Poštnina platana v gotovini
V Qubl}ani, torek ie. februarja 1937
Cena din 1
Steo. 37
Z ilustrirano prilogo »/teden o slikah4*
leto II.
Balkanski sporazum in nove politične zveze v
Evropi
Atene, 16. febr. m. Pod predsedstvom jugoslovanskega ministrskega predsednika in zun. ministra dr. Milana Stojadinoviča se jo včeraj od 4. popoldne začela prva seja zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma. Reči se da, da potekajo zasedanja v najbolj prijateljski atmosferi tor se obravnavajo razna vprašanja, ki se tičejo vseh štirih držav. Prijateljsko razpoloženjo tudi dokazuje, da so odnosi med državami Balkanskega sporuzuma čisti. Predsednik dr. Stojadinovič je svoje tovariše najprej obvestil o vsebini jugoslo-vansko-bolgarskcga sporazuma, čeprav je jugoslovanska vlada še pred podpisom tega pakta obve-
stila o njegovi vsebini vse svoje sosede in od njih tudi v naprej dobila odobrenje. Ni treba poudariti, da zaradi tega niso mogla nastati v Balkanskem sporazumu kaka trenja iu uesporazumljenja.
Drugo vprašanje, s katerim so sc bavili na tej konferenci, je bilo stanje, ki je nastopilo s podpisom gentlemen agreementa med Veliko Britanijo in Italijo. Prvenstveno jo ta dogovor prostovoljen sporazum dveh velesil, ki sta najbolj interesirani na ohranitvi dosedanjega stanja v Sredozemskem morju, vendar pa se tiče tudi držav Balkanskega sporazuma, v kolikor so one neposredne sosede Italije in se njih interesi dotikajo
tudi interesov Italije. Zaradi izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Italijo na eni strani ter med Turčijo in Italijo na drugi strani, sc pričakuje, da bodo zunanji ministri držav Balkanskega sporazuma to novo stanje podrobno obravnavali in postavili najbrž nove temelje, da se odnosi z Italijo še poboljšajo.
Na prvi seji zunanjih ministrov Balkanskega sporazuma je govoril tudi turški zun. minister Ruž-di Aras, ki je izčrpno razložil pomen in obseg ita-Iijansko-turškega sporazuma, na podlagi zadnjih razgovorov med njim in italijanskim zun. ministrom Cianom v Milanu.
Edenove izjave o Sredozemlju o Abesiniji in o Španiji
Milan, 16. febr. o. Urednik milanskega lista >Usecolo« je po dolgem iskanju istaknil bivališče angleškega zun. ministra, ki je na oddihu na francoski rivieri. Minister Eden stanuje v kraju St. Jean du Ca Ferrat v vili grofice Warwickove. Eden je italijanskega časnikarja prijazno sprejel ter mu dal odgovore na vsa njegova vprašanja.
Prva stvar, katero je urednik »Secola« vprašal, jo bila, kakšno je njegovo mnenje o sporazumu med Turčijo in Italijo v Milanu. Eden je odgovoril, da je sporazum med Turčijo in Italijo neposredna in nujna posledica sporazuma med Nemčijo in Anglijo. Italijansko-turški sporazum predstavlja najnovejše jamstvo za dolgotrajen mir na Sredozemskem morju. Program gospodarskega in političnega sodelovanja med Rimom in Ankaro bo na splošno dobro vplivni in bo povzročil, da sc bodo ugodno rešila vsa vprašanja, ki so tičejo Turčije.
Ni dvoma, da je angleški zun. minister pri tem vzel v ozir dejstvo, da je angleSkO-lUrški dogovor samo prvi začetek nadaljnjih sporazumevanj med Italijo in balkanskimi državami.
Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o pravicah, ki so jih dobili angleški podložniki na italijanskem abesftiskem ozemlju, je Eden izjavil, da bo to dejstvo še bolj utrdilo prijateljstvo med Anglijo in Italijo. Angleška vlada je prepričana, da Italija ne namerava škodovati angleškim koristim v Afriki.
Glede tega, kakšno je njegovo mnenje o italijanski in nemški spomenici glede nevmešavanja v špansko državljansko vojno in glede prostovoljcev, je Eden rekel, da sta ti dve spomenici zelo jasni ter natančni, ker izhajata z docela nepristranskega stališča. Ce bi sprejeli določbe o ne-vmešavanju popolnoma tako, kakor jih predlagata ti dve spomenici, bi bilo s tem v Španiji izključeno vsako tuje vmešavanje in to takoj.
Glede sovjetske zahteve, da bi tudi rusko brodovje sodelovalo pri izvajanju nadzorstva nad španskimi mejami, je italijanski urednik vprašal, če misli Eden, da je ta zahteva prav za prav samo sabotažno dejanje proti delu odbora za nevmeša-
vanje. Eden je odgovoril, da se mu to ne zdi, ker ni boljševiška zahteva postavljeno pod pogoj, brez katerega bi se nevmešavanje ne moglo izvesti.
Z ozirom na položaj v .Španiji je angleški zun.
minister izrazil mišljenje, da zadnji Francovi uspehi kažejo, da je njegov položaj dosti močnejši, kakor položaj njegovih nasprotnikov. Zato upa, da se bo strahovita državljanska vojna končala Kmalu z zmago -(pravičnosti in humanitarnosti.
Te izjave, ki jih italijansko časopisje pona-tiskuje, so važne, ker kažejo v nekaterih podrobnostih pravo 6mer angleške politike v vseli vprašanjih, ki danes zanimajo in razburjajo Evropo. Predvsem je zanimivo njegovo mišljenje glede zmage v Španiji.
Poročila iz Španije
Pariz, 16. febr. o. Z ozirom na sklep odbora za nevmešavanje v Londonu, da se z 20. februarjem ustavi vsako pošiljanje prostovoljcev vojskujočima se strankama v Španiji, piše francosko časopisje, da ni gotovo, če se bo nadzorstvo lahko uspešno izvedlo zaradi odpora Portugalske, ki sprejme samo dve točki sporazuma o nevmešavanju. Levičarski listi pravijo, da je začetek nadzorstva določen za prepozno, ker so itak zavezniki generala Franca spravili v Španijo dovolj čet, da bodo nacionalisti prihodnje dni lahko zavzeli Madrid. Listi prinašajo različne vesti o izkrcavanju italijanskih prostovoljcev in italijanskega vojnega materijala.
Častnf meč za brairlca Toleda
Pariz, 16. febr. o. Prihodnje dni odpotujeta v San Sebastian general Castelnau, eden izmed prvakov francoske vojske, ter član Francoske akademije Henry Bordeaux, ki bosta v San Sebastianu izročila generalu Moscardu, poveljniku branilcev to-ledskega Alcazarja, častni dragoceni meč, katerega so mu kupili naročniki lista »Echo de Pariš«,
Vesti Iz boiiič
Sevilja, 16. febr. AA. Havas: General Queipo de Liano je prišel iz Malage in rekel na radiju: Pravkar prihajam iz Malage in nikdar ne bom pozabil, kar sem videl po ulicah in cestah. Ceste so pokrite s trupli mož, žena m otrok v strašnem stanju.« Govoreč o vojnih operacijah je general rekel: »Vladne izjave pravijo, da so ustavili naše napredo-
vanje. Ne zanima me to, ali mi prodiramo proti Al-meriji, vem samo to, da bo Almerija padla, kakor je padla Malaga.«
Pogreb romunskih Francovih prostovoljcev
Bukarešta, 10. febr. m. Včeraj je bil tukaj pogreb dveh častnikov romunske železne garde, ki sta padla pred Madridom, bojujoč se na strani generala Franca. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, zlasti pa je opaženo, da so se pogreba udeležili tudi poslaniki šestih tujih držav, med njimi nemški, poljski, italijanski ter bivši španski poslanik in sedaj poslanik Francove vlade v Burgosu. Pogreba se je udeležil tudi posebni odposlanec nemških narodnih socialistov, ki je spremljal krsti tudi v času prevoza preko Nemčije v domovino.
Belgrad, 16. febr. m. Danes dopoldne se bo sestal plenum narodne skupščine ter bo sprejel tri konvencije, ki jih je vlada predložila v razpravo. Predložila se bodo tudi poročila večine in manjšine o razpravah finančnega odbora o osnutku državnega proračuna. Na jutrišnji seji skupščine pa se bo pričel osnutek proračuna tudi razpravljati. Otvoritvi seje bo v imenu vlade prisostvoval tudi finančni minister dr. Dušan Letica in podal obširno poročilo o smernicah proračuna in o gospodarski politiki vlade. Proračunska debata utegne biti dolga, ker se je baje že priglasilo nad 200 govornikov.
Banovinski svet
(Začetek na drugi strani).
Vinarstvo In sad arstvo
Vinarstvo v dravski banovini je bilo v tekočem proračunskem letu prav posebno občutno prizadeto zaradi peronospore splošno, v mnogih krajih pa tudi zaradi poškodb po toči. Zaradi tega je lanski pridelek po svoji množini prav skromen in znaša komaj eno tretjino normalnega pridelka. Kakovost je povprečno dobra, mestoma tudi slaba. Kljub pičlemu pridelku in še povprečno dobri kvaliteti se cene vinu niso dvignile in je povpraševanje po vinu zelo malenkostno, ker našemu vinu močno konkurira uvoženo vino iz drugih banovin.
V tej dobi se je posvečala posebna paznja tudi vinarskemu zadružništvu in viničarskemu vprašanju.
Kraljevska banska uprava je deloma sama organizirala, deloma pa gmotno podprla razno sadjarske in vinarske tečaje.
V smislu navodil za podeljevanje prispevkov k nakupu sredstev za obrambo sadnega drevja je prispevala do ene tretjine dokazanih nabavnih stroškov. V ta namen je prispevala raznim organizacijam 10.950 Din za nakup sadnih škropilnic in za nakup sredstev za obrambo drevja. Za vsoto okroglo 83.000 Din se bodo nakupila sredstva za zimsko škropljenje, ki se bodo razdelila posameznim srezom tekom meseca februarja. Banska uprava je razdelila 25.000 prvovrstnih in pravilno razkušenih sadnih dreves iz svojih drevesnic po ceni 4 Din za drevo.
