Stran 324.
Kmetijstvo.
O  streljanju  zoper  točo.
Različna so mnenja strokovnjakov o učinkih stre-ljanja zoper točo, ki se je uvedlo pri nas pred par leti. Posebno v začetku je bilo malo privržencev za take nenavadne poskuse. Učenjaki so smatrali takšno streljanje za babjeverno vražo iz srednjega veka, češ, da se takšno početje nikakor ne more razlagati kot uspešno iz fizikalnih zakonov.
Celo kmetsko prebivalstvo se je po nekod le po-smehovalo topičem, ki naj bi s strelom pregnali usodne oblake. A kaj ne poskusi človek v borbi s sovražnimi mu elementi!
Tudi dandanes ne moremo še z gotovostjo trditi, da je streljanje zanesljivo sredstvo zoper megle, oziroma točo. Vender je vsestransko poskuševanje pokazalo, da ni takega streljanja šteti med vražarsko početje.
Med najhujšimi neverniki streljanja zoper točo se je pokazalo prepričanje, da streljanje včasih res pomaga,
Stran 325
seveda le pod gotovimi pogoji. Da ima streljanje kaj uspeha, mora biti ozračje mirno ali vsaj le malo gibano. Pri močnem viharju v ozračju je vsak strel brezuspešen. Najprej so pričeli s streljanjem na celi črti v Italiji ter pri tem natančno opazovali uspehe. Posebno so se zanimala za streljanje zavarovalna društva zoper škodo po toči ter tudi v onih občinah nekoliko zavarovalnine opustila, kjer je bilo za streljanje   dovolj   skrbljeno.  Pa
tudi v Italiji so prišli do zaključka, da se ni vselej brez-
pogojno zanašati na uspehe, posebno, ako  se  ne  strelja v pravem času in v zadostni množini.
Vsekakor je pravočasno zavarovanje poljskih pridelkov bolj zanesljivo, kakor preganjanje oblakov s streljanjem. Eer pa je toča zelo hudomušna elementarna nezgoda, dobro je, da poznamo temveč pripomočkov zoper njo. Poskusi s streljanjem nikakor niso tako dragi, da bi ne odtehtali škode, katero vender morda preženemo ž njim.