12 Ocenjevanje eksperimentalnega dela pri pouku fizike v osnovni šoli Assessment of Experimental Work in Primary School Physics Monika Semič Osnovna šola Dobravlje in dr. Katarina Susman Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Izvleček Eksperimentalno delo in izvedba samostojnega raziskovanja sta pomembna cilja pri pouku fizike. Učenje in prido- bivanje veščin, ki to omogočajo, se začneta že v osnovni šoli. V kontekstu poučevanja fizike ni dovolj, da učencem zagotovimo dejavnosti in okolje, v katerem lahko razvijajo eksperimentalne veščine, ampak je pomembno tudi, da jih ustrezno ocenimo. Ocenjevanje eksperimentalnega dela je zahtevno in v slovenskem šolskem prostoru neusklajeno. Oblikovano je bilo gradivo za ocenjevanje eksperimentalnega dela pri pouku fizike v osnovni šoli, ki učitelju fizike lahko pomaga pri organizaciji in načrtovanju ocenjevanja eksperimentalnega dela. Gradivo je bilo preizkušeno v sku- pini učencev in učiteljev izbranih osnovnih šol. Učenci in učitelji so podali mnenje o pripravljenih gradivih in načinu ocenjevanja. Rezultati raziskave kažejo, da so gradiva kakovostna, in nakazujejo možnosti za nadaljnji razvoj. Podane so prednosti gradiv in predlagane spremembe ter izpostavljene nekatere pomanjkljivosti. Ključne besede: gradivo za ocenjevanje, eksperimentalno delo Abstract Conducting experiments and independent research are two key teaching objectives in physics education. Learning and developing the necessary skills begins in primary school. In addition to appropriate tasks and a setting in which students can develop experimental skills, it is critical to provide proper assessment. The latter has proven challenging and inconsistent in the Slovenian education system. An assessment toolkit was developed to support primary school physics teachers in organising and planning the as- sessment of experimental work. Students and teachers from selected primary schools tested and evaluated the material and assessment methods. The survey results show high quality and suggest potential for further development. The article examines the strengths, weaknesses, and recommended changes. Keywords: assessment criteria, experimental work Uvod Fizika je eden od naravoslovnih predmetov, ki učence spodbujajo k reševanju ter razumevanju in razlaganju naravnih pojavov. Učenci veliko časa preživijo ob za- slonih, komunicirajo prek družbenih omrežij in sprej- mejo veliko informacij, ki jih pogosto ne znajo ustrezno vrednotiti. Šola se zato spopada z izzivom, kako učence spodbuditi h kritični analizi in evalvaciji večje količine podatkov in informacij. S hitrim razvojem se ustvar- jajo poklici, ki nam danes še niso znani. Vseeno lahko predvidevamo, da bodo zanje potrebni delavci, ki so fle- ksibilni, analitični in kreativni. V izobraževanju je zato zelo pomembno slediti potrebam družbenih sprememb. Slednjemu je treba prilagoditi tako pouk kot tudi oce- njevanje znanja učencev. Ocenjevanje znanja naj bi po- tekalo na različne načine, tako da lahko med seboj raz- lični učenci izkažejo znanje tudi na način, ki jim najbolj ustreza [1]. Eksperimentalno delo je pomembna komponenta pou- ka fizike. Definirano je kot praktično delo, pri katerem učenci v skupinah ali individualno po navodilih opravijo fizikalni eksperiment ali fizikalno raziskavo [2]. Pri oce- Fizika v šoli 13 Iz teorije za prakso njevanju eksperimentalnega znanja je pomembno, da ocenjujemo veščine eksperimentalnega dela in ne zgolj razumevanja fizikalnih pojmov ter računskih nalog [1]. Raziskave kažejo, da je večina ocenjevanja eksperimen- talnega dela zasnovanega posredno. T o pomeni, da uče- nec opisno razloži, kako bi uporabil določen pripomoček ali izvedel določeno meritev [3]. Slovenski in tuji avtorji