Glavno delo za pospeševanje sadjarstva, ki se izvaja z denarnimi prispevki banske uprave, se je v tekočem letu vršilo v prvi vrsti potom kmetijskih organizacij, z nakazovanjem denarnih prispevkov za dela, ki so jih organizacije izgotovile po navodilih javnih strokovnih organov. V zadnjem letu 6e opaža največje zanimanje za zgradbo sadnih sušilnic. Od meseca aprila do sedaj se je sezidalo 26 modernih brezdimnih sadnih sušilnic in se dnevno lahko posuši 5000 kg sadja več kot dosedaj.
Zadružništvo in kmeti;ske organizacije
6tva. Kraljevska banska uprava je zadružništvu nudila svojo pomoč, v kolikor so bila po proračunu sredstva na razpolago.
Proizvajalno zadružništvo je kraljevska banska uprava gmotno podpirala na ta način, da je v primerili, kjer se je izkazalo za umestno in potrebno, odobrila primerne prispevke zlasti strojnim, mlekarskim ter kmetijskim nabavnim in prodajnim zadrugam. Podpirala je delo selekcijskih društev in zvez ter drugih gospodarskih organizacij, ki 6tremijo za zboljšanje kmetijske proizvodnje.
V ta namen je bilo izdano oziroma bo še izdano
250.000	Din.
Za revizijo zadrug, ki so posebno v sedanjem času velike važnosti, je bilo odobreno 52.000 Din.
Kraljevska banska uprava podpira tudi kmečke mladeniče, ki obiskuje zadružno šolo v Ljubljani, s tem, da je vsakemu izmed njih ouobrila podporo za bivanje v Ljubljani.
O ustanovitvi zadružne šole v Mariboru zaradi nepredvidenih kreditov tako v državnem, kakor v banovinskem proračunu ni bilo mogoče razprav-
Zavarovanje kmečkih ljudi za starost in onemoglost je pereče in bo to vprašanje treba rešiti. Po svojem bistvu spada v področje oddelka za socialno skrbstvo. Kmetijski oddelek je že predložil oddelku za socialno skrbstvo svoje predloge o starostnem zavarovanju s pripombo, da bi v sedanjih težkih razmerah mali in srednji slovenski kmečki •gospodar ne mogel prenesti nobene nove obremenitve svojega gospodarstva.
Na pripravah za ustanovitev kmečke zbornice je kraljevska banska uprava intenzivno sodelovala.
V avgustu 1936 so se na posebni anketi določili potrebni spreminjevalni in dopolnilni predlogi, ki jih je kraljevska banska uprava predložila kmetijskemu ministrstvu.
Veterinarstvo
Sledilo je poročilo veterinarskega odseka, ki ga je podal veterinarski svetnik g. Kovač. V svojem poročilu je	povdaril, da so se državni veterinarji bavili v	prvi vrsti z zatiranjem živinskih
kužnih bolezni in s kontrolo nad pošiljanjem ži vine na železniških postajah ter z drugimi posli, ki sriadajo v delokrog državnih veterinarjev. V Sloveniji so se pojavile v tekočem proračunskem letu t razne kužne bolezni, med njimi posebno svinska Kmetijske	zadruge	vseh	vrst	od	produktivnih	kuga (v 410 dvorcih, poginilo je 316 prašičev)
do kreditnih tvorijo	temelj	kmetijskega	gospodar- j svinska rdečica	(592 dvorcev, poginilo 503 praši-
čev) ter razne druge bolezni. Skoda, ki je zaradi teh bolezni nastala, znaša jx> jx>vprečni cenitvi okoli 2,050.000 Din. Veterinarski oddelek je zastavil vse svoje sile, da bi razširjanje kužnih bolezni pri živali omejil in zatrl ter s tem pre|jrečil grozečo škodo. Zaradi tega so bila jjovsod številna ceplenja zlasti proti rdečici. Ostale kužne bolezni gospodarstvu niso povzročile bistvene škode.
Gozdarstvo
O razvoju gozdarstva je podal poročilo nadsvet-nik g. Šivic. Za pospeševanje gozdarstva je banovina v tekočem proračunskem ^etu dovolila te-le kredite:
1. Za izpopolnitev banovinskih gozdnih drevesnic in za podpore za gozdne drevesnice okrajnih kmetijskih odborov 3000 Din. Ta znesek pa se je znižal na 2000 Din.
2. Za podpore in za pogozdovanje goličav, za dobavo in oddajo gozdnih sadik siromašnim osebam, nagrade za diplome pri pogozdovanju 50.000 Din.
3. Za pogozdovanje kraških in slaborodnih zemljišč, pri Polhovem gradcu, na Slivnici, v Beli Krajini, v Suhi Krajini in drugod 30.000 Din.
4. Za gozdarsko prosveto 10.000 Din.
5. Prispevek za oskrbovanje siromašnih gojencev v naši gozdarski šoli v Mariboru 30.000 Din, a se bo predvidoma uporabilo le 20.000 Din.
6. Za podporo lovstva 5000 Din.
V	delni zvezi s tekočim proračunom so še banovinske gozdne drevesnice, ki se vzdržujejo iz svojih lastnih dohodkov in so dale lansko leto svojim naročnikom 3,427.960 kosov sadik, dalje pospeševanje gozdarstva, za kar banovina ni mogla dajati podpor razen onih, ki so jih sprejele korporacije za akcijo o razdeljevanju cenenih in brezplačnih sadik; kraška režijska pogozdovanja, ki so v splošnem prav dobro uspela.
Referent je nato omenil še propagandno razstavo na velesejmu, ki je pokazala na uporabo našega lesa. Glede lovskega zakona je dejal, da prihaja zelo mnogo pritožb.
Hudourniki
Sledilo je poročilo o regulaciji hudournikov, ki ga je podal g višii 6vetnik inž. Kranjc. Podrobno je našteval, koliko dela je bilo opravljenega ter je končno predložil načrt za bodoči proračun.
Ob zaključku lista poročilo še traja.
. Vesti 16. februarja
Sovjetskega vohuna na Norveškem je prijela norveška policija in našla v njegovem stanovanju več radijskih oddajnih in sprejemnih aparatov. To je prvi vohun, ki so ga aretirali po vojni na Norveškem.
O	politiki dr. Stojadinoviča, tako zunanji kakor notranji, je predaval tiskovni ataše pri našem poslaništvu v Varšavi Mareš v poljskem industrijskem središču v Lotzu.
Predsednik fašistovske organizacije industrijskega delavstva Cianetti je prišel v Porenje, kjer bo v družbi nemškega delavskega ministra dr. Leya, pregledal ureditev nemških delavskih organizacij.
217 milijonov iuntov za oborožeVanje bo dala prihodnje leto Anglija. Proračun je za 25 milijonov funtov večji od lanskega. Zvišanje gre na račun letalstva in mornarice. V našem denarju znaša to 52 milijard dinarjev.
Pred top je skočil v trenutku, ko je poveljnik velel sprožiti, neki francoski mornar na podmornici »Doris«. Strel ga je na mestu ubil.
Trocki poziva Stalina vnovič, naj dokaže svoje obtožbe pred neodvisnim mednarodnim sodiščem.
Umrl je avtomobilski tovarnar Lancia v Milanu. Njegovi izdelki so bili znani po vsem svetu.
Gospodarsko zvezo skandinavskih držav mislijo osnovati Švedska, Norveška, Danska in Finska zaradi nenormalnih razmer v svetovnem gospodarstvu.
Razpust belgijske poslanske zbornice zahteva brzojavka rexistov z velikega shoda, ki so ga imeli v nedeljo v Bruslju. Rexisti pravijo, da edino to tahko pomiri Belgijo na znotraj.
Za medsebojno enotnost se bodo potrudili katalonski delavci. Baje bodo tudi sklenili, da bo-ro po rednem delavnem času delavci prostovoljno delali eno uro več, zlasti v tovarnah za orožje in municijo Tudi bodo uvedli vežbanje z orožjem po končanem delu.
Da se ukine vojna v zraku, zahtevajo najodličnejši Angleži od svoj c vlade. Po njihovem mnenju naj Anglija isto doseže pri ostalih evropskih državah.
Mehiška vlada ni dala dovoljenja za povratek v državo bivšemu predsedniku republike Callesu.
Velike manifestacije po vsej Italiji in njenih kolonijah so bile zaradi vesti, da se je italijanskemu prestolonasledniku rodil sin. Kakor znano, bodo novorojenčku dali ime Viktor Emanuel.
Na prekooceanskem parniku »Queen Mary« je v soboto izbruhnil požar, vendar so ga v kratkem času pogasili. Tako so preprečili tudi večjo škodo.
Nemški zun. minister von Neurath bo prihodnje dni obiskal Dunaj. Baje bosta Avstrija in Nemčija ob tej priliki podpisali novi avstrijsko-nemški kulturni sporazum.
Nizozemska prestolonaslednica in njen mož bosta iz Avstrije odpotovala v Italijo. Spotoma bosta obiskala nizozemsko kraljico ViLjemino, ki se mudi v Zeel am See.
Obsedno stanje je proglasil guverner države Indiana zaradi spopadov med unionističnimi in protiunionističnimi delavci v Hemdensonu.
Amerikanski republikanci ostro protestirajo proti Rooseveltovim nakanam, da bi omejil vpliv vrhovnega sodišča na izvedbo svojih reform. Ko so imeli republikanci pred kratkim svoje zborovanje, je proti Rooseveltu govoril njegov protikandidat Landon. S svoje strani pa pripravlja tudi Roosevelt veliko ofenzivo in bo pri tem priredil več zborovanj.
V Hondurasu so tajni agentje pripravljali revolucijo. Toda oblasti so za priprave zvedele pravočasno in proglasile obsedno stanje v vsej državi. Aretirali in po prekem sodišču so že obsodili nekaj prvakov opozicije.
V francoskem Maroku so prijeli družbo agentov, ki je nagovarjala vojake francoske tujske legije na dezertacijo v španski Maroko. Te dezerterje so potem pošiljali na madridska boiišča. V afero eo zapleteni večinoma ugledni domačini.
Danski kralj in kraljica bosta preživela svoj zimski odmor na francoski revieri. S potoma sta se ustavila tudi v Parizu.
Stanje sv. očeta je še vedne nespremenljivo
ter VTŠi sv. oče vse 6voje posle.
