POČITKI IN DOPUSTI
Delavec ima pravico na dnevni, tedenski in letni odmor.
Dnevni in ledenski počilek. V gospodarskih organizacijah z enkratnim rednitn delovnim fasoin imajo delavci pravico na odmoT mfd dplom. Ta odmor traja 30 minut. se vračuna v red-ni delovni čas in je plačnn. Ce je delovni čas razdeljen na dva dela, prekinitev dela ne sine trajati manj kakor eno uro.
Ta prekinitev se ne vračuna v redni delovjii čas. Vozniki mo-totnib vozil v eestmtn prometu ttnajo ptavico do plačanega odmora (30 minut)  po vsakiii 5 urah nepretrgane vožaje.
Dnevni počitek je treba zagotoviti med dvema zaporedni-ma delovniina dnevoma. Ta oclmor znaša uajmaiij 12 nepre-trgauih ur. V gospodarski organizapji s sezouskim poslova-njem lahko dnevni počitek delavcev izjemno znaša manj ka-kor 12, veiidar ne manj kakor 10 ur, in to največ za dobo 60 dni v letu.
V  toku delovnega razdobja 7 dai ima delavec pravico na tedenski počitek. Tedenski počitek znaša  najmanj  32  nepre-trganih ur. Kadar pa gre za periodiiue izmene, je pa mogoče tedenski počiiek določiti tudi za krajšo dobo, vendar ne more biti krajši od 24 ur  nepretrganih ur  tako,  da mora znašati v povprečju za zadnje tri tedne tudi v tem primeru tedenski počitek najmanj 32 ur. Težiti je treba za tem, da se da ieden-ski počitek  vsem delavcem  gospodarske orgauizacije ua  isti dan, in to praviioma v nedeljo. Delo na dan tedenskega počitka je mogoče po vrsti ponoviti  največ dvakrat na mesec,  sicer pa je mogoče to delo odrediti pod enakimi pogoji, pod kate-rimi je dopustno nadurno delo.  Osebni dohodek  za delo na dan tedenskega poeitka se obračuna po tarifni postavki, ki jo povišamo za  50 odstotkov. Gospodarska  organizacija  lahko z internimi predpisi določi, da ima delavec, ki je izjemoma defal na  dan  tedenskega  počitka,  pravico,  da  izkoristi  drugi  dan v tednu za tedenski počitek. V tem primeru se delo na dan tedenskega počitka ne šteje za nadurno delo.
Plačani letni dopust. Po dolžini skupnega časa prebitega v delovaem razmerju znaša letni dopust:
do 5 let delovnega staža     ...   12 delovnih dni
od 5 do 15 let........   18 delovnib dni
od 15 do 25.........   24 delovnih dni
nad 25...........   30 delovnih dni
Delavcem, ki somlajši kakor 18 let, pripada pravica na slednji letni dopust:
delavcem od 15 do 16 let življenja 21 delovnih dni delavcem od 16 do 17 let življenja 19 delovnih dni delavcem od 17 do 18 let življenja 17 delovnih dni
Zvezni izvršni svet je pooblaščen, da lahko uveljavi navo-dilo, po katerem bodo lahko gospodarske organizacije podalj-šale rsajanje letnega dopusta delaveeru na določenih delovnib inestih, glede ua poscbne delovne pogoje, fuokcijo, kvalifika-cijo in druga priznana merila, vendar ne nad 30 dni.
Za pomorščake — člane posadk ladij trgovske inornarice je letni dopust daljši za toliko dni, kolikor so delali na dneve tedenskega počitka in praznikov (za dneve tako povečanega letnega dopusta nimajo pravice na nadomestilo). Za člane po-sadk ladij trgovske inornarice regulira zakon nekoliko drugače tudi prenos letnega dopusta iz enega v drugo koledarsko leto.
V  času uživanja letnega dopusta, razen za dneve, ki pa-dejo na dneve tedenskega počitka, pripada delavcu nadomestilo v višini povprečnega mesečuega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem izkoristi letni dopust.
#Cas, ki ga preživi na letnem dopustu. se vračuua delavcu tudi za delež pri razdelitvi sredstev za osebne dohodke po zaključnem raeunu gospodarske organizacije.
Izredni dopusti. Gospodarska organizaciia določi s svojimi prawili ali s pravilnikom, v katerih primerili lahko dovoli de-lavcu plačan izredni dopust zaradi privatnih opravkov. Gospo-darska organizacija niora delavcu odobriti plačan izredni do-pust v primeru njegove ženitve, težjega obolenja ali smrti člana nje^ove ožje družine. Dopust, ki se v teh primerih odobri dclavcu, ]ahko traja največ sedem dni v enem kole-darskem letu.
Plačan izredni dopust nad sedem dni je mogoče odobriti delavcu zaradi njegovega strokovnega usposabljanja, ali če je to v interesu gospodarske organizacije. V opravičeuih pri-merih je mogoče delavcu odobriti iieplačan izreden dopust, da lahko opravi svoje privatne opravke. Pogoje in način odo-britve takega dopusta določijo pravila ali prarilnik gospo-darske organizacije.
Delovno razmerje se ne pretrga ves čas, ki ga delavec preživi na plačanem izrednem dopustu, kakor tudi v času, ki ga preživi na neplačanem dopustu do mesec dni v enem kole-darskem letu ali do 3 mesecev, če je bil dopust odobren za-radi šolanja.