so za ocenjevanje eksperimen- talnega dela razvili več večstopenjskih modelov ocenje- vanja eksperimentalnega znanja, ki preverjajo znanje vse od zasnove eksperimenta do njegove izvedbe, zapisa ugotovitev in evalvacije rezultatov. Na podlagi teh učite- lji razvijajo opisnike in kriterije ocenjevanja za ocenjeva- nje eksperimentalnega dela [4–9]. Da bi spodbudili slovenske učitelje k ocenjevanju ekspe- rimentalnega dela, so v nadaljevanju predstavljeni pov- zetki raziskave, za katero so bila pripravljena gradiva za tri eksperimente iz različnih učnih tematik za 8. in 9. razred. Metodologija raziskave Cilji raziskave in raziskovalna vprašanja Glavni cilj raziskave je bil oblikovati gradiva za ocenje- vanje eksperimentalnega dela učencev pri pouku fizike v osnovi šoli ter jih ovrednotiti na podlagi pridobljenih mnenj učencev in učiteljev. vedbo. Pred začetkom šolske ure so bile pripravljene oce- njevalne postaje z vsemi potrebnimi pripomočki, delov- nim listom za učence in s kodo za zagotovitev anonim- nosti učencev (slika 1). Slika 1: Pripravljeni ocenjevalni postaji. Na začetku šolske ure je bil učencem predstavljen potek raziskave in bila sta jim razložena potek ocenjevanja ek- sperimentalnega dela ter koncept pomoči, ki jih lahko uporabljajo v drugem delu delovnega lista. Medtem ko so učenci na ocenjevalnih postajah izvajali eksperimen- talno delo, so preostali učenci od učitelja dobili zapo- slitev v obliki samostojne obravnave ali utrjevanja učne snovi. Delo učencev na ocenjevalnih postajah je s pomo- čjo ocenjevalnega pripomočka ocenjeval tudi učitelj fizi- ke. Delovni listi so bili ocenjeni s pomočjo ocenjevalnega pripomočka in opisnikov za ocenjevanje. Nazadnje so učenci in učitelji izpolnili anketni vprašal- nik, v katerem so s petstopenjsko lestvico (od »5 – zelo se strinjam« do »1 – sploh se ne strinjam«) ovrednotili trdi- tve o gradivih in izvedbi ocenjevanja. Učenci so ocenili delovni list in pripravljene pomoči, če so jih uporabljali. Učitelji so prav tako ocenili delovni list in pripravljene pomoči za učence ter dodatno še ocenjevalni pripo- moček, opisnike za ocenjevanje in ocenjevalni kriterij. Učenci so podali svoje mnenje o dveh odprtih vprašanjih in morebitne predloge za spremembo izvedenega oce- njevanja. V polstrukturiranem intervjuju so svoje mne- nje ubesedili učitelji. Gradivo za ocenjevanje eksperimentalnega dela Gradivo za ocenjevanje eksperimentalnega dela je se- stavljeno iz delovnega lista za učence in iz pomoči, oce- njevalnega pripomočka z ocenjevalnim kriterijem ter iz opisnikov za ocenjevanje. Gradivo je pripravljeno za tri različne eksperimente: Eksperiment 1: Gibanje avtomobilčka Eksperiment 2: T ehtanje z vzmetjo Eksperiment 3: Pod klancem V ta namen so bila postavljena raziskovalna vprašanja: RV1: Kako izbrani učenci ocenjujejo zgradbo pripravljenih delovnih listov za ocenjevanje eksperimentalnega dela pri pouku fizike? RV2: Kako izbrani učitelji ocenjujejo pripravljena gradiva za ocenjevanje eksperimentalnega dela pri pouku fizike? RV3: Kako izbrani učenci in učitelji ocenjujejo izvedbo eksperimentalnega dela s pripravljenimi gradivi? Struktura raziskave V raziskavi je sodelovalo 45 učencev, starih od 13 do 15 let, in pet učiteljev fizike. Od tega je bilo 30 učencev osmošolcev in 15 učencev devetošolcev. Zajet je bil ce- loten razpon učencev od učno zmožnejših do učno šib- kejših. Vsi učitelji, ki so sodelovali v raziskavi, poučujejo fiziko v 8. in 9. razredu in imajo od pet do 15 let izkušenj na tem področju. Od teh štirje učitelji že ocenjujejo ek- sperimentalno delo, in sicer vsak na svoj način. Noben od teh načinov ocenjevanja eksperimentalnega dela pa ni enak načinu ocenjevanja eksperimentalnega dela, pri- pravljenega za namen te