Nazaj v Anglijo sta z Dunaja odpotovala princesa Mary in njen soprog, ki sta bila prišla na obisk k vojvodi Windsorskemu.
Ogenj je upepelil veliko gledališče v mandžur-ske mmestu Antung. Pri tem je zgorelo 60 ljudi. Mnogo več pa jih je bilo lažje in težje ranjenih.
Nemčija in Poljska bosta sklenili nov gospodarski sporazum. Sedanji je veljal dve leti. — Nemški listi naglašajo, da je to nov dokaz zaupanja med sosednima državama.
Madžarska vlada se bo dosledno borila proti ekstremistom na levi in desni. V boju se bo naslanjala na stranke sredine, v glavnem na nacionalno krščansko stranko. Tako je izjavil včeraj predsednik madžarske vlade Daranyi.
Veliko amnestijo bo podpisal italijanski kralj
ob priliki rojstva prestolonaslednikovega sina.
Zastoj v gradnji amerikanskih vojnih ladij je nepričakovano nastopil zaradi sabotaže jeklenih trustov, ki se upirajo Rooseveltovi gospodarski in socialni politiki.
Praška vlada je sprejela sklep, da sme vlada v primeru potrebe brez nadaljnjega povečati število stalne vojske. Do sedaj je imela stalno pod orožjem 120.000 mož in jih je vlada smela povečati le za 5000.
Nad 20 milijonov dolarjev je predsednik Roosevelt naklonil poplavljencem, ki bili priza« jF deti po katastrofi reke Mi&siasippi.
Zasedanje banskega sveta
Ljubljana, 16. februarja.
V nadaljevanju včerajšnjega zasedanja banskega sveta je sledilo po ekspozeju bana gosp. dr-Natlačena poročilo občega oddelka banske uprave, ki ga je podal načelnik oddelka gosp. dr. Vilko Pfeifer.
iz tega ekspozeja je razvidno, da se je povečalo število pragmatičnih inest, kakor osebni izdatki sploh, kjer gre predvsem za kmetijski in tehnični oddelek, Iti s svojimi močmi ne more zmagovati več sedanjih, izredno naraslih del. Delno je povzročila zvišanje izdatkov tudi sprememba uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin. Ker potni in selitveni stroški niso zadostovali, se je morala tudi ta postavka povišati. Med upravnimi stroški je velika postavka 400.000 Din, katero mora banovina plačevati za najemnino za svoie uradne prostore. Glede podpiranja brezposelnih inteligentov iz bednostnega sklada je izjavil, da je banovina podpirala 117 brezposelnih inteligentov. Dočim so v prejšnjih letih znašale podpore povprečno le 300 dinarjev, so bile sedaj zvišane primerno izobrazbi in socialnim potrebam. Sedaj se dodeljuje absolventom visokih šol mesečno 800—1000, srednjih šol 600—800 in nepopolne srednje šole 400 Din mesečno. Do konca leta 1936-37 bo potrošenih za brezposelne inteligente 783.000 Din.
Sledilo je poročilo o elektrifikaciji in Kranjskih deželnih elektrarnah; poročilo je podal nad-svetnik g. inž. Rueh. Iz poročila se vidi, kako zanimanje za elektriko raste tudi v tistih krajih, ki Se do nedavna niso kazali za elektriko in elektrifikacijo noffenega pravega razumevanja. Iz podrobne statistike posnemamo, da ima Slovenija 758 elektraren s 160.210 k. s. pogonske sile. Poročilo se ni omejilo samo na območje RDE, marveč se ozira tudi na področja ostalih elektraren, tako da predstavlja poročilo nekako celotno sliko elek-trifikacijskega problema v naši banovini.
Nato se je razvila k obema poročiloma debata, v katero so posegli gg. dr. Adlešič, dr. Leskovar, Tratnik, Steblovnik, Zorenč, Planina, dr. Miler, dr. Sajovic, Veble, Arnež, Bitnar, Zupanc. Škrabec, Bajlec. Anžič in Štuhec.
Popoldansko zasedanje
Pri popoldanskem zasedanju je bilo na dnevnem redu poročilo upravnega oddelka, ki ga je prečital načelnik oddelka g. dr. Hubad. Sporočil je precejšnjo redkost, da je namreč prihranil kredit, ki je bil določen za reševanje sporov zaradi komasacije občin. Ker pri prekomasaciji ni bilo nobenih sporov, ni bilo treba na licu mesta nobene komisijo in je tako ostal kredit neizrabljen. Pač je pa izčrpan kredit za popravilo cerkva, ker so bile potrebo izredno velike in jih banska uprava rA zmogla.
Oblasti so ostro nastopile proti konkubinatom. Enako sedaj iščejo rešitev ciganskega vprašanja. Ciganov je v dravski banovini 1500, od teh največ v Prekmurju in na Dolenjskem. Cigani bodo nastanjeni v določenih krajih, prehod iz enega kraja v drugega in pa dohod iz savske banovine jim bo prepovedan. Banska uprava se bo zanimala^ tudi za pobijanje delomržnosti, ki bo za mesto in za podeželje prava nadlega.
Pristojna varnostna oblastva eo lani poslovala v 21.712 slučajih, torej v približno 3000 slučajih manj, kakor 1. 1935. Lani je bilo v Sloveniji 78 umorov in ubojev v primeri z 91 1. 1935, dalje 19 detomorov, 2 težki telesni poškodbi (1. 1935 724), 213 požigov (176), 7712 tatvin (7470) in 79 ropov (62). Goljufij je bilo 793 (868), samoumorov 248 (161), smrtnih nesreč pa 259 (241). Rastejo torej požigi in pa samoumori, kar je neugoden pojav.
Lani je bilo v vsej Sloveniji mnogo manj zabav, kakor prejšnja leta.
L. 1936 je bilo v znamenju delavskega gibanja, ki se je v splošnem končalo za delavstvo ugodno ter je imelo konec 1. 1936 32.000 delavcev urejene svoje odnošaj s kolektivnimi pogodbami.
Orožnih listov med prebivalstvom je bilo za 25.512 kosov raznega orožja, dovoljenj za posest orožja pa za 10.599 kosov.
Velik je tudi mednarodni promet. Samo čez Rakek je dopotovalo in odpotovalo po železnici 167.621 potnikov.
Motornih vozil je bilo v Sloveniji v 1. 1936 registriranih: 1895 potniških avtomobilov, 768 tovornih avtomobilov, motornih kole« pa 1340; skupno 4003. Dvokoles je bilo registriranih nad 85.000.
Bo poročilu načelnika dr. Hubada o delu upravnega odseka se je razvila zelo živahna debata.
Pri debati so govorili gg. Tratnik, dr. Sabothy, Anžič, dr. Vidic, dr. Adlešič, dr. Jereb, Majeršič, Bačič in Janžekovič. Po debati je bilo zasedanje pozno zvečer zaključeno.
Današnje zasedante
se jo začelo ob osmih. Na vrsti je bil referat Kmetijskega oddelka
Ovire za razvoj kmetijstva
Kmetijsko gospodarstvo se v preteklem proračunskem letu v Sloveniji ni moglo ugodno razvijati. Nizke cene kmetijskih pridelkov, pomanjkanje ali slaba organizacija notranjega in zunanjega trga, pomanjkanje denarja in kmetskega kredita, ter razne uime — posebno toča in pero-nospora —, ki so v nekaterih pokrajinah uničile skoraj ves pridelek, so močno ovirale napredek kmetijskega gospodarstva.
Iz teh razlogov je kraljevska banska uprava priporočala kmetovalcem predvsem ona dela, ki jih more kmet broz večjih investicij opraviti, ki pa po svojem bistvu vplivajo na izboljšanje kmetskega gospodarstva. Tako je kraljevska banska uprava posvečala posebno pažnjo pridelovanju in nabavi dobrega semenskega blaga in vzreji ter preskrbi dobre plemenske živine.
Banska uprava je kupila posestvo pri Begunjah, kjer bo ustanovila gorenjsko kmetijsko šolo, dogradila je internatsko poslopje pri kmetijski šoli v Rakičanu, povečala je z nakupom Kacerdvora posestvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru in jo prispevala k zgradbi kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani.
Kmetifska izobrazba
Kmetijski pouk se je raztezal v dve smeri: na eni strani se je s strokovnimi predavanji in tečaji, s poukom na kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah, v potovalnih gospodinjskih točajih in v strokovnih kmetijskih šolah širilo in dopolnjevalo strokovno znanje kmečkih ljudi od 16 leta naprej, na drugi strani se je pa pri predavanjih, tečajih in v vseh vrstah strokovnih šol budila tudi kmečka zavest.
Tudi radio oddajne postaje se je posluževal kmetijski oddelek, da dviga strokovno izobrazbo in stanovsko zavest kmečkega človeka. Do novega leta je bilo vsako nedeljo v kmetijski uri strokovno predavanje, od novega leta dalje se je pa
kmetijska ura znatno preuredila, poživila in dopolnila. Došli dopisi iz kmečkih vrst pričajo, da je ta preureditev naletela na veliko odobravanje.
Kmetsko in gospodinjske nadaljevalne šole so se v šolskem letu 1936-37 smotreno širile v obmejnih in v gospodarsko manj razvitih krajih, posebno v Prekmurju, v Mežiški dolini in na Ko-banskem. S svojim vzgojnim vplivom in s sistematičnim poukom so pritegnile te šole k naprednemu kmetovanju kmetsko mladino malega kmeta, ki nima ne prilike in ne sredstev, da bi se mogla v strokovnih kmetijskih šolah in gospodinjskih šolah temeljito pripraviti na svoje poklicno delo.
V šolskem letu 1936-37 je kr. banska uprava na novo osnovala 32 šol, tako da je sedaj skupno šlevilo vseh kmetsko- in gospodinjsko-nadaljeval-nih šol, ki jih je ustauovila kr. banska uprava, naraslo na 327. Radi omejenih denarnih sredstev je v šolskem letu 1936-37 delovalo 109 nadaljevalnih šol, in sicer 69 kmetsko- in 40 gospodinjsko-nadaljevalnih šol. Te šole je obiskovalo 2778 rednih učencev in učenk. Posebno važna kmetijska predavanja je poslušalo še okoli 7000 izrednih poslušalcev, tako da je v šolskem letu 1936-37 zajelo nadaljevalno šolstvo nad 9500 odrasle kmetske mladine. Na teh šolah je delovalo 116 rednih in 60 izrednih, skupaj 176 učnih moči, in sicer učiteljstvo, sreski kmetijski referenti, duhovniki, zdravniki, veterinarji, šumarji in absolventi kmetijskih šol.
