot posledica povečane pozornosti, kar je normalen pojav. Pri večjem številu voznikov, posebej pri tistih, ki niso dovolj izkušeni, je napetost mišic neprekinjena. Drugi razlog za povečano napetost mišic je neroden položaj telesa na vozniškem sedežu. Da je to tako, lahko ugotovimo na podlagi dejstva, da se isti voznik različno utrudi v različnih avtomobilih. V veliki meri je to odvisno od položaja in oblike sedeža. Oblika sedeža je takšna, kakršno nam nudijo proizvajalci. Na položaj sedeža pa voznik lahko direktno vpliva. Sedež mora naravnati tako, da se njegovo telo nahaja v sproščenem položaju. Noge proti stopalki sklopke, stopalki zavore in stopalki za plin, ne smejo biti preveč iztegnjene in ne preveč skrčene. Prav tako, roke na volanu ne smejo biti preveč iztegnjene in ne preveč skrčene.
ZAHVALA
Po dolgem trpljenju je ugasnila luč življenja, mojemu ljubemu očku
EVGENU HRIBARJU-ŽENKU
Prebridko je bilo slovo od mojega očka, zato se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem za njihovo pomoč, venec in izraze sožalja. Zahvaljujem se vsem, ki so mi ob težkih urah blažili bridko bol, ki so mojega očka pospremili na njegovi zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov tihi grob. žalujoča hčerka Dušanka Hribar
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta ANTONA DOLŽANA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem tozda Vzdrževanje in Tovarne Števcev, ki ste ga spremili na zadnji poti, vsem ki ste se poklonili njegovemu spominu, nam izrekli sožalje in vsem za podarjena venca
sinova Vinko in Andrej
ZAHVALA
Ob nenadni, tragični in prezgodnji smrti mojega očeta
JANKA FLORJANČIČA
se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD ATO in TOZD elektro vzdrževanje za izraženo sožalje in podarjen venec
sin Pavel Florjančič
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sinčka
SAŠKA KODERJA roj. 1974
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD TEA, za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo v njegov, z belim cvetjem zasuti, prerani grob
žalujoči: mamica, očka ter sestrica Irenca
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta ANTONA DOLINARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD TE A—releji za izraženo sožalje, venec in denarno pomoč
hčerka Marjeta Hvala
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta FRANCA POLAKA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD Stikala, Merilne naprave in Števci — orodjarna za izražena sožalja darovano cvetje in denarno pomoč
sinovi Franci, Jože,Janez
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega dragega moža
PETRA VUČKA
' • si reno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem pakirnice števca, kontrole, stiskalnice števca in TOZD ERO za podarjeni venec in denarno pomoč
žena Vučko Silva sin Peter in hčerka Darja
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi najine mamice LJUDMILE REMIC
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam GPP TEA in Merilnih naprav za izraze sožalja, darovana venca, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Bojana in sin Iztok.
Iz več razlogov se morajo vozniki s hrbtom čim bolj naslanjati na sedež tako, da glava zavzame ravnotežni položaj glede na položaj hrbtenice. Vsak položaj, ki ni ravnotežen, vpliva na napetost mišic vratu in hrbtenice. To so deli telesa, na katere se vozniki pri dolgi vožnji največ pritožujejo. Da ne bi prišlo do nepotrebne utrujenosti v vožnji, poznamo nekoliko nasvetov in priporočil za telovadbo v avtomobilu med vožnjo.
Kadar voznik sedi za volanom, naj si vedno naravna sedež tako, da se na njem dobro počuti. To pomeni, da ni treba upoštevati pogostna mišljenja voznikov: „Tako sem navajen sedeti", ampak mora sam določiti lego, ki bo čim bolj ustrezala njegovemu fiziološkemu položaju, oziroma položaju, v katerem ne bo prevladovala napetost mišic. Eden od problemov, ki nastane za volanom, je vsekakor vozniška osamljenost. Globoka razmišljanja o katerem koli problemu so nezaželena. Kaj naj voznik torej počne med vožnjo? Priporočamo telovadbo.
V trenutku, ko voznik ne uporablja komand v vozilu, naj čim bolj napne nožne mišice, pri tem pa naj prste in stopala neznatno pomakne proti sebi. V tej zvišani napetosti naj ostane nekaj trenutkov in potem naj opusti vse dotedaj napete mišice. To lahko ponovi okrog dvajsetkrat. Brez nevarnosti lahko serijo vaj prekine z raznimi drugimi gibi nog, rok ali katerih koli drugih delov telesa. Vsako serijo vaj naj ponovi v vsaki uri vožnje.
Po seriji v kateri vleče prste nazgor, sledi podobna serija, v kateri napne mišice prstov in stopal navzdol. Zelo dobre so tudi kombinacije teh vaj. Podobne vaje lahko dela z nogami in rokami. Naj voznik iztegne roke na volanu kolikor more. To bo naredil takrat, ko vozi naravnost in brez sunkov volana levo-desno ali naprej — nazaj. Na ta na-
čin napne vse mišice rok in potem naenkrat opusti roke v prejšnje stanje. To ponovi v serijah okrog dvejsetkrat.
