KOMUNISTI OCENILI POLOŽAJ Petindvajsetega junija je bila šesta seja občinske konference ZKS. na kateri so komunisti analizirali uresničevanje ustave in političnega položaja v občini, izvolili delegata v mestno konferenco ZKS Ljubljana, predsednika konferece ZKS, razpravljali in potrdili poročilo o realizaciji finančnega načrta občinske organizacije ZKS za leto 1974 ter sprejeli finančni načrt za leto 1975. Osrednja točka dnevnega reda, ob kateri so se člani konference tudi najdlje zadržali, je bila ocena stanja v uresničevanju ustave in političnega položaja v občini po sklepih 3. seje CK ZKS in po sklepih občinske konference ZKS Ljubljana Moste—Polje. TRUD KOMUNISTOV ZA UVEUAVLJANJE USTAVE ,,Komunisti v naši občini so za uveljavljanje ustave vložili veliko truda. Lotili so se dela z veliko zavzetostjo in razvili pre-cejšnjo aktivnost. Sprejemali so konkretne skjepe in za doioče-no delo konkretno zadolževali posamezne komuniste. Občin-ska organizacija pa je na konfe-rencah, prek sestankov s sekre-tarji OOZK in prek aktiva ko-munistov vodilnih delavcev ne-nehno opozarjala na hitrejše vgrajevanje vsebine ustavnih določil v interno zakonodajo in odnose v delovnih organiza-cijah," je v uvodu svojega refe-rata poudaril sekretar komiteja občinske konference ZKS Franc Rejc. Seveda so se pri tem soočali s celo vrsto težav, Tako se mnogi vodilni delavci niso poglobljeno izpopolnjevali in poglobljeno sledili spre-membam, ki so jih prinašali novi samoupravni odnosi. Zato so nastopaletežave, ko je bilo treba spremembe vnašati v konkretno prakso. Treba je bilo nenehno opozarjati na ten-«lence, da bi prejšnje odnose na lravni delovne organizacije pre-nesJi v TOZD. Uspehov pozi-uvnih prizadevanj seveda ni zanikati, saj je naša občina ena redkih v Sloveniji, ki je doscgla stoodstotno priglasitev oz. konstituiranje ob koncu leta 1973 in prav tako registracijo pri sodišču v letu 1974. Pozi-tivne premike je čutiti tudi v sineri čedalje bolj neposrednega odločanja delavcev, organizacije samoupravljanja na delegatskih načelih in spreminjanja druž-beno-ekonomskcga položaja delavcev v združenem delu. Nikakor pa z doseženim še mismo zadovoljni! Kar imamo lepo zapisano v splošnih aktih, moramo konkretno oživeti v praksi. V občini je šest delovnih organizacij, ki združujejo 28 TOZD, in še 33 TOZD, ki so združene v delovne organiza-cije, katerih sedeži so zunaj občine. Tudi za našo občino veija ugotovitev, da TOZD še ni tista osnovna celica družbeno-ekonomske sredine, iz katere izvirajo vsi temeljni družbeno-ekonomski odnosi. Še vedno ni piesežena hieraihičnost od-nosov v delovnih organizacijah v razmerjih do TOZD, kar se kaže zlasti v procesu upravljanja v delovnein procesu. Delavci v TOZD so še vedno izvrševaki nalog in so tako še vedno odtu-ieni od upravljavske sredine. Skupne službe so hote ali ne-hote še vedno rentri moči inje nadaljni razvoj samoupravljanja še vedno povezan s problemi v zvezi s položajem teh služb. Te in druge pojave, ki izhajajo' iz različnega pojmovanja skupnih služb, je treba odpraviti in ak-cijo komunistov usmeriti v to smer. Preveriti in oceniti je treba organiziranost skupnih služb ter vplivati na njih orga-niziranost, tako, da bodo pod-rejene funkcije proizvodnje v TOZD. Vztrajati pa je , treba tudi, da se v okviru delovnih organizacij lotijo sklepanja sa-moupravnih sporazumov med