Tudi s kmetijskimi in gospodinjskimi razstavami, ki so upoštevale krajevne gospodarske razmere, pa obenem tudi duhovni razvoj kmetstva v domačem kraju, so nadaljevalne šole poleg napredka v kmetijstvu pospeševale še smisel za kmetsko kulturo. Takih razstav je bilo 42.
Kmetijske ustanove in zavodi
V zvezi s kmetijsko izobrazbo se morajo omenili nekatere važne preosnove in ustanovitve kmetijskih zavodov in ustanov.
kmetijska šola v Rakičanu pri Murski Soboti je dobila to leto novo internatsko poslopje, tako da bo mogel biti tudi ta kmetijski zavod to jesen izročen svojemu pravemu namenu. Velik predel obmejnega severnega dela banovine bo dobil tako svojo kmetijsko šolo, ki jo je toliko let želel in zahteval, pa tudi nujno potreboval.
Kakor je potrebna kmetijska šola za Mursko polje in Prekmurje, tako je potrebna tudi kmetijska šola za Gorenjsko in kraje s popolnim ali delnim planinskim gospodarstvom od Prevalj pa do Bohinja in Kranjske gore. Banska uprava je hotela ugoditi dolgoletni zahtevi po gorenjski kmetijski šoli. Po tehtnem premisleku je kupila banovina znano Sturmovo posestvo v Poljčah pri Begujijah na Gorenjskem. To posestvo bo po primerni preureditvi zelo primerno za ustanovitev gorenjske kmetijske šole.
Posestvo mariborske vinarske in sadjarske šole. ki je bila ustanovljena pred 65. leti, se je znašlo radi razvoja mariborskega mesta sredi mesta in je bila tako šola ogrožena v svojem obstoju. Da reši to šolo, da pa tudi ne ovira razvoja mesta Maribora, se je odločila banska uprava za nakup posestva Racerdvora poleg vinarske in sadjarske šole. Po tem za banovino zelo ugodnem nakupu tega posestva, se mora reči, da je zagotovljen za dolgo dobo obstoj vinarske in sadjarske šole v Manbdru, ki se bo mogla še bolj razviti in delati še bolj skladno za koristi našega kmeta. Nakup sam pa je bil izvršen tako, da ta nakup niti uialo ne bo obremenil banovinskega proračuna.
V tem proračunskem letu je bil položen tudi temeljni kamen za zgradho kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Potrebno stavbišče je dala na razpolago mestna občina ljubljanska. K stroškom zgradbe je prispevalo ministrstvo za kmetijstvo 320.000 Din, banska uprava pa 100.000 Din. Stavba sama je že pod streho in bo tako tudi ta važna kmetijska ustanova dobila svoje lastne prostore.
Ena najvažnejših sprememb, ki bo gotovo zelo dalekosežno vplivala na razvoj konjereje v Sloveniji, je premostitev banovinsko žrebčarne s Sela pri Ljubljani na Ponoviče pri Litiji. S tem je bilo doseženo dvoje: žrebčarna na Selu ni imela nika-kega posestva in je morala vse svoje potrebe kriti z direktnim nakupom, kar je zelo podražilo obrat.
Žrebci niso bili izkoriščeni v času neplemenilne sezone. Na banovinskem posestvu Ponoviče pri Litiji je bilo deško vzgajališče, ki tudi ni moglo doseči svojega namena v polni meri. Zato je bila začetkom julija 1936 premeščena žrebčarna na Selu na banovinsko posestvo Ponoviče, prejšnjo zgradbo na Selu pa je prevzela po primerni adaptaciji uprava deškega vzgajališča, ki se je preselila tako s Ponovič v Ljubljano.
Ministrstvo za kmetijstvo je prevzelo na svoj proračun tudi mlekarsko šolo v Škofji Loki. S teni je tej šoli zagotovljen obstoj in razvoj, banovinski proračun pa je zopet razbremenjen.
Poljedelstvo
Pri pospeševanju poljedelstva naše banovine 9e je največ delalo na preskrbi kmetskega ljudstva z dobrini semenskim blagom. Ta preskrba je obsegala dve akciji.
Po eni strani je kmetijski oddelek skušal čim bolj razširiti med kmetovalci prvovrstno semen sko blago, in sicer seme žitnih vrst, ki izvira iz semenogojske postaje v Beltincih, ter krompir, ki ga je kmetijski oddelek odkupil od kmetovalcev, ki pridelujejo pristne domače 6orte. Kraljevska banska uprava je razdelila med kmetovalce, ki so se prijavili za dodelitev zboljšanega^ semena_ iz vseh krajev banovine, skupno 568 q pšenice, 245 q rži in 470 q krompirja. Dodeljeno je bilo samo seme iz posevkov oziroma nasadov, ki so bili že na njimi pregledani od Osrednje komisije za se-inenogojstvo.
Pridelovanje krme, ki je prvi pogoj za zboljšanje naše živinoreje, se je pospeševalo v kvantitativnem in kvalitativnem oziru z širjenjem zanimanja za umetna travišča in b poukom na travniških tečajih. V Št. Jurju ob južni železnici ee je vršil v mesecu maju enotedenski tečaj za travniške pomočnike, ki se ga je udeležilo 35 kmetskih mladeničev iz vseh okrajev banovine. Poleg tega se je vršil še specijalni travniški tečaj na Brezovici pri Ljubljani. Za negovanje travniške ruše je bilo razdeljenih po polovični ceni 100 travniških bran, nabavljenih večinoma pri domačih podeželskih obrtnikih. Da bi ee bolj razširilo praktično znanje o vrednosli umetnih travišč in o načinu njih naprave, se je razdelilo po znižani ceni 5390 kilogramov travnega semena in 21.500 kg umetnih gnojil. S tem je bilo na novo napravljenih 112 ha umetnih travnikov.
Kraljevska banska uprava Je, zavedajoč se velikega pomena pašništva in planšarstva za vzrejo plemenske živine, prispevala k melioraciji planine agrarne skupnosti (»MoSenjske planine«) na Jelovici, srenjskega pašnika v Podlomku in paš- j nad 4000 m,
nikov v Zupeči vasi na Dolenjskem- Poleg tega je nakazala botaničnemu vrtu univerze v Ljubljani denarno podporo v svrho raziskovanja planinskih trav. Ta raziskovanja imajo namen predvsem točno ugotoviti, katere vrste trav uspevajo na naših planinah in v kakšnih asocijacijah (združbah) nastopajo pri nas ter obenem dognati najugodnejše pogoje za njih uspevanja. To bi bila obenem prva podlaga za smotreno in urejeno pridelovanje semena planinskih trav.
Hmeljarstvu je bila v tekočem proračunu namenjena vsota 20.000 Din, ki se je uporabila za dotacijo minulo leto ustanovljene hmeljske komisije ter za podpore hmeljarskim organizacijam.
Živinoreja
Glavno pospeševalno delo pri živinoreji se je nanašalo predvsem na selekcijo in izvajanje akcij v smislu zakona o pospeševanju živinoreje iz leta 1929.
Predvsem je kraljevska banska uprava skrbela za dobre plemenske bike. Živinorejskim organizacijam »e je omogočal nakup potrebnih bikov s prispevki banske uprave, tako da so organizacije plačale samo 2.50 Din za kg. Siromašnim občinam so se pa priznavali prispevki y3 nabavne cene.
Za izboljšanje naše svinjereje je banska uprava nabavila iz letošnjega proračuna 200 plemenskih mrjaščkov iz priznanih rejskih središč ter jih je dodelila posameznim rejcem po 4 Din za kg. Cena za te plemenske mrjaSČke je bila od 4—14 Din za kg v starosti troh do pet mesecev. Skupno
je prispevala ban. uprava za plemenske mrjaščke nad 80.000 Din.
Zaradi dobrih lastnosti rjave štajerske kokoši, ki je najbolj primerna za naše kmetije, se izvaja že več let akcija za razdelitev valilnib jajc spomladi ter plemenskih petelinov in kokoši v jeseni, vse po znižani ceni. Čeprav je bila ta akcija bolj propagandnega značaja, vendar eo uspehi že vidni.
Kraljevska banska uprava je začela sistematično pospeševati ovčjerejo. Pomladi je razdelila po znižani ceni 340 plemenskih ovnov in ovac jezersko-solčavske pasme. Naročniki so plačali za ovne 1 Din po kg, za ovce pa polovico kupne cene.
Konjereji je banska uprava letošnje leto posvetila mnogo več pozornosti, kakor prejšnja leta. Pričela se je izvajati selekcija konj in eo je v la namen izbralo, popisalo in žigosalo že 238 plemenskih kobil. To akcijo vodi banska uprava skupno e konjerejskim društvom. Da bi se vzbudil interes za čim boljčK> konjerejo, je priredila kraljevska banska uprava premovanje konj, ki se je letošnje leto vršilo na desetih krajih.
Mlekarstvo nudi tudi pri današnji nizki ceni mleka in pri neorganiziranem mlečnem trgu- skromen, pa zato stalen vir dohodkov našemu kmetu. Zavedajoč se tega dejstva, je kraljevska banska uprava svoje delovanje usmerila k večji dobička-nosnoati mlekarstva s lem, da je delovala na izboljšanju proizvodnje in povečanju konzuma mleka in mlečnih izdelkov. Z malimi krediti, ki so bili na razpolago, je banska uprava podprla propagando za večjo potrošnjo mleka, prispevala jo k sanaciji onih mlekarn, ki so zašle v težkoče; dajala podpore za preureditev mlekarn, za restavracijo starih in nabavo novih strojev, toda le onih mlekarskih zadrug, ki eo se s svojim delovanjem pokazale življenja zmožne.
(Nadaljevanje na prvi strani).