raziskave. Raziskava je bila izvedena v maju in juniju 2022 na petih osnovnih šolah v Sloveniji. Na dan raziskave so bili na šolo prineseni vsi potrebni pripomočki in gradiva za iz- 14 Fizika, 8. razred Ocenjevanje eksperimental- nega dela Kriteriji ocenjevanja: odl (5): 91–100 % (22–22 T) pdb (4): 78–90 % (17–19,5 T) db (3): 64–77 % (14–16,5 T) zd (2): 50–63 % (11–13,5 T) nzd (1): 0–49 % (0–10,5 T) Šifra: Datum: Število točk: /22 Ocena: GIBANJE AVTOMOBILČKA I. del 1. Na skici je prikazano začetno stanje eksperimenta. S pomočjo skice in pripravljenih pripomočkov postavi eksperiment. Pripomočki: • tračni meter, • flumaster, • ravnilo, • avtomobilček, • štoparica. / 2 T 2. Izmeri čas, ki ga avtomobilček potrebuje, da opravi dano pot. meritev ponovi trikrat in rezultate meritev vpiši v tabelo na eno decimalno mesto natančno. Zaporedna številka meritve t [s] 1. 2. 3. / 6 T 3. Iz izmerjenih podatkov izračunaj povprečni čas, ki ga avtomobilček po- trebuje, da opravi dano pot. Rezultat zaokroži na eno decimalno mesto natančno. / 2,5 T 4. S podatkom, ki si ga izračunal pri 3. nalogi, izračunaj povprečno hitrost avtomobilčka na dani poti. Rezultat zaokroži na eno mesto natančno. / 3 T II. del: Oblikuj in izvedi eksperiment. Ugotovi ali se voziček giblje enakomerno. a) Vse podatke, meritve in izračune tabeliraj v smiselno tabelo, ki naj ima skupno tri stolpce in štiri vrstice. b) Podatke, meritve in izračune zaokroži na eno decimalno mesto natanč- no. c) Ugotovitve zapiši v največ treh povedih in jih utemelji z izračuni hitrosti. ? V kolikor pri reševanju naloge potrebuješ pomoč, dvigni roko in pomoč prejmeš napisano na listku. ! POZOR, z vsako pomočjo se končna ocena zniža za eno oceno, zato nalogo opravi čim bolj samostojno. / 8,5 T Delovni listi Slika 2: Delovni list eksperimenta 1: Gibanje avtomobilčka. Vsak od pripravljenih eksperimentov vsebuje delovni list, ki je razdeljen na dva dela, ki sta tudi vizualno loče- na med seboj. V prvem delu učenec s pomočjo navodil in skice postavi eksperiment. Nato učenec izvede in tabelira meritve ter izračuna po- datke, ki jih naloge zahtevajo. V drugem delu rešuje na- logo, ki se vsebinsko navezuje na naloge iz prvega dela. Od učenca se pričakuje, da drugi del opravi samostoj- no. Če ima pri samostojnem reševanju težave, ima na voljo tri pomoči. Pomoči, ki jih učenec prejme eno po eno, si sledijo od (1) življenjskega primera, (2) primera s podobnim fizikalnim eksperimentom do (3) navodila, kaj naj naredi. Vsaka pomoč pomeni spust za eno oceno. »Pomoč 1« pomeni spust z ocene odlično (5) na prav do- bro (4), »pomoč 2« pomeni spust z ocene prav dobro (4) na oceno dobro (3) in »pomoč 3« pomeni spust z ocene dobro (3) na oceno zadostno (2). Končna ocena je vsota točk, znižana glede na uporabo pomoči. Pomoč 1: Marjanca se iz Kopra pelje v Celje. Pot iz Kopra do Ljubljane je dolga 90 km in jo opravi v 1 uri. Medtem ko je celotna pot iz Kopra do Celja dolga 180 km in jo opravi v 2 urah. Ali se Marjanca ves čas pelje z enako hitrostjo? Pomoč 2: Avtomobilček je prevozil pot 0,5 m v času 10 s. Nato smo ga vrnili na začetek. Nato je prevozil pot 1 m v času 20 s. Ali je hitrost avtomobilčka v obeh vožnjah enaka? Pomoč 3: Označi razdalje 20 cm, 40 cm in 60 cm. Izmeri čas, ki ga avto- mobilček potrebuje za vsako razdaljo. Za vsako meritev izra- čunaj hitrost. Ali se avtomobilček giblje z enako hitrostjo? Ali lahko na podlagi rezultatov sklepamo, da se avtomobilček giblje enakomerno? Slika 4: Pomoči za eksperiment 1. Ocenjevalni list in ocenjevalni kriterij Ocenjevalni list je pripomoček, ki ga učitelj uporablja med ocenjevanjem. Vsak ocenjevalni list vsebuje prostor za ime in priimek učenca ter datum in končno oceno. Ocenjevalni list je zasnovan za sočasno