TOZD in delovnimi skupnostmi skupnih služb, ki morajo teme-ljiti na izhodiščih, da laliko družbeno-ekonomski odnosi izhajajo le iz TOZD, da se od-pravi hierarhičnost in zagotovi organiziranost delavcev v zdru-ženem delu. Sekretar komiteja občinske konference ZK je opozoril, da to ni nikakršen napad na skupne službe, da pa so problemi skupnih služb in nerazvitega samoupravljanja v njih potrebni posebne pozor-nosti komunistov. Skupne službe imajo tudi elemente pro-duktivnosti, zato jih je treba oiganizirati tako, da TOZD pomagajo. Nadaljnja aktualna naloga je krepitev vloge samo-upravne delavske kontrole, ki je že organizirana, pa še ni zaži-vela tako, da bi odkrivala tiste temeljne nepravilnosti, ki izvi-iajo iz nezadostnega angažiianja pri vzpostavitvi odnosov v TOZD in med OZD. INTEGRAaJE - IMPERATIV CASA Na področju povezovanja in integracije zaznamujemo v naši občini precejšnjo aktivnost. Tako beležimo integracijo v de-lovnih organizacijah, Protektor — Kemična, Totra, Komunalna energetika, Papirnica Vevče, Indos, Avto nabava, Perutnina ZaJog, Toplarna, Vektor, Kii-nična bolnišnica za psihiatrijo, prav tako pa se resno priprav-ljajo nanjo v Žitu, Črevarni in Teolu. Težave so nastopile pri SOZD-HP, v katero je iz naše občir.e vključena tudi Kolinska. Ob podpisovanju samouprav-nega sporazuma o združitvi šest organizacij v SOZD ]e bilo ve-liko lepega povedanega in zapi-sanega, vendar se je začelo kaj kmalu zatikati ob konkretizaciji načel. Močno zakorcninjena podjetniška miselnost, pre-veliko nezaupanje drug do dru-gega, medsebojna konkurenca in podobno so ovire. ki jih bo treba odpraviti, sicer cilj inte-gracije ne more biti dosežen. DELEGACUE ŠE NIMAJO PRAVE POVEZAVE S SVOJO VOLILNO BAZO Po besedah Franca Rejca lahko po dobrem letu dni ugo-tavljamo, da so se delegatski odnosi v vsej širini že dodobra začrtali. Delegatska skupščina ima za seboj že bogate izkušnje. Treba pa bo še marsikaj izbolj-šati, da bo vse bolj delegatsko. Na primer: dnevni redi sej so prenatrpani, nekako vsiljeni od zgoraj, vpliv baze ne pride do izraza, odločanje ]e bolj for-malno kot vsebinsko. Nujno bo treba še izboljšati informiranje delegatov, konkretneje velja opredeliti delo zborov. Prav tako bo potrebno v novem sta-tutu občine natančneje opre-deliti vlogo in delo predsedstva skupščine in izvršnega sveta. Še več nalog nas čaka na področju samoupravnih interesnih skup-nosti, ki so se konstituirale, or-ganizirale in sodelovale v raz-pravah na zborih občanov o skupni porabi, pred kratkim pa so sprejeli svoje letne program-ske in finančne načrte. Delegati v vseh organih SIS, vključno s predstavniki skupščin in izvrš-nih odborov, so volonterji in delo opravljajo poleg svojih rednih delovnih obveznosti. Zato pa je skiajni čas, da v ob-čini vzpostavimo operativno službo z delegati, za povezavo in delo tako izvršilnih odborov kot skupščin. VSEBINSKO PREOBLIKOVANJE KS Ko je sekretar govoril o spre-membah v organiziranosti kra-jevnih skupnosti kot dobri osnovi tudi za vsebinsko njih preoblikovanje, je spomnil, da so bilc pred leti prav osnovne organizacije ZK in KS najbolj odmaknjene od vsega dogajanja. Z reorganizacijo, s ponovnim aktiviranjem že dosedanjih osnovnih organizacij, z ustano-vitvijo novih in z delitvijo veli-kjh na več manjših se je celotno delo KS začelo spreminjati. Danes se KS razvijajo v smeri, kot