Klasično remek-delo slavnega Viktorja Hugo-ja v velefilmu:
NESREČNIKI
(Les Miserables) HARRY FAUR
I.del v kinu Unionu premijera danes
II. del v kinu N a 11 c i premijera jutri
Film ..Nesrečniki1* predstavlja bedno življenje bivšega kaznjenca, katerega pretvori dobrota duhovnika v plemen tega človeka, tako da je pripravljen položiti za dobro stvar svojo svobodo in svoje življenje.
Pred mariborskim malim senatom
Maribor, 15. februarja.
Strahovi apačke kotline
so sedeli danes dopoldne na zatožni klopi pred mariborskim malim senatom. Bili so to 26-letni Stanislav Kralj iz lhove, 28-letni Vincenc Markež iz lhove ter 27-letni Ludvik Žlaber od Sv. Benedikta. Obtožnica jim očita pisano vrsto tatvin, ki so jih izvedli v času od maja 1935 do januarja 1936 v Apački kotlini. Kralj in Markež imata dokazanih vsak po 19 tatvin, Žlaber pa dve taki pregrehi. Kradli so na veliko karkoli jim je prišlo pod dolge prste. Vdirali so v zidanice ter kradli vino, odnašali so suho meso iz dimnic, odpeljali vozove iz kolarnic, volovske in konjske vprege, kradli perutnino, obleko, kruh, živež, orodje, žganje, sadje, usnje, skratka sploh vse, za kar sc je nudila ugodna priložnost. Bili so pravcati strah kmetov v Apaški kotlini. Sedaj se je ta strah umaknil začasno za zidovjff"kaznilnice. Kralj je dobil 2 leti strogega zapora ter 4 leta izgube častnih pravic, Markež 1 leto in 8 mesecev strogega zapora in prav tako izgubo častnih pravic za 4 leta, Žlaber pa 3 mesece strogega zajx>ra, pogojno na 3 leta.
Filmi
»Slepa potnika« (Kino Sloga) Prav tak film kakor doslej vse z junakoma Patom in Patacho-nom. Človek ne ve, kaj in kje je vsebina, zaman čaka na kak duhovit dovtip ali humor, posili se smeje le pokvečenim postavam in se zraven trapv. Vse je brez jedra.
Iz šoferjev izvabljal kavcije
Zaradi goljufij sta sedela na zatožni klopi danes tudi brata Bogomir in Rihard Jurij, oba iz Marenberga. Bogomir Jurij je dajal v časopise oglase, da rabi šoferja za svoj avtomobil, zahteva pa 2C00 Din kavcije. Na oglase sta se javila Peter Deržečnik in Leopold Mate. Nobeden od teh pa ni imel gotovine za kavcijo, pa sta ponudila hranilne knjižice, in sicer Deržečnik knjižico na 9905, Mate pa na 6610 Din. Obe knjižici je Bogomir Jurij vnovčil pitoni svojega brata Riharda, oziroma jih je zastavil za posojilo, najeta šoferja pa je toliko časa tolažil, da š® ni čas za nastop službe, da jima je končno pošla potrpežljivost ter sta ga prijavila. Bogomir Jurij je bil danes obsojen na 5 mesecev in 20 dni strogega zapora, pogojno na 3 leta, njegov brat Rihard 'pa na 3 mesere in 15 dni, pogojno na 2 leti, pa pod pogojem, da v teku 2 mesecev .poravnata škodo.
Dolga in polna trpljenja je bila pot do sreče, pot ki jo je hodila mlada violinistka Helena Galll
Njen pestri življenski roman opisuje prekrasni film
Helena
Pride v Kino SLOGA!
Film, ki je mnogo lepši od nepozabne »Regine«! »Sence preteklosti«.
Luise ULLRICtfl, Gustav DIE SSL.
Predavanfe naših planincev o švicarskih gorah
Ljubljana, 16. februarja.
Prav posebne vrste užitek sta snoči pripravila svojini planinskim tovarišem in* prijateljem gora predavatelja gg. Kopinšek in Avčin v dvorani Delavske zbornice. Številne poslušalce sta za trenutek popeljala prav >po mlakarsko« s seboj na ledenike švicarskih grebenov in na strme zlizano skale granitnega Matterhorna.
2e davno je bila želja tudi naših slovenskih planincev, da poizkusijo svoje zmožnosti in so tudi kaj novega nauče na še kakšnih drugih večjih ekspedicijah izven naše domovine, kakor to delajo že leta in leta drugi narodi. Pri teni jo treba poudariti, da odhajajo na takšne planinske ekskurzije posebno zastopniki onih narodnosti, kjer je za te vrste šport več razumevanja in kjer se to razumevanje kaže tudi v denarnih podporah. Čeprav si pri naš še nismo mogli privoščiti kaj podobnega, kar je za Angleže, Nemce, Amerikance ali tudi Francoze tako rekoč že skoraj tradicija, namreč, pošiljanje svojih planinskih ekspedicij na vrhove na kateremkoli koncu sveta, tudi na najvišje. Vendar pa se je tudi pri nas pokazalo preteklo leto, da končno tudi ni vse samo denarna podpora, čeprav je tudi eden od prvih pogojev za lepe uspehe, kakor si jih leto za letom zapisujejo drugi narodi, pač pa v prvi vrsti hrepenenje po vsem tistem, kar pravemu planincu pomaga vzpenjati trudni korak po nebotičnih strminah, doživetje, ki napravlja iz slabotnega človeka kremenit značaj, moža neupogljive volje, pa tudi rodoljuba, ki hoče ponesti sloves svoje domovine s ponosom v svet, ki naš narod še tako malo pozna, mi pa njega.
Naši planinci še niso imeli prilike, da bi si napisali svoje ime v himalajske strmine — toliko ga je na žalost moralo zapisati s krvjo —, te gore so za nas še predaleč, ker nimamo sredstev. Zadnje leto se je znašlo na tem najvišjem gorovju na zemlji kar pet različnih ekspedicij: nemška, angleška, ameriška, francoska in japonska. Poljaki so napravili večjo planinsko pot skupno z Amerikanci v ameriške Ande. Slovenci pa smo s trdno voljo, da nočemo biti prav med zadnjimi, le prišli lansko leto tudi preko meja naših Julijskih In Kamniških planin — v Švico. Toda, poudariti je treba, da to ni bilo malo. Ta naša ekspedicija se je tam razdelila v dve skupini, lahko bi rekli na štajersko in kranjsko. Ti dve skupini sta v kratkem času >podrli« nič manj kot 10 švicarskih vrhov, od katerih jih je visokih
Predavatelja gg. Kopinšek in Avčin sta nas snoči popeljala na te vrhove in v zelo posrečeno duhovitem potopisu pokazala vso prelest ostrih vrhov Matterhorna in drugih »hornovc, ki sta jih poleg ostalih članov ekspedicije prvič — kot za večjo preizkušnjo — našla v snegu, čeprav.je bilo to v avgustu. Ti naši plezalci so želi, vsaj za naše razmere, nepričakovane uspehe, poleg tega pa je še močno pritegnila sreča, da je vsa njihova pot potekla brez večjih, žalostnih nezgod, in to v letu, ko so v Zermattu pod Matterhornom neprestano peli mrtvaški zvonovi za najbolj_ preizkušenimi gorskimi vodniki, ki jim je bila ta švicarska svetla in mrzla piramida malenkost in — vse.
Predavatelja sta poudarila tudi, da je upravičeno imeti vendar nekaj optimizma za bodoče. 2e prvi poizkusi so pokazali, da nismo med zadnjimi v tem pogledu in da je treba le po vsej možnosti najti še drugih prilik in tudi — sredstev. Treba je tudi že _enkrat, da nam o teh tujih planinah govore domači predavatelji, da ne bomo vedno poslušali samo tujce.
Predavanje je trajalo ob prikazovanju krasnih posnetkov s teh švicarskih gora še čez 10 uro, vendar se ni zdelo prav nič, da je dolgočasno ali celo mučno. Prijatelji gora so topot res prišli na svoj račun.
2600 kovlnar{ev brez kolektivne pogodbe
Ljubljana, 15. febr.
Danes zvečer so se zaključila pogajanja za novo kolektivno pogodbo pri Kranjski industrijski družbi. Obe stranki sta 6e pogajale nad en mesec in je bil dosežen sporazum v mnogih točkah tako da je upati, da ne bo prišlo do brezpogodbenega stanja. Na današnji razpravi so bili obojestransko stavljeni končni predlogi. Ker stranki nista mogli popustiti v nekaterih točkah, so se pogajanja zaključila brez podpisa pogodbe in prehaja tako 26C0 delavcev v brezpogodbeno 6tanje. Kranjska industrijska družba je stavila še zadnji rok do 22. t. m., da delavske delegacije premislijo in odločijo za podpis. Ker se je med pogajanji doseglo za delavstvo nekaj važnih pridobitev v primeri s prvotnim predlogom, ie upati, da bodo te prednosti upoštevane in aa bo končno le prišlo do podpisa.
Kulturni koledar
Peter Kozler
16. febr. 1824 se je rodil v Kočah pri Kočevski Reki politik, pravnik in geograf Peter Kozler. — Gimnazijo je končal v Ljubljani, potem je študiral logiko v Padovi in liziko v Paviji. V letiL 1843 do 1846 jo dokončal na Dunaju pravo. Najprej je bil odvetniški koncipijent, potem je stopil v državno službo in napredoval do vodje državnega pravdni-štva v Gorici iu tajnika deželnega sodišča v Trstu. Leta 1856 je izstopil iz državne službe, postal notar. po očetovi smrti pa je prevzel njegovo trgovino na Dunaju. Pozneje je prišel v Ljubljano, kupil Cekinov grad in osnoval pivovarno v Ljubljani. Umrl je leta 1879 v Ljubljani. — Kakor jo bilo njegovo življenje pestro, tako je bilo tudi njegovo delo mnogovrstno. Kot politik in publicist jo stalno zagovarjal pravice slovenskega naroda. Bil je eden mod prvimi, ki je zbiral statistično gradivo in svoje slovenske zahteve podpiral z dokazi, ki so temeljili na tem materijam. V članku Die Dio-cesen in Slovenien und die elovenischen Županije und Dekanate in Karnten v Allgem. slawische Zeitung (1848) je določil jezikovno mejo na Koroškem. Napravil je tudi slovenski zemljevid, ki ga je pa policija zaplenila. Izšel je Sele leta 1861: Zemljovid Slovenske deželo in pokrajin. Kot industrialec je bil tudi med ustanovitelji Trboveljske družbe. Kranjske stavbne zadruge itd. Bil je tudi poslancc drž. zbora.