ocenjevanje treh učencev. Zato so na ocenjevalnem listu trije stolpci za ocenjevanje. Ocenjevalni list je razdeljen po nalogah na delovnem listu (slika 5). V levem stolpcu so skrajšani opisniki za ocenjevanje, v desnih treh pa je prostor za Slika 3: Vsak delovni list vsebuje skico začetnega stanja ekspe- rimenta. Fizika v šoli 15 Iz teorije za prakso GIBANJE AVTOMOBILČKA – OCENJEVALNI PRIPOMOČEK Šifra učenca: Razred: 8. Število točk Ocena I. del 1. Na skici je prikazano začetno stanje eksperimenta. S pomočjo skice in pripomočkov, ki jih imaš v škatli, postavi eksperiment. Ustrezna postavitev eksperimenta. 1 T 1 T 1 T Ustrezna postavitev z eno pomočjo. 0,5 T 0,5 T 0,5 T Neustrezna postavitev eksperimenta z eno pomočjo ali ustrezna postavitev z več pomočmi. 0 T 0 T 0 T Odmerjena pot do vključno ± 3 mm. 1 T 1 T 1 T Odmerjena pot do vključno ± 6 mm. 0,5 T 0,5 T 0,5 T Odmerjena pot več kot ± 6 mm. 0 T 0 T 0 T Skupaj / 2T / 2T / 2T TEHTANJE Z VZMETJO – OCENJEVALNI PRIPOMOČEK Šifra učenca: Razred: 8. Število točk Ocena I. del 1. Na skici je prikazano začetno stanje eksperimenta. S pomočjo skice in pripomočkov, ki jih imaš v škatli, postavi eksperiment. Merjenec potrebuješ v drugem delu. Komponente eksperimenta: 1 – sestavljeno stojalo, 2 – na ustrezni višini prilepljen milimetrski papir, 3 – na stojalo obešena vzmet, 4 – na vzmet obešena utež. Ustreznost vseh štirih komponent. 2 T 2 T 2 T Ustreznost dveh ali treh komponent ali ustreznost vseh z eno pomočjo. 1 T 1 T 1 T Ustreznost ene ali več komponent ali ustreznost dveh ali treh komponent z eno pomočjo ali več pomoči. 0 T 0 T 0 T Skupaj / 2T / 2T / 2T 2. a) Na milimetrskem papirju označi lego spodnjega konca vzmeti, ko je vzmet prednapeta (to je, ko je nanjo obešena ena utež). Označi jo z x 0 . b) Na vzmet obešaj zaporedoma po eno utež in označuj nove lege spodnjega konca vzmeti. Pripiši jim oznake x 1 , x 2 in x 3 . c) Izmeri raztezke vzmeti ∆x in jih vpiši v tabelo. d) Iz ustreznih parov podatkov izračunaj koeficient vzmeti in izračunane vrednosti vpiši v tabelo. Zapiši jih na enice natančno. POD KLANCEM – OCENJEVALNI PRIPOMOČEK Šifra učenca: Razred: 8. Število točk Ocena I. del 1. Na skici je prikazano začetno stanje eksperimenta. S pomočjo skice in pripravljenih pripomočkov postavi eksperiment. Škatlice potrebuješ v drugem delu. Komponente eksperimenta: 1 – lesen kvader, 2 – klanec iz ravnila, 3 – plastični kozarec na vznožju klanca, 4 – prilepljen milimetrski papir. Ustreznost vseh štirih komponent. 2 T 2 T 2 T Ustreznost dveh ali treh komponent ali ustreznost vseh z eno pomočjo. 1 T 1 T 1 T Ustreznost ene ali več komponent ali ustreznost dveh ali treh komponent z eno pomočjo ali več pomoči. 0 T 0 T 0 T Skupaj / 2 T / 2 T / 2 T 2. Izmeri podatke, ki jih potrebuješ in izračunaj potencialno energijo baterije na vrhu klan- ca. Rezultat zaokroži na dve decimalni mesti natančno. Izmerjena višina baterije z odstopanjem do vključno ± 2 mm. 0,5 T 0,5 T 0,5 T Izmerjena višina baterije z odstopanjem več kot ± 2 mm. 0 T 0 T 0 T Izmerjena masa z odstopanjem do vključno ± 2 g. 0,5 T 0,5 T 0,5 T GIBANJE AVTOMOBILČKA – OPISNIKI OCENJEVANJA I. del 1. Na skici je prikazano začetno stanje eksperimenta. S pomočjo skice in pripomočkov, ki jih imaš v škatli, postavi eksperiment. Naloga učenca Opisniki ocenjevanja s točkami Učenec postavi eksperiment. Ustrezna postavitev eksperimenta pomeni, da sta narisani črti, ki označujeta začetek in konec poti, vzporedni ter na ustrezni razdalji. avtomobilček je postavljen pred začetno črto. Učenec brez pomoči učitelja ustrezno postavi eksperiment. 1 T Učencu pri postavitvi eksperimenta učitelj pomaga z eno pomočjo (na primer: odgovorimo mu na vprašanje, damo namig, pomagamo pridržati pripomočke, ipd. 0,5 T Kljub temu, da učencu učitelj pomaga z eno pomočjo, je postavitev eksperimenta še vedno neustrezna. ali učencu pri postavitvi učitelj pomaga z več pomočmi. 