Lahko pa voznik napne mišice rok tako, da istočasno odpre pest, oziroma močno razširi prste. Po nekaj trenutkih, naj naenkrat čim bolj opusti roke. Vse to traja zelo kratko in ne more ovirati voznika v vožnji, če vozi s prilagojeno hitrostjo. Posebno pozornost pri telovadbi je treba posvetiti opuščanju mišic. Naj voznik poskuša opustiti eno roko, v času ko z drugo roko upravlja vozilo.
Za razliko od mišic nog in rok, bo mišice vratu napel brez določenega giba. Zaradi tega naj si zamisli, da z glavo poriva nazaj kakšen težak predmet. Naj ga poriva vse do četrte sekunde in potem opusti vratne mišice. Vajo lahko ponovi okrog dvejsetkrat Če voznik vozi več ur, naj vaje ponavlja \ vsaki uri. Zelo dobro je, da si planira eno ali več prekinitev vožnje. Če naredi.krajšo prekinitev naj se izogiba sedenju. Boljši je aktiven počitek, to se pravi sprehod ali pa krajši tek. Če ima priložnosti lahko svoje telo iztegne. Uleže naj se na hrbet in se popolnoma opusti, da doživi totalno sprostitev telesa. Pri prekinitvi vožnje ni priporočljivo jemati hrano v večji količini. Tega se morajo izogibati posebno vozniki, ki so navajeni, da se po kosilu uležejo, ali pa tisti, ki čutijo zaspanost po uživanju hrane. Ko voznik občuti lakoto, ni treba čakati preveč, ampak je zelo dobro, da vzame eno ali dve kocki sladkorja, košček čokolade, ali kakšen bonbon.
Če voznik zadremlje za volanom, mora obvezno ustaviti vozilo, narediti nekaj kratkih vaj, ali pa malo zaspati. Ne glede na število let in delovno dobo, mora vsak dan telovaditi in čim več hoditi peš. Tisti, ki se veliko vozijo v avtomobilu, morajo čim bolj izkoristiti svoje noge za sprehod v naravi.
-VEK-
Muzikanti so bili na pikniku neutrudljivi.
Veselo na Visokem
Idrijski Iskraši, so se dan pred kolektivnim dopustom kar veselo odzvali vabilu na piknik. Tavčarjeva domačija je prijazen kraj, v katerem ti razpoloženje kar samo od sebe poskoči. Še posebej, če je pri roki kaj za pod zob in nekaj, s čemer lahko nazdraviš s sosedom. Na Visokem je bilo obojega dovolj. Čevapčiči, pleskavice, vino itd, vse na prostem ali v hiši — po želji. Lepo, da ni nihče pozabil na kulturo. Večina Iskrašev je takoj, ko
je prišla, usmerila svoj korak k Tavčarjevemu spomeniku in tam izpila po čašo ali več v njegovo čast in spomin. To je bilo zelo lepo in tudi koristno. Nadaljni program piknika je potem stekel kar sam od sebe. Svoje so dodali še muzikanti, ki so z veselo in poskočno glasbo še dodatno poživili razigrana srca. Plesišče se je kaj hitro napolnilo, veseli pogovori ob -nizah pa so se raztegnili še dolgo v noč
B. Čerin
Petja, smeha in dobre volje ni manjkalo.
V Leipzig
Potovalna agencija Generalturist Ljubljana organizira obisk jesenskega sejma v Le.pz.gu Na pot se gre 4. 9. in v noči iz 7. na 8. 9. je predvidena vrnitev v Ljubljano. Zaradispomladanskihslabih izkušenj z rednimi letalskimi linijami (presedanje m zamude) se je agencija tokrat odločila najeti posebno letalo, ki bo popeljalo potnike iz Ljubljane direktno v Leipzig in nazaj.
Cena aranžmaja je 3.750,00 din v dvoposteljnih in 3.950,00 din v enoposteljnih sobah, ter zajema poleg letalskega prevoza še avtobusne prevoze na in z letališč, polpenzione in ogled Leipziga z vodičem.
Informacije in prijave pri Iskra Invest servisu - Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ilirska 27, telefon: 325-587, in 325-589
Z
VSI NA TRIM
Člani komisije za šport in rekreacijo pri OO ZSMS tovarne TE A smo se odločili, da pritegnemo čim več delavcev Elektromehanike za redni trening na trim stezi.
Vabimo vas vsak ponedeljek ob 1 7. uri na kranjsko trim stezo (na Ovčana — pri stadionu), s pričetkom 28. avgusta.
Pričakali vas bodo člani športnih komisij OO ZSMS Elektromehanike in vam tudi pomagali pri premagovanju steze.
Za večkratno udeležbo bo vsak dobil posebno trim značko.
Vabimo vas, da se trima udeležite v čim večjem številu in s tem okrepite vaše fizične in psihične sposobnosti.	Komisija za šport in rekreacijo
pri OO ZSMS TOZD TEA