Inozemskim „strekovnfakom" stopajo na prste
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 16. februarja: Julijai'
Jutri: Donat.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leu; tek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Opera: Navihanka. Red A. Drama: Zaprto.
Kino Unon: Nesrečniki. Kino Sloga: Slepa potnika. Kino Matica: Ženski raj.
TEI.
22-21
C3B
Premiera klasičnega dela po romanu Viktor) a Hngo-la
Nesrečniki
(Les Miserobies)
▼ glavni vlogi nalboliai sodobni Ulmski dra-®	matllc HAKBV BAUR
raemrasi
Danes poaledntlA vesela m zabavna komedija
Slepa potnika
▼ glavni vlogi Pat in Patachou, nalzao&vnejSa komika, ki is»aDlta;a obftinsivu veselje in
aiueU do sola.
TEI. V 21-24
MATICA
Danes posiedn]16 razkofina filmska opereta
Ženski raj
Hortense Rak;, Svetisiav Petrovi«, Leo Slezak
J\ticLiiaA>e	21.'s iou.
Pianist Ruda Firkušnv je bil že v svoji mladosti v resnici čudežno dete. Od 3. leta dalje igra klavir, s 6. letom je bil že vpisan na konservatoriju v Brnu in z 8. letom je začel nastopati na iavmli koncertih v svoji domovini v Češkoslovaški, pa tudi drugod v naj večjih glasbenih središčih cele Evrope. Danes je na glasu kot eden največjih svetovnih klavirskih umetnikov. V Ljubljani koncertira prvič ta petek, to je 19. L m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljanska filharmonija priredi svoj IV. koncert 8. marca r veliki dvorani Uniona * dirigentom Rhene Batonom.
Na XIII. rednem prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo v sredo, dne 17. leliruarja ob 8 zvečer v društvenem domu, Karunova ul. 14, ho imel zanimivo skioptično predavanje sO slovenski narodni noši, šegi in običajih Slovencev, g. ravnatelj Vinko Zor. Vabimo vse člane in prijatelje, da se prosvetnega večera udeleže v obilnem številu.	Odbor.
»Vloga in pomen zadružništva v narodnem gospodarstvu« je naziv predavanja, ki ga priredi Združenje absolventov trgovskih akademij«, Klub trgovskih akademikov v Ljubljani danes ob 20 v dvorani Trgovske akademije, Bleiwelsova cesta. Predavl bo oden največjih slovenskih strokovnjakov in najodličnejših delavcev v slov. zadružništvu g. dr. Andrej Gosar univ. prof. in dekan tehnične fakultete in bivši minister za soc. politiko. Vstop prost. Vabljeni vsil	.x
Karitativna zveza v Ljubljani. Četrto karitativno predavanje bo nocoj, 16. t. m-, ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Predaval bo vizi-taor Lovro Sedaj, C. M., o predmetu: Po stopinjah usmiljenega Samarijana. Vstopnine m.
Maribor, 15. februarja.
Naselitev inozemskih tekstilnih tovarn je obdarila Maribor s številnimi tujerodnimi >strokov-njaki«, ki so zasedli v podjetjih vsa boljše plačana mesta. Dobili so zaposlitev pri nas samo pod pogojem, da bodo v določenem roku v tovarnah izvežbali naše ljudi, ki bodo potem zasedli njihova mesta, toda vedno so znale tovarne to določbo izigravati, tako da menda še ni v Mariboru podjetja, ki bi bilo inozemca odpustilo zaradi tega, ker bi ga lahko nadomestilo z našim strokovnjakom. Edino izjemo dela tukaj flutter-jeva tovarna, ki zaposluje na vodilnih mestih zgolj naše slovenske ljudi. Ce bi si nekoliko podrobneje pogledali
resnično strokovno nesposoblfenost inozemcev
ki so v naših tekstilnih tovarnah na vodilnih mestih, bi pri marsikaterem ravnatelju in drugih visokih funkcionarjih zapazili, da nimajo v resnici za tako mesto nobene kvalifikacije. Koliko jih sedi sedaj na vodilnih pozicijah, ko so bili doma na Češkem in v Avstriji le slabo plačani mojstri ali samo delavci. Večina jih ima kakšno skromno strokovno šolo in kak večerni tekstilni tečaj, da se glede izobrazbe niti z našimi absolventi tekslil-ne šole v Kranju ne morejo primerjati, kaj še z našimi inženjerji in mojstri, ki so absolviraii višje tekstilne šole v inozemstvu. Pri nas se pa serinj šopirijo, kakor da imajo za seboj Bog ve kako sijajno tehnično karijero. V tovarnah pa ni nameščeno samo inozemsko tehnično osebje, temveč tudi
izrazito pisarniške moči
kakor knjigovodje, blagajniki, da celo tipkarice. Razumljivo, da so inozemska podjetja z namestitvijo takih pisarniških moči zasledovala poseben namen. Glavna skrb Je bila pač zakriti visoke zaslužke in zaradi tega so nameščala svoje zaupnike na takih mestih, kjer bi lahko naš človek dobil nekoliko preveč vpogleda v poslovanje in razne mahinacije z izvozom dobička itd. Poleg tega so zlasti tovarne, ki so osnovane z lidovskim kapitalom, namestile kot svoje potnike izključno dunajske Žide. Tipičen primer nudi v tem pogledu neka mariborska židovska tekstilna tovarna, ki je pred letom dni preosnovala svoje knjigovodstvo ter vpeljala tako zvano »strojno knjigovodstvoi\ Dasi je dandanes v Mariboru dovolj naših ljudi, ki obvladajo strojno knjigovodstvo povsem perfektno, vendar je dobila zato inozemskega strokovnjaka z Dunaja in seveda Žida. Dobil je dovoljenje za tromesečno namestitev, da v tem času izvežba našo domačo strokovno moč v strojnem
Od tu in tam
knjigovodstvu. Minilo pa je že leto dni in ta >strokovnjuk< še vedno sedi v tovarni, vleče 8000 Din na mesec in seveda niti ne misli, da bi šel tako kmalu iz Maribora. Tovarnarju je pač ležeče na tem, da ostane mož v podjetju, drži pa ga pod izgovorom, da med tem časom še ni uspel, da bi uvedel našega državljana v skrivnosti strojnega knjigovodstva, za kar bi zadostovalo par dni. Značilno je tudi izigravanje določbe,
da mora vsak „strokovn;ak“ imeti namestnika
— našega državljana, katerega mora v določenem loku izvežbali, da ga bo lahko nadomestil. Vsi taki ravnatelji, mojstri itd. imajo res take namestnike, pa samo na papirju. Da bi katerega vpeljali v svoje delo, jim seveda ne pride na misel, saj bi s tem sami sebe ogrožali. Zato Imamo v vsaki tovarni celo vrsto »namestnikov« ravnateljev in mojstrov, ki pa nikoli ne pridejo do tega, da bi takšno pozicijo res zavzeli. V veliki meri gre krivda za takšno samopašnost inozemskih tovarnarjev in »strokovnjakov« našim nadzornim ob-laslvom. Pod prejšnjimi režimi so našli tovarnarji vedno pota in sredstva, da so izigravali sicer stroge določbe zakona o zaposlitvi inozemcev. Pod sedanjo vlado pa so začele oblasti mnogo bolj strogo nastopati in zlasti zadnje čase je začel prijemati velik strah inozemske r, strokovnjake . Te dni so dobile nekatere tovarne odločbo, da
morafo odpovedati celi vrsti »strokovnjakov"
katerim je potekla doba zaposlitve ter jih morajo I nadomestiti z našimi državljani. Ta odlok je iz-1 zval pravcati preokret med »strokovnjaki«. DoČim šo se dosedaj ponašali, da so inozemci, bi sedaj kar naenkrat radi postali Jugoslovani, na katere I so poprej tako zaničljivo gledali kot Balkanci'. | Sedaj se kar pehajo, da bi si pridobili naše dr-1 žavljanstvo in pri tem jim krepko pomagajo sami tovarnarji, katerim ni žal denarja, samo da bi si svoje ljubljence in zaupnike obdržali v podjetjih. Intervencija za intervencijo gre v Belgrad, ker vedo, da sedaj pri banski upravi v Ljubljani no uspejo več s tako lahkoto, kakor so uspevali poprej. Upati pa je, da jim tudi Belgrad ne bo šel več tako na roko'in da se naši zakoni ne dajo več tako lahko izigravati. Vsa slovenska javnost bi z največjim zadoščenjem pozdravila energično akcijo proti inozemcem po naših tekstilnih in drugih tovarnah. Saj je danes dovolj naših mladih inženjerjev in mojstrov, ki imajo mnogo višjo i/.-obrazbo ter boljšo kvalifikacijo ter bi lahko vsn inozemske »strokovnjake« brez vsake škode za obrat takoj nadomestili.
Adam Pribičevič, Sef b. SDS, bo prodal svoje posestvo, ki ga ima na Kosovem polju in bo kupil novo v bližini Zemuna. Tako se bo naselil v neposredno bližino Belgrada, da bo lažje spremljal razvoj političnega položaja in zraven tudi aktivno sodeloval, Istočasno se bo baje glavna pisarna b. SDS prav tako preselila v Zemun in bi jo vodil znani prvak SDS dr. Milan Kostič. ki skalno biva v Zemunu.
Vsi šahovski klubi v Jugoslaviji spadajo odslej pod kompetenco prosvetnega ministrstva in ne več notranjega. Stik i oblastmi pa bodo še vedno posredovale policijske uprave in okrajna načelstva.
V Belgrad se je povrnil viceguverner Narodne banke, dr. Belin, ki se je mudil dva tedna v Berlinu z nalogo, da uredi način plačevanja med našo državo in Nemčijo. Kakor znauo, so nastale v pro metu z Nemčijo velike težave zaradi izrednega po-rasita našega salda in zaradi istočasnega padca tečaja nemške marke. Po svojem prihodu v Belgrad dr Belin ni hotel dati nobene izjave časnikarjem, ki zaradi tega sklepajo, da se zadeva zaenkrat še ni dala urediti v naše zadovoljstva Zdi se. da se bo najbrž« v kratkem sestal v Belgradu mešani nemško - jugoslovanski trgovinski odbor, ki bo razpravljal o tem perečem vprašanju.