0 T Skupaj največ 1 T. Učenec odmeri dano pot z napako do vključno ± 3 mm. 1 T Učenec odmeri dano pot z napako večjo do ± 3 mm do vključno ± 6 mm. 0,5 T Učenec odmeri dano pot z napako večjo do ± 6 mm. 0 T Skupaj največ 1 T. Skupaj 2 T TEHTANJE Z VZMETJO – OPISNIKI OCENJEVANJA I. del 1. Na skici je prikazano začetno stanje eksperimenta. S pomočjo skice in pripomočkov, ki jih imaš v škatli, postavi eksperiment. Merjenec potrebuješ v drugem delu. Naloga učenca Opisniki ocenjevanja s točkami Učenec postavi eksperiment. Ustrezna postavitev eksperimenta pomeni, da so vse štiri komponente eksperimenta postavljene po navodilu. Komponente eksperimenta: 1 – sestavljeno stojalo, 2 – na ustrezni višini prilepljen milimetrski papir, 3 – na stojalo obešena vzmet, 4 – na vzmet obešena utež. Učenec brez pomoči s pomočjo skice ustrezno postavi vse štiri komponente eksperimenta. 2 T Učenec brez pomoči ustrezno postavi dve ali tri komponente eksperimenta ali z eno pomočjo ustrezno postavi vse štiri komponente eksperimenta. 1 T Učenec brez pomoči ustrezno postavi eno ali nič komponent eksperimente ali z eno pomočjo ustrezno postavi dve ali tri komponente eksperimenta ali mu pomagamo z več kot eno pomočjo. 0 T Skupaj največ 2 T. Skupaj 2 T 2. a) Na milimetrskem papirju označi lego spodnjega konca vzmeti, ko je vzmet prednapeta (to je, ko je nanjo obešena ena utež). Označi jo z x 0 . b) Na vzmet obešaj zaporedoma po eno utež in označuj nove lege spodnjega konca vzmeti. Pripiši jim oznake x 1 , x 2 in x 3 . c) Izmeri raztezke vzmeti ∆x in jih vpiši v tabelo. d) Iz ustreznih parov podatkov izračunaj koeficient vzmeti in izračunane vrednosti vpiši v tabelo. Zapiši jih na enice natančno. Učitelj opazuje izvedbo dveh meritev pri vsakem od ocenjevanih učencev. zaporedni številki meritev vpišite v za to namenjen prostor v tabeli ocenjevalnega pripomočka. POD KLANCEM – OPISNIKI OCENJEVANJA I. del 1. Na skici je prikazano začetno stanje eksperimenta. S pomočjo skice in pripomočkov, ki jih imaš v škatli, postavi eksperiment. Škatlice potrebuješ v drugem delu. Naloga učenca Opisniki ocenjevanja s točkami Učenec postavi eksperiment. Ustrezna postavitev eksperimenta pomeni, da so vse štiri komponente eksperimenta postavljene po navodilu. Komponente eksperimenta: 1 – lesen kvader, 2 – klanec iz ravnila, 3 – plastični kozarec na vznožju klanca, 4 – prilepljen milimetrski papir. Učenec brez pomoči učitelja ustrezno postavi vse štiri komponente eksperimenta. 2 T Učenec brez pomoči učitelja ustrezno postavi dve ali tri komponente eksperimenta ali z eno pomočjo ustrezno postavi vse štiri komponente eksperimenta. 1 T Učenec brez pomoči ustrezno postavi eno ali nič komponent eksperimente ali z eno pomočjo ustrezno postavi dve ali tri komponente eksperimenta ali mu pomagamo z več kot eno pomočjo. 0 T Skupaj največ 2 T. Skupaj 2 T 2. Izmeri podatke, ki jih potrebuješ in izračunaj potencialno energijo baterije na vrhu klanca. Rezultat zaokroži na dve decimalni mesti natančno. Naloga učenca Opisniki ocenjevanja s točkami Učenec izmeri višino baterije od tal do stika baterije s podlago in jo stehta. Izmerjena višina baterije odstopa do vključno ± 2 mm. 0,5 T Izmerjena višina baterije odstopa več kot ± 2 mm. 0 T Skupaj največ 0,5 T. Slika 5: Prva stran ocenjevalnih listov vseh treh eksperimentov. Slika 6: Prva stran opisnikov za ocenjevanje vseh treh eksperi- mentov. 