ŠOLSKA TEORIJA Psihično nasilje nad otroki: prepoznava in obravnava psihičnega nasilja nad otroki med strokovnimi delavci v vrtcu Taja Geč, vzgojiteljica predšolskih otrok, Vrtec Dr. France Prešeren Kot družba 21. stoletja nenehno stremimo k napredku, razvijamo nove tehnologije in metode. Vse z namenom, da bi posamezniku in posledično celotni družbi omogočili čim višjo kakov- ost življenja oziroma delovanja. Med tem pa se zdi, da se kaj hitro izgubimo tam, kjer ležijo najpomembnejši faktorji osebnega zadovoljstva – pri osnovnem spoštovanju slehernika. Glav- ni cilj raziskave je, da bi vzgojitelji prepoznali psihično nasilje in z ničelno tolerance spremenili prakso delovanja. Spremeniti jo v takšno, ki sprejema vsakega točno takega, kot je, saj se zdi, da ni cilja, ki bi bil tako pomemben, kot je ta. Nasilje Društvo DNK čustveno zlorabo definira z izvaja- Društvo za nenasilno komunikacijo kvalitetno njem naslednjih dejanj: strne vse definicije vseh vrst nasilja: »Nasilje je - pripisovanje negativnih značilnosti, nenehno vse, kar ne spoštuje človekovih pravic in osebnih kritiziranje, sarkazem, sovražnost, zvračanje meja posameznikov in posameznic. Povzročitelj krivde na otroka; ali povzročiteljica tako posega v osebno integri- - pogojevanje naklonjenosti, nege in grožnja z teto in omejuje njen človeški potencial.« Tako lah- zapustitvijo; ko zasledimo, da se je pojmovanje nasilja bistveno - čustvena nerazpoložljivost, odtegovanje po- razširilo v primerjavi s starejšimi pojmovanji, kjer zornosti; so nasilje povezovali zgolj z uporabo fizične sile. - premalo zaščite ali pretirana zaščita otroka; - nedoslednost v odzivih, neprimernost izraže- Psihično nasilje nih zahtev; Pod psihično nasilje sodi vrsta pojmovanj, ki se - izpostavljanje nasilnih vsebin ali dejanj; lahko med seboj rahlo razlikujejo. Kljub temu pa - žalitve, zasmehovanje, manipuliranje, zastra- imajo skupno konotacijo, ki sloni na predpostavki, ševanje, sramotenje. da oseba, ki izvaja psihično nasilje, želi žrtev poni- žati, prestrašiti, uničiti in ji škodovati, pa naj bo to zavedno ali nezavedno. Pri raziskovanju definicij in odkrivanju nasilja v praksi se moramo zavedati, da je nasilno vedenje izbira in da zanj ni opravičila. Inštitut za medicino in Nacionalni raziskovalni svet (NRC) poudarjata, da sta zloraba otrok in zanemar- janje resna vprašanja javnega zdravja. Na podlagi ugotovitev raziskav v zadnjih 20 letih aktivno razvi- jajo sistematske pristope k odkrivanju zlorab otrok in poudarjajo pomen sprejetja kritične drže in ni- čelne tolerance. Z večjim ozaveščanjem beležijo pozitivni napredek pri zmanjševanju psihičnega nasilja in zanemarjanja otrok (IOM 2019). Psihično nasilje je torej ravnanje, s katerim pov- zročitelj povzroči ponižanje, strah, manjvrednost, ogroženost in druge duševne stiske. Psihično nasilje nad otrokom pa ima svojo specifiko, saj je otrok odvisen od odrasle osebe in zato se lahko pojavi tudi kot čustvena zloraba. Pojavi se takrat, ko otrok dobiva signale, da ni vreden, ljubljen in zaželen. 60 Didakta Iz navedenega lahko sklepamo, da so vzorci psihič- Implicitne teorije in pozicija moči vzgojitelja nega nasilja nastali na podlagi odnosa v družini, saj Implicitne teorije so pomembne iz predpostavke, naj bi bili starši ključni pri ustvarjanju pozitivnega da ni socialne interakcije brez socialnega vpliva so- čustvenega okolja za otroka. Pri tem pa ne smemo delujočih oseb (Ule 2004). Kot strokovni delavci se pozabiti, da otrok polovico svojega dneva preživi moramo zavedati, da naše implicitne teorije vpli- v vrtcu, in čeprav nismo tako pomemben faktor vajo na naš odnos do otrok. Torej gre za izkoreni- otrokovega življenja, kot so njegovi starši, še zdaleč njenje pomembnega člena delovanja pedagoške- ne gre zanemariti našega delovanja in odnosa do ga delavca, saj je odnos vzgojitelj-otrok pogosto