V Rekalicaft pri Banjaluki so bile v nedeljo ponovno občinske volitve. Od 1388 vpisanih volil-ocv jih je glasovalo 1053. Postavljeni sta bili le dve listi. JRZ je dobila 568 glasov, a združena opozicija 485.
Močno, da. strašno mora bili priljubljen okrajni načelnik v Boki v Vojvodini, ki je dal oborožiti vaške pandunc s puškami čeprav jih že dolgo časa
Smučarji v Chamonixu in Sarajevu
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmih
Torek, 16. februarja: Zaprto.
Sreda, 17. februarja: »Simfonija 1937«. Red B. Četrtek, 18. februarja: »Kvadratura kroga «. Red Četrtek.
Petek, 19. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Repoštev«, »Atentate.)
O	P B R A
Začetek ob osmih
Torek, 16. februarja: »Navihanka«. Red A-Sreda. 17. februarja: Baletni večer. Red Sreda. Četrtek, 18 februarja: jLlofmanove pripovedke«. Hod B.
Petek, 19 februarja: Zaprlo.
Sobota, 20. februarja: »Pikova dama«. P remi j o ra. Premijerski abonma.
Mariborsko elerfal&če
Torek, 16. februarja: Ob 20. »Dr.« Red C.
Sreda, 17. februarja: Zaprto.
Četrtek, 18. februarja: Ob 20. 'Dežela smehljaja«. Red A
Petek, 19. februarja: Zaprto.
Sobota. 20. februarja: Ob 20, ^Čevljar Anton Hit«. Premijera.
V Chamon‘xu
Ckamoni*. 16. februarja Drugi del za prvenstvo v alpski kombinaciji so otvorili ob 10 dopoldne dame, ki 60 startale v 6lalomu. Za tekmovanje v teku skozi 'vratca pri damah ni bilo toliko zanimanja, ker je bilo popolnoma jasno, da izredni nemški tekmovalki Christel Cranz ne bo nihče mogel odvzeti prvenstva v tej kombinaciji. 2e pri prvem teku skozi vratca je ta izborna Nemka dosegla najboljši čas z 78.3 sekunde. Njej je sledila kot druga najboljša Švicarka Zogg z 80 sekundami. Za njima so se vrstile Nemke in Švicarke, ki v tej disciplini prekašajo daleč vse druge tekmovalke. Pri drugem teku je Cranzova svo čas ! še izboljšalo tako, da je s časom 70.6 dosegla daleč ! najboljši rezultat. V celotni klasifikaciji so v teh | tekih dame dosegle naslednje rezultate:
Cranz (Nemčija) 2:29.2.
Grasegger (Nemčija) 2:36.2
Resch (Nemčija) 2:39.6.
Buchla (švica) 2:40.9.
V celotni klasifikaciji je prvakinja v alpski kombinaciji Cristel Cranz (Nemčija) sledijo: Zogsj (Švica), Grasegger Nemčija). Temu tekmovanju je sledilo prvenstvo v moškem slalomu. Tudi v tej panogi je pričakovano zmagal Francoz Allais, ki je v obeh tekih presmučal progo v 2 min. 2 sek. Sledijo Avstrijec Waleh 2:11.4, W6rndle (Nemčija) 2:14.4, Cranc (Nemčija) 2:16.2, Rominger (Švica) 2:17.2, von Ahneim (Švica) 2:19.4 Steuri (Švica) Matt (Avstrija) 2:20.4. Nesporen prvak v alpski kombinaciji za svetovno prvenstvo je torej Francoz Emile Allais, ki je zmagal tako v smuku, kot v teku skozi vratca. Nadajlni placemeut tekmovalcev še ni izračunan, vendar se bodo Nemci in Avstrijci s svojimi uspehi pri slalomu plasirali v celotni klasifikaciji mnogo boljše Zaostali so pa Italijani. Celotni vrstni red v alpski kombinaciji pri moŠkfo še ni znan.
V $ara‘evu
Sarajevo, 16. februarja. Včeraj se je začelo naše jugoslovansko državno prvenstvo v smučarskih tekmovanjih, ki se pa žal letos vrši brez njenih najboljših tekmovalcev. Zanimanje v Sarajevu za te smučarske tekme in zlasti za Slovence, ki so najboljši tekmovalci, je izredno veliko. Tudi vreme je nadvse lepo, temperatura je malo pod ničlo, snega približno 1 m m pol, tako da so podani najlepši pogoji za tekme. V nedeljo zvečer še ni bilo gotovo, ali se bodo vrSile včeraj tekme ali ne, ker so predstavniki zagrebške in ljubljanske podzvezc predlagali, naj se tekme prelože za en dan, češ da so tekmovalci prekasno prišli na kraj tekem in da so radi dolge vožnje izredno utrujeni. Malo neprijetnosti je nastalo tudi pri tem, kako prenočiti vse tekmovalce, ki jih jc prišlo preko 160. Dom na
i	Jahorini planini je bil prepoln.
Kljub vsemu pa so se včeraj vršile tekme in sicer je ob 9 zjutraj startalo 68 tekmovalcev za naslov državnega prvaka v teku na 18 km. Zlasti zadnji del proge na 18 km je bil izredno težak, ker se je spuščal v precej strmem 6inuku proti cilju. Višinska razlika na progi je znašala 500 metrov. Državni prvak v teku na 18 km je Fran Mrak (Ilirija) 1:14.47, 2. Karol Klančnik (Dovje-Mojstrana) L 9 1610, 3. Avgust Jakopič (SK Ljubljana) 1:16.12,
4.	Marušič (HPD Sarajevo) Kot najboljši Bosanec se jc plasiral Sarajevčan Murat Janič, ki je dosegel 18. mesto v času 1:38.55.
Ob 11 dopoldne je sledil tek vojaških pafrol na 25 km ki je bil združen obenem z streljanjem. Zmagala je patrola 15. pol. iz Travnika, ki je rabila za progo 2 uri 30 minut. Druga patrola ie ! bila patrola letalskega polka iz Rajlovca v 2.35.
Izven konkurence sta startali tudi dve vojaški pa-
I	troli 1. in 2. polka iz školje Loke. Popoldne je bil * prvi del tekem za alpsko kombinacijo, 'fekme so
se vršile v smuku, in kt je znašala višinska razlika proge 660 metrov. Start je bil na vrhu Jahorine planine cilj pa pri Domu. Startalo je 98 tekmovalcev.
Namizni tenis na Rakovniku
Ljubljana, 16. februarja.
V	nedeljo so bile na Rakovniku pri Ljubljani tekme v namiznem tenisu. Turnir je priredil SK Maraton. V seniorsld skupini je zmagal Hermcžan Marinko. Pokal, ki je bil namenjen za zmagovalca ! od juniorjev in mladine, je dobil Strojnik od Planine, pokal za moštvo pa Hermes (Marinko- j Košenina).
Izseljenski koledar
Ljubljana, 16. februarja.
Družba za varstvo naših izseljencev — Rafaelova družba — je izdala te dni prav zanimiv in prepotreben koledar. To ni koledar običajne vrednosti in vsebine, temveč razgled po svetu in krajih, kjer žvi naša kri. Prvi del koledarja je pro-gramalski in obravnava dosedanje delo družbe, obenem pa program, ki si ga je zastavila za bodočnost. Najvažnejši je pač izseljenski arhiv, v katerem bodo zbirali ves slovenski tisk, kar ga jo v svetu. Ne samo, da si bomo s tem izpopolnili sliko o kulturnem delu naših izseljencev, temveč bomo mogli pregledovati kulturno delovanje našega naroda sploh. Prav tako važno nalogo si je zastavila Rafaelova družba, da bo zbrala vse, kar tujina o nas piše. Prav tako tudi kroniko dela izseljenskih naselbin, župnij, društev, slovenskih podjetij itd. Sledijo članki kakor: Kako dobiti it Amerike pojasnila, Možnost izseljevanja in Izseljenski institut v Ljubljani. Za naše podeželje pa je izredno važen oddelek, kjer se nahaja točna statistik* slovenskih podpornih in kulturnih organizacij v Ameriki, seznami vseh slovenskih duhovnikov v Ameriki ter seznami naših izseljencev po vsem svetu, oziroma slovenskih društev. Ta oddelek, ki je zahteval največ napora, bo našel naivec hvaležnega odmeva med našim narodom. Prepričani smo, da se je s tem ustreglo tisočem sorodnikov naših izseljencev, ki so zgubili že \ sak stik z domovino. Spet se je odprla možnost, da bodo poiskali svojce v Ameriki na enostavnejši in cenejši način. »Izseljenski koledar« je tako postal pravi posrednik med domovino in našo krvjo po svetu in mora zato najti pot v vsako slovensko hišo, ki Se čuti in se veže na tiste, ki so šli v svet po kruh, in sc boji zanje, da se ne bi izgubili.
Koledar *e naroča pri Rafaelovi družbi v Ljubljani in stanc 20 Din.
Vlom v Križevcih pri Ljutomeru
V	noči od ponedeljka na pustni lorek jc bilo vlomljeno v podružnico trgovine Ignaca Lovrenčiča v Križevcih pri Ljutomeru.
Dosedaj šo neznani zlikovci so prišli skozi izložbeno okno v trgovino ter pobrali razriega ma-nufakturnega blaga, ki presega znesek nad 4000 dinarjev. Gosjiodar se je med tem časom prebudil in začel klicati. Uzmoviči so jo popihali.
Orožništvo je dan za dnem na delu, a vendar je malo upanja, da pridejo vlomilci v roke pravice. Zanimivo je to, da je imel ugledni trgovec Ignac Lovrenčič v zadnjih letih več drznih vlomov, s katerimi je bil oškodovan za približno
100.000	Dia.
niso nosili. Poleg tega pa je na prvi občinski seji zahteval, da mora občina na lastne otroške poskrbeti za njegovo varnost. V ta namen bi morala po njegovih računih občina žrtvovati kar pol milijona dinarjev.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je na zborovanju higo-slovanfike delavske zveze izjavil, da se je odločil reformirati okrožne urade in vse delavske zbornice. Po niegovem načrtu bodo morale vse te delavske institucije 6hižiti le delavskim koristim in potrebam, ne pa biti leglo birokracije in udobnih korit raznih lažnih delavskih voditeljev z visokimi plačami.