16 vnašanje točk. Za vsak del ocenjevanja so opisniki loče- ni z debelejšo črto. Učitelju pri ocenjevanju pomagajo tudi barve. Kar je označeno z barvo, se oceni neposredno med opazovanjem učenca, medtem ko se belo obarvani opisniki uporabijo naknadno, ob pregledu delovnega li- sta. Na koncu ocenjevalnega lista je prostor za skupni seštevek točk in ocenjevalni kriterij. Opisniki za ocenjevanje Opisniki za ocenjevanje eksperimentalnega dela so po- drobneje razdelani ocenjevalni pripomočki in učitelju služijo kot dodatna razlaga ocenjevanja. Razdeljeni so v dva stolpca. V levem stolpcu so natančno razloženi opis- niki za ocenjevanje, v desnem pa točke (slika 6). Rezultati V nadaljevanju so predstavljeni rezultati raziskave, po- dani kot odgovori na raziskovalna vprašanja. Evalvacija delovnih listov s strani učencev kotni trikotnik, medtem ko je bilo vznožje stojala med danimi pripomočki drugačno. Predlog za izboljšavo, ki ga je na eksperiment 3 podal drugi učenec, se nanaša na to, da bi morali biti v navodilih jasno izpostavljeni po- membnejši podatki. RV1: Kako izbrani učenci ocenjujejo zgradbo pripravljenih delovnih listov za ocenjevanje eksperimentalnega dela pri pouku fizike? RV2: Kako izbrani učitelji ocenjujejo pripravljena gradiva za ocenjevanje eksperimentalnega dela pri pouku fizike? Učenci so trditve o delovnem listu ocenili s povprečno oceno 4,42 (SD = 0,74). Sedem učencev (12 %) je naloge na delovnem listu opisalo kot pregledne in jasno zapisa- ne. Kljub temu sta bili jasnost in razumljivost navodil s strani učencev ocenjeni najnižje. Razlog za to je najver- jetneje dolžina navodil in natančne zahteve pri zaokro- ževanju rezultatov. K temu dodatno pripomore tudi to, da učenci niso izvajali eksperimentov takoj po končani obravnavi učne snovi, temveč šele na koncu šolskega leta, ko so določeno učno snov že pozabili. Tabela 1: Mnenje učencev o delovnem listu. Ocena strinjanja M SD 5 [%] 4 [%] 3 [%] 2 [%] 1 [%] Eksperiment 1 66 29 6 0 0 4,60 0,60 Eksperiment 2 60 33 4 2 0 4,51 0,69 Eksperiment 3 39 42 14 4 0 4,16 0,83 Skupaj 55 35 8 2 0 4,42 0,74 Učenci so najvišje ocenili jasnost in nazornost skic (M = 4,67). Kljub temu sta dva učenca (4 %) izposta- vila predlog za njihovo izboljšavo. Eden od omenjenih učencev je imel težave pri postavitvi eksperimenta 2, saj je bilo vznožje stojala narisano kot pokonci stoječ pravo- 1. Na skici je prikazano začetno stanje eksperimenta. s pomočjo skice in pripravljenih pripomočkov po- stavi eksperiment. Merjenec potrebuješ v drugem delu preverjanja. ___ / 2T Pripomočki: • stojalo • vzmet • uteži • milimeterski papir • lepilni trak Slika 7: Eksperiment 2, naloga 1. Vznožje stojala na skici se razli- kuje od vznožja stojala med danimi pripomočki. Učenci so v drugem delu reševanja delovnega lista imeli možnost uporabe pomoči, ki pa jih v večini niso upora- bili. Pomoč so uporabljali le učenci pri eksperimentu 1. Učenci so ponujene pomoči ocenili s povprečno oceno 3,67 (SD = 1,03). T rije učenci (7 %) so pohvalili mo- žnost uporabe ponujenih pomoči. Med raziskavo je bilo mogoče opaziti, da učenci življenjskega primera niso znali preslikati na eksperimentalno nalogo, ki so jo re- ševali. Evalvacija pripravljenih gradiv s strani učiteljev Učitelji so ocenili gradiva za ocenjevanje eksperimental- nega dela. T ako kot učenci so tudi učitelji najvišje ocenili delovne liste, in sicer s povprečno oceno 4,62 (SD 0,57). Delovne liste sta v polstrukturiranem intervjuju komen- tirala dva učitelja. Eden od njiju je delovne liste opredelil kot primernejše za učno zmožnejše učence. Medtem ko je drugi poudaril, da bi bilo treba delovne liste prilago- diti matematičnemu znanju učencev. Na tem mestu je Fizika v šoli 17 Iz teorije za prakso konkretno poudaril učno snov o reševanju enačb, česar se učenci učijo šele na polovici 9. razreda, medtem ko bi bilo to znanje pri fiziki potrebno že v 8. razredu. Tabela 2: Mnenje učiteljev o delovnem listu. Ocena strinjanja M