smo jo začrtali, SZDL, ZB in ZK imajo v njih poleg izvo-Ijenih delegacij glavno težišče dela. Socialistična zveza se je' v svojem programu obvezala, da bodo v okviru KS uvedene še ožje oblike povezovanja ob-čanov, in sicer tako, da se v letošnjem in naslednjem letu oblikujejo vaški, ulični in po-dobni odbori kot osnovne ce-lice povczovanja občanov. Take odbore so že ustanovili v Bes-niri, v Dolskem, na Vevčah, v Zadvoru, v Zalogu. Izkušnje so pokazale, da so take oblike občanom bližje in v njih radi delujejo. STABILIZACIJSKI PROGRAMIPREDVSEM NA PAPIRJU Ko se je sekretar dotaknil pokazalcev gospodarskih gibanj v lanskein letu ter naštel uspc- he in neuspche, je posebej opozoriJ - kot že na 5. seji občinske konference ZK - na zvišanje cen proizvodom. Dejal je, da delovne organizacije ve-liko vlagajo v kadre, ki delujejo predvsem v smeri povečanja cen, ker uspešen dvig na pod-ročju cen čez noč doseže tudi porast dohodka za 20 ali celo več odstotkov. Za stabilizacij-" ska prizadevanja pa je dejal, da imajo delovne organizacije svoje akcijske programe, vendar so se njih izdelave lotili kot politične akcije in ne tako, kot zahteva sistem. VELIKO ŠTEVILO NOVOSPREJETIH CLANOV ZK Pred tremi leti je bilo v ob-čini 45 osnovnih organizacij ZK, danes jih je 91. Skupaj je danes 2199 članov ZK, od tega 1502 članov v OOZK v zdru-ženem delu, 897 članov pa v OOZK v krajevnih skupnostih. Samo v KS Lipoglav, ki ima 208 volivcev, ni osnovne orga-nizacije ZK, komite konference pa že pripravlja nekaj krajanov za vstop v ZK. V obdobju od kongresov ZK do 25. maja letos so organizacije sprejele 393 novih članov. Pohvaliti je Ko-linsko - 19 sprejetih, Saturnus - 36,sprejetih, Papirnica Vevče - 36, Tovorno železniška po-staja - 14, VI. gimnazija Moste - 24, Postaja milice - 15, naj-bolj pa OOZK v JCS Zelena jama, kjer so v tem obdobju sprejeli 48 novih članov. Osnov-ne organizacije so organizirane, kot določa statutarni sklep, imele so več predavanj z raz-pravami, 250 novosprejetih članov je opravilo seminarje, 31 slušateljev je opravilo politično šolo z.,,B" programom. V jescni bodo volilne konfe-rence OOZKS. Treba je storiti ' vse, da bodo dobro pripravljene in izvedene tako, da bodo za-gotovile aktivnost, ki jih bo še bolj okrepila, saj so v OZD in v KS tista- osnova in jedro, ki v bazi omogoča in bije bitko za nove odnose. Zato jo je treba tudi kadrovsko okrepiti. Zveza komunistov mora biti v KS in OZD osnovni združevalni in ustvarjalni dejavnik. Do tedaj je treba vse člane ocenitt, doseči osnovno diferenciacijo pa tudi kaznovati in izločiti iz ZK, če je taka potreba in situacija. Istočasno je treba vse tiste, ki so se v tem obdobju z družbeno aktivnostjo izkazaliin uveljavili, evidentirati za novc, odgovor-nejše funkcije in zadolžitve tako v okviru dejavnosti OOZK kot širše, v občini in mestu do federacije. V sekretariate OOZK, za sekfetarje, namest-nike sekretarjev in druge par-lijske organe je treba izbrati najboljše, najpogumnejše, najbolj ustvarjalne, tiste, ki bodo v naslednji mandatni dobi skupaj z drugimi bistveno pri-spevali k nadaljnji krepitvi in uveljavljanju ZK v vseh srcd-stvih, tiste, ki bodo na organi-ziran način pripomogli k uve-Ijavitvi in poglobitvi dela vseh delegacij, SZDL in drugihdruž-benih ter družbenopolitičnih organizacij v združenem dela in k razvoju samouprave na vseh področjib.