otroka. Zavedati se moramo tudi, da se psihično na preizkušnji in zato sprememba zgolj naših de- nasilje odraža tudi v cinizmu in sarkazmu, uperje- lovanj ni dovolj, potrebna je temeljna sprememba nem proti otroku. implicitnih teorij strokovnih delavcev in njegovih stališč in pojmovanj otrok. Posledice psihičnega nasilja Posledice psihičnega nasilja se lahko kažejo v otro- Pogosto zasledimo tudi dejstvo, da nasilje ni kon- kovem vedenju, mišljenju in čustvovanju, potreb- flikt, ampak je pozicija moči. Vsaka moč pa ima no pa se je zavedati, da se pojavijo v različni inten- svoj vpliv (Ule 2009). Pozicija moči ima tako s pe- ziteti in času, zato je lahko prepoznavanje oteženo. dagoškimi delavci veliko korelacijo, saj imamo na nek način podarjeno avtoriteto, ki nas postavlja v Fizični znaki: to pozicijo. Od nas samih pa je odvisno, kako se - močenje postelje, bomo nanjo odzvali in kakšen bo naš odnos do - driska. otrok. »Moč strokovnih avtoritet sloni na zaupanju v njihovo znanje in vednost.« (Ule 2009) Sklepamo Vedenjski znaki: torej, da nam je podeljena avtoriteta zaradi znanja - razvojni zaostanek na duševnem ali čustvenem in vednosti, in ta znanja v pedagogiki zajemajo te- področju, meljno poznavanje otrokovega razvoja in zmožno- - osamljenost, starosti neprimerna vedenja, sti zagotavljanja le tega. - strah pred neuspehom, pretirano visoke zahteve, - strah pred posledicami – pogosto laganje, Psihično nasilje se pojavi tudi v prikritem odno- - pretirano umikanje ali agresija, nihanje razpo- snem komuniciranju, kjer dejavniki niso zgolj ver- loženja, balni, ampak tudi neverbalni oziroma odnosni. V - pretirana redoljubnost in čistoča, praktičnem smislu, pri praksi v vrtcu, pomeni zani- - pretirano iskanje pozornosti, čevanje v izjavah, ki same po sebi niso zaničevalne, - slabi medvrstniški odnosi, vendar izrazijo negativno konotacijo. Le-to izrazi- - depresija, samomorilnost, mo z neverbalno komunikacijo in gestami, ki izra- - poskus bega, nasilje izraža v umetnosti, žajo naš odnos do sogovornika, kljub temu da se - ne kaže strahu pred neznanci, tega večkrat ne zavemo. - nenavadno izrazita tesnobnost ali zaskrblje- nost. Prepoznava in obravnava psihičnega nasilja nad otroki med strokovnimi delavci v vrtcu Poleg navedenih znakov se pri otrocih pogosto V empiričnem delu me je zanimalo, kako pedago- pokažejo še nevaren tip primarne navezanosti, ški delavci v vrtcu razumejo nasilje, ali so o njem zaostanek v rasti, stiska, nizko samospoštovanje, ozaveščeni, ga prepoznajo, oziroma, ali menijo, da zaostajanje v doseganju učnih dosežkov, socialna se izvaja. Izhajala sem iz lastne predpostavke, da plahost in nezmožnost ustvarjanja zdravih med vzgojitelji prevečkrat zanemarimo psihično nasilje vrstniških odnosov. Posledice psihičnega nasilja in ga pogosto tudi spregledamo. se lahko izrazijo tudi kasneje v življenju, saj nasilje trajno preoblikuje posameznikovo podobo sveta, Vprašalnik so izpolnjevali vzgojitelji, vzorec je bil slu- dojemanja sebe in drugih ter zaupanja. Tako lah- čajen. Anketa je bila objavljena na spletnem omrež- ko bistveno vpliva na zmanjšano kvaliteto odnosov ju, namenjenem vzgojiteljem. Anketni vprašalnik in življenja posameznika. Raziskave kaže tudi, da je izpolnilo 115 oseb, starih od 18 do 60 let. njihova imajo otroci, ki so bili priča nasilju v družini, večkrat povprečna starost pa je bila 36,2 leta. Nizka starost težave v psihosocialnem prilagajanju (Strokovne anketirancev je posledica anketiranja preko spleta. smernice za obravnavo nasilja v družini). Na vprašanje, ali pri svojem delu dobite dovolj in- Kot lahko zasledimo, psihično nasilje otroku ško- formacij o psihičnem nasilju, je kar dve tretjini an- di na več ravneh in vpliva na njegovo celotno de- ketiranih odgovorili z ne (66,1 %). Podatek kaže na lovanje, zato je še toliko bolj pomembno, da ga dejstvo, da se vzgojitelji ne čutijo dovolj informirane primerno ozavestimo in popolnoma ustavimo z o tem, kaj psihično nasilje je, in posledični tudi, kaj ničelno toleranco. lahko naredijo, da slednjega preprečijo. 