SD 5 [%] 4 [%] 3 [%] 2 [%] 1 [%] Eksperiment 1 67 30 3 0 0 4,63 0,56 Eksperiment 2 73 20 0 0 0 4,67 0,61 Eksperiment 3 60 37 3 0 0 4,57 0,57 Skupaj 67 29 4 0 0 4,62 0,57 Ponujene pomoči so učitelji z zanemarljivo razliko oce- nili nižje od učencev, in sicer s povprečno oceno 3,52 (SD = 1,10). Do ponujenih pomoči sta nestrinjanje in kritiko podala dva učitelja. Eden od učiteljev je koncept pomoči opredelil kot učencem neznan in predlagal, da bi ga bilo dobro vpeljati prek skupinskega eksperimen- talnega dela v razredu. Šele potem bi ga učenci lahko uporabljali pri ocenjevanju in pri tem tudi vedeli, kaj pri- čakovati. Predlagal je tudi, da bi učencem ponudili samo tretjo od ponujenih pomoči. Ocenjevalni pripomoček so učitelji ocenili s povprečno oceno 4,65 (SD = 0,59). V polstrukturiranem inter- vjuju sta ga omenila dva učitelja, ki sta ga označila kot praktičnega, jasnega, ki omogoča hitro ocenjevanje. Oba učitelja menita, da bi bilo težko oceniti tri učence hkrati in da je treba učni pripomoček dobro poznati, preden se lotimo ocenjevanja. Na podlagi slednjega je smiselno, da se ocenjevanja eksperimentalnega dela lotimo postopo- ma, najprej ocenjujemo po enega učenca in nato po več učencev skupaj. Učitelji so opisnike ocenjevanja ocenili s povprečno oceno 4,61 (SD = 0,59). Podrobni opisniki ocenjevanja so bili uporabljeni le deloma pri ocenjevanju delovnih listov po končanem eksperimentalnem delu v primeru nejasnosti skrajšanih opisnikov za ocenjevanje v ocenje- valnem pripomočku. Iz slednjega lahko sklepamo, da so krajši opisniki že dovolj razumljivi za ocenjevanje. S povprečno oceno 4,38 (SD = 0,79) so na koncu učitelji ocenili še kriterije ocenjevanja. Naloge na delovnih listih temeljijo na učnem načrtu za fiziko. Delovni list je za- stavljen tako, da lahko učenec v prvem delu zbere dovolj točk za oceno zadostno (2), pri čemer ni nujno, da vse reši pravilno. Kljub temu je eden od izbranih učiteljev poudaril, da so v nalogah premalo zastopani minimalni standardi. Obenem meni, da je slednjih tudi v učnem načrtu premalo in ima zato težave pri sestavljanju oce- njevanj znanja. Minimalni standardi so v pripravljenih gradivih različno zastopani. V eksperimentu 1 je mini- malnih standardov nad 50 %, medtem ko jih je v eksperi- mentu 2 in eksperimentu 3 okrog 40 %. T emu primerno so postavljeni tudi kriteriji ocenjevanja, ki predvidevajo, da učenec lahko doseže pozitivno oceno zgolj z dose- ganjem minimalnih standardov v prvem delu delovnega lista. Evalvacija izvedbe eksperimentalnega dela RV3: Kako izbrani učenci in učitelji ocenjujejo izvedbo eksperimentalnega dela s pripravljenimi gradivi? V anketnem vprašalniku so učitelji in učenci ocenili pripravljenost učilnice na ocenjevanje eksperimental- nega dela. Učenci so to ocenili s povprečno oceno 4,26 (SD = 1,03), učitelji pa z nekoliko višjo povprečno oce- no 4,36 (SD = 0,57). Dva učenca (3 %) sta pohvalila ločenost ocenjevalnih postaj od razreda. T rinajst učen- cev (22 %) je izrazilo zadovoljstvo nad opravljenim de- lom in potrebo po iznajdljivosti. Izvajanje eksperimen- talnega dela so opredelili tudi kot zabavno, saj je pouk potekal drugače. Dva (3 %) sta izrazila zadovoljstvo ob uporabi logičnega razmišljanja. Obenem je šest učencev (13 %) predlagalo reševanje nalog v parih in željo po listu z enačbami kot pripomočkom. Dva učenca (3 %) sta predlagala, da bi ocenjevanje eksperimentalnega dela potekalo v drugem, mirnejšem prostoru. Med raziskavo je bilo opaziti, da so učenci želeli sodelovati med seboj. Vzrok za slednje je lahko nepoznavanje novega načina dela (ocenjevanja) ter nepoznavanje in neznanje upora- be fizikalnih pripomočkov. Učitelji so za predlagani na- čin ocenjevanja eksperimentalnega dela izrazili potrebo po