61 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Ste dovolj informirani o psihičnem nasilju? Zadnje vprašanje je bilo odprtega tipa in se je glasilo: »Ali menite, da kdaj upravičeno vzdignete glas nad otrokom? Če ste odgovorili z da, prosim navedite situacijo«. Najpogosteje podan odgovor je bil da, utemelji- 34% tev pa, da glas vzdignejo v primeru, ko je otrok nevaren sebi ali drugim. Drugi najpogostejši po- 66% govor je imel disciplinsko namero. Anketiranci so odgovorili, da glas vzdignejo, kadar so s stra- ni otrok večkrat preslišani. Ostali so opredelili, da glasu nad otrokom ne vzdignejo. Med odgovori se pojavijo razlage, ki nakazujejo, da se vzgojitelji zavedajo pomembnosti primerne komunikacije z otrokom. DA NE Iz odgovorov lahko zaznamo, da se vzgojitelji v večini zavedajo, kaj je psihično nasilje in kaj ni. Kot je navedeno v teoretičnem delu, je tudi pre- poznavanje psihičnega nasilja lahko zelo subjek- tivno interpretirano in nekaj, kar je lahko enemu Nekaj manj (65,1 %) je izrazilo, da se je pri svojem zagotavljanje discipline, je lahko drugemu izvaja- delu že srečalo s psihičnim nasiljem. Podatek na- nje psihičnega nasilja. Anketiranci pa se zavedajo, kazuje na dejstvo, da je psihično nasilje še kako da se psihično nasilje pojavlja, in si želijo biti o tem prisotno v pedagoškem procesu v vrtcu, vseh 115 bolje informirani. anketirancev pa je složno odgovorilo, da psihično nasilje pusti trajne posledice na otroku. Složnost Zaključek nakazuje na zavedanje o vplivu nasilja na otroka. Psihično nasilje tako ni nekaj, čemur se lahko iz- Kljub temu pa še vedno menijo, da se večino psi- ognemo ali kar lahko zanikamo. Iz empiričnega hičnega nasilja pojavlja doma (87,8 %), le dobra de- dela lahko povzamemo, da si strokovni delavci v setina jih meni, da se pojavlja tudi v vrtcu (12,3 %). vrtcu želijo biti bolje informirani glede psihičnega nasilja, ki se po njihovem mnenju še vedno pogo- sto pojavlja. Zavedajo se vpliva psihičnega nasilja na otroka in njegovih tako kratkoročnih kot dolgo- Ste se pri svojem delu že srečali s psihičnim ročnih posledic. Pomembno je, da se zavedamo, nasiljem? da so kljub napredku možne izboljšave pri delo- vanju in informiranju strokovnih delavcev v vrtcu. Hitro lahko pozabimo na našo pomembno vlogo v otrokovem razvoju in odgovornost pri prepreče- vanju vsakršnega nepravilnega ravnanja z njimi. Raziskava je nastala z namenom ozaveščanja in 35% ponovnega razmisleka o tem, kaj psihično nasilje je in kako pogosto se pojavlja. Lahko pa je tudi po- 65% noven poziv k temu, da se strokovni delavci sami dodatno izobrazijo in ozavestijo o psihičnem nasi- lju ter poskusijo vplivati na zastopanost tematike pri kolektivnem izobraževanju vzgojiteljev. Viri in literatura Jurkovič, S. (2012): Psihično nasilje nad otroki. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakuleta. DA NE Ule, M. (2005): Psihologija komuniciranja. Ljubljana. Založba FDV. Ule, M. (2009): Socialna psihologija – Analitični pristopi k življenju v družbi. Ljubljana: Založba FDV. Zupančič A., Ponikvar Mihevc B. in drugi: Strokovne smernice za obravnavo nasilje v družini pri izvajanju zdravstvenih dejavnosti. Večina je tudi mnenja, da se psihično nasilje nad Ljubljana. Ministrstvo za zdravje RS Slovenije. Institute od Medicine and national research council of National otrokom prepozna v njegovem vedenju ali ču- Academies (2019): New directions: Questions to guide future stvovanju (93 %), ostali so odgovorili, da tega ne child abuse and neglect research. Vir 1: Društvo za nenasilno komunikacijo. Dostopno na: https:// vedo (7 %). www.drustvo-dnk.si, 12. 12. 2019. 62 Didakta