laborantu ali dodatnem učitelju. Zaključek Rezultati raziskave kažejo na kakovost pripravljenih gradiv. Izbrani eksperimenti in naloge so v večji meri primerni za uporabo pri ocenjevanju eksperimentalne- ga dela v osnovni šoli in se skladajo z učnim načrtom. Prav tako so tovrstnemu ocenjevanju primerno pripra- vljeni tudi ocenjevalni pripomočki, opisniki za ocenjeva- nje in kriteriji ocenjevanja. Manj primerno je zastavljen koncept pomoči, ki jih učenci lahko uporabijo v drugem delu reševanja delovnega lista. Razlogi za slednje so nepoznavanje koncepta pomoči s strani učencev, strogi kriteriji nižanja končne ocene in sosledje pomoči, ki od učenca zahteva dodatne premisleke in preslikavo vsebi- ne pomoči na fizikalni problem eksperimentalnega dela. Glede na izvedbo in način predlaganega ocenjevanja učitelji izražajo časovno zahtevnost tovrstnega ocenjeva- nja in željo po možnosti sodelovanja z dodatnim učite- ljem in laborantom. Obenem poudarjajo, da bi bilo treba za kakovostno ocenjevanje eksperimentalnega dela pri- praviti večje število različnih eksperimentov. 18 Implementacija ocenjevanja eksperimentalnega dela bi v šolski proces zagotovo prinesla napredek v razvoju učenčevih praktičnih veščin in znanj. Slednja namreč ne smejo biti ocenjena drugače kot le z neposrednim ocenjevanjem učenčevega izvajanja eksperimentalnega Pripravljena gradiva so na voljo učiteljem fizike na spodaj navedeni povezavi in jih lahko uporabijo pri svojem delu ter nadgrajujejo. V eseli bomo odzivov in povratnih informacij ter izmenjave nadgrajenih gradiv. V ta namen spodaj dodajamo povezavo do gradiv in e-poštna naslova. https://docs.google.com/document/d/1u21APN7ESIMQrKsu_cXLwlGytPVUCHxiCHbxR8BrcRI/ edit?usp=sharing E-poštna naslova: monika.semic@gmail.com katarina.susman@pef.uni-lj.si Viri 1. Gott, R. in Duggan, S. (2002). Problems with the Assessment of Performance in Practical Science: Which way now?, Cambridge Journal of Education, 32(2), 183–201. 2. Wilcox, B. R., Lewandowski, H. J. (2017). Developing skills versus reinforcing concepts in physics labs: Insight from a survey of students’ beliefs about experimental physics, Phys. Rev. Phys. Educ. Res. 13, 010108. 3. J. Bennett, J. in Kennedy, D. (2001). Practical work at the upper high school level: The evaluation of a new model of assessment, International Journal of Science Education, 23, 97–110. 4. Abrahams, I., Reiss, M. J. in Sharpe, R. M. (2013). The assessment of practical work in school scien- ce, Studies in Science Education, 49(2), 209–251. 5. Abrahams, I. in Sağlam, M. (2010). A study of teachers’ views towards practical work in secondary schools in England and Wales, International Journal of Science Education, 32(06), 753–768. 6. Furiwai, S. in Singh-Pillay , A. (2020). The views and experiences of Grade 10 Life Sciences teachers on the compulsory practical examination, Perspectives in Education, 38(1), 242–254. 7. Banko, J., Božič, S. (2013). Ocenjevanje eksperimentalnega dela V Posodobitve pouka v osnovno- šolski praksi (A. Žakelj, M. Borstner), 81–88, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/ digitalna_bralnica/posodobitve-pouka-v-osnovnosolski-praksi-fizika/ 8. Pavlin, J. in Čepič, M. (2015). The education of pre-service primary school teachers for teaching the physics part of science in Slovenia, V Proceedins of the GIREP - MPTL 2014 International Conference, 7 Jul–12 Jul 2014, University of Palermo, Italy, 137–144. 9. Žakelj, A. in Borstner, M. (ur.) (2012). Razvijanje in vrednotenje znanja. Ljubljana: Zavod RS za šol- stvo. dela. Ocenjevanje eksperimentalnega dela prinaša tudi poglobitev znanja učencev o fizikalnih pojmih, razvoj strategij za reševanje problemov in razvoj danes zelo pomembnega kritičnega mišljenja.