3 milijone hektolitrov vina je po približnih računih dala letošnja trgatev, številka pove, da je bil pridelek letos izredno slab, le da je kakovost vina nekoliko boljša. Kljub temu je vino ostalo večinoma doma ter sc ga je le nekaj izvozilo v Avstrijo in Češkoslovaško. Vinogradniki pravijo, da je pro tlaja in ]X)irošnja vina v miiogočem odvisna od raznih samoupravnih davščin, ki so mnogokrat previsoke. Pričakujejo, da se bodo te dajatve letos znižale.
Izvoz perutnine in divjačine iz naše države se je skoro zaključil. Središča izvoza so pri nas Prekmurje, Medjimurje, Podravina. Zagorje, odkoder se vse koncentrira v Čakovec. Iz Čakovca se blago razpošilja naprej. Najboljši kupec perutnine je bila Anglija, ki je z uvedbo sankcij znižala carino na perutnino. Mnogo pa so pokupile tudi Nemčija, Švica, Španija in Egipt ter nazadnje tudi Italija.
Cigani so ljudska nadloga, pa ee more zgoditi, da kmetje ne morejo počaikati, da bi cigani ki so se nad njimi pregrešili, dobili pravično kazen od oblasti. Tako se je zgodilo v vasi Mičevcu pri Veliki Gorici. Vaščani so dan na dan ugotavljali, da jim zmanjkuje perilo. Pravih tatov niso našli. Zato so se kmetje oborožili in se sestali na sejo, tia kateri pa so sklenili, da so tatovi nihče drugi, kakor cigani. Prijeli so neko ciganko z otrokom in jo obdolžili tatvine. Ker ni priznala, 60 jo prisilili, da je sezula čevlje in morala bosa plesati po žer-avici da si je opekla podplate. Potem so prijeli ie štiri druge cigane in jih prav tako kaznovali. Vse so pa zraven še pretepli, šele orožniki so zaključili nadaljnje mučenje ciganov, kmete, ki so sami kaznovali cigane, pa bedo kaznovale oblasti.
Predrznega tatu so včeraj zasačili v Zagrebu.
Ko so ga trije policijski organi opazili, so ga pozvali, naj jih j>očaka. Tat pa ee je spustil v beg. nakar so policaji streljali za njim. Sedem strelov ga ni zadelo, pa je mogel ob cesti preskočiti plot in skočiti skozi okno v gostilno. Tod pa so ga našli pod posteljo.
Zaradi pomanjkanja učnih moči so morali zapreti šolo v vasi Salniku, ki leži v križevskem okraju. Pouka že ni celo štiri mesecc. Enake vesli prihajajo tudi od nekaterih drugih krajev, kakor n. pr. iz Repinca. To vse zato, ker zaradi pomanjkanja kreditov ni mogoče nastavljati novih učiteljev.
Podjetnega goljufa so prijeli v Petrinji, ki se
je izdajal za tajnika kabineta gradbenega ministra. Mož je obljubljal na vse strani, da bo izposloval razne službe. Tako je izvabljal denar. Prevaril je že več kakor petdeset ljudi.
V	Olibu pri Šibeniku se je s prvega nadstropja
vrgel starec Jakob Vukas zato, ker ga sin ni hotel
poslušati in se oženiti z neko vdovo. Mož je bil zelo bogat in je hotel bogastvo še {»večali da bi se njegov sin oženil z bogato vdovo.
>Tivar* v Varaždinu je odpovedal vsem svojim delavcem, ki niso hoteli delati zaradi tega, ker je tovarna odpustila nekega delavca brez dejansko opravičljivega razloga. Delavci so sicer ostali pri strojih, niso uspeli v tem, da bi tovarna preklicala svoj odlok. Sedaj jim je pa tovarna javila, da jih je vse odpustila in jim bo danes izplačala pripadajoče mezde, nakar bo sprejela na delo nove moči. Delavcem so priskočile na pomoč oblasti in skušajo pregovoriti tovarno, da prekliče svoj sklep.
V	Mariboru bodo gradili krematorij, v katerem bodo sežigali ljudi, ki se boje počitka v zemlji.
V	ta namen so sklicali posebno sejo, na kateri sta bila tudi predsednika zagrebškega in belgrajskega društva »Ogenj«. Društva imajo baje že dovolj denarja za tako zgradbo. Predsednik mariborskega društva za sežiganje mrličev je odvetnik dr. Avgust Reismaun.
Poplav se boje, ker so začele velike reke Donava, Tisa, Sava in Drava naraščali. Povprečno so reke od 3 do 4 metre nad normale. Neizogibna pa bi bila poplava, če bi narastle tudi vse reke, ki s« stekajo v Savo. Te pa zaenkrat niso narastle.
Včeraj je sodišče v Kruševcn izreklo sodbo v razpravi zaradi umora narodnega poslanca Bogdana Milinčiča. Razprava je trajala 15 dni (er je bilo zaslišanih 12 prič. Sodišče je obsodilo glavnega obtoženca Mihajla Vukojčiča na dosmrtno ječo .druga dva pa je oprostilo zaradi ^manjkanja dokazov.
Avtomobilske ceste
Italija-Nemčija
Ob priliki zadnjih pogajanj med Nemčijo in Avstrijo na Dunaju so se razširile vesti, da se je ob tej priliki govorilo o graditvi novih avtomobilskih cest preko Avstrije, ki bi bile nekak podaljšek nemških tovrstnih cest. Te vesti so že takoj po teh pogajanjih zanikali kot popolnoma neresnične in neosnovane. Kljub vsem demantijem pa se je sedaj naknadno moglo ugotoviti, da so Nemci vsaj v neki meri dosegli svoj namen, vsaj posredno. Dosedaj so se na Avstrijskem upirali nameri, da bi gradili avtomobilske cest zaradi tega, ker so avstrijske oblasti stale na stališču, da avtomobilski promet pri njih Se ni tako velik, da bi bilo zato potrebno graditi kar posebne avtomobil, ceste. Poleg tega pa je obstojal še drug razlog proti graditvi avtomobilskih cest, in to je dejstvo, da so konec koncev avtomobilske ceste poleg velikega turističnega pomena tudi zelo važne v vojaškem oziru. Avstrija se je v zadnjem času predvsem prizadevala, da ne bi pri vojaških načrtih svojih sosedov igrala preveč vidno vlogo.
Zato je tudi razumljivo, da se pri graditvi novih cest Avstrijci niso potegovali prav posebno za to, da bi bile te ceste takšne, kakršne zahteva sodobna strategija. Večina onih cest, ki jih danes v Avstriji grade, so nekako mešanega tipa. Tak značaj ima med drugimi tudi cesta, katera vodi do Velikega Kleka in je ena najlepših alpskih cest sploh, dalje pot preko prelaza Paka v bližini ■»še meje, obe ti dve cesti, čeprav se jima ne »nore odrekati velik pomen v vojaškem oziru, Imata bolj mešan značaj. O cesti, ki vodi preko prelaza Paka, se pač ne more trditi, da bi imela na sebi kaj dosti takšnega, kar zahteva moderna strategija.
Dunajski listi so prinesli čisto kratko uradno notico, ki pravi, da je avstrijski kancler Schusch-nigg sprejel italijanskega senatorja Puricellija, človeka, ki gradi italijanske mreže avtomobilskih cest, in da mu je ta predložil svoj načrt o priključitvi Avstrije v zvezo avtomobilskih cest Rim— Berlin. V omenjenem poročilu ni niti besedice o tem, kakšen je bil sklep o tem vprašanju, oziroma
o	tem osnutku. Tudi o tem ni ničesar zapisanega, kdo bi gradil te ceste, ali bi jih gradila avstrijska podjetja in avstrijski delavci, ali pa kdo drugi. To je namreč ono vprašanje, ki je bilo kar naprej na dnevnem redu pri zadnjih pogajanjih med Nemčijo in Avstrijo za priključitev Avstrije v to cestno omrežje.
Italijanski senator Puricelli je bil vse bolj gostobeseden, kar se tiče tega vprašanja. V nekem listu je bila graditev omenjenih cest prikazana na način, kakor da je to že gotova stvar.
V	tem poročilu je bil naravnost podan že kar ves načrt, kako in kje se bodo te ceste gradile. Kakor je razvidno iz njegove objavljene izjave, bo on v najkrajšem času že kar poslal v Avstrijo svoje inženerje, da natančno prouče svet, po katerem bodo tekle te ceste, posebno ona, ki bo vezala Brenner in Mittenwald. Ta cesta bi predstavljala najkrajšo pot med severom in jugom, oziroma med Nemčijo in Italijo. Dolžina te avtomobilske ceste bi bila 73 km. Italijanska cesta bi nato vodila
preko Verone in Florence do Rima, podaljšek v Nemčiji pa bi šel p Frankfurta do Brlina.
pa bi šel preko Garmischa, MOnchena,
1‘ i r-	,	.	.	—..
Senator Puricelli pa se ne zadovolji samo s to cesto. V isti svoji izjavi je dal nekaj podatkov tudi o tem, kako namerava napraviti načrte za avtomobilske ceste v Avstriji. Ta načrt napoveduje graditev ceste, ki bi vodila od Salzburga do Dunaja, nato pa nazaj na jug preko Graza do Beljaka na Koroškem, kjer bi se sešla s cesto, ki vodi preko Velikega Kleka. Da ima ta cesta posebno velik vojaški značaj, tega ni treba posebej poudarjati in dokazovati.
Nove avstrijske avtomobilske ceste bi bile vsekakor zgrajene čisto po italijanskem vzorcu. Široke bi bile 16 m in iz betona. Nemške ceste so še precej širše, do 24 in. Da v Avstriji ne bodo
gradili tako širokih cest, ni dvoma, kajti svet, po katerem bi bile speljane po dosedanjih načrtih, je preveč težaven in neprikladen za takšne graditve. O tem, kdo bi finansiral vse te graditve, italijanski senator Puricelli ničesar ne pove. Toda, sodeč po pripombi, ki jo je stavil v svojo izjavo, da bodo »terenski položaj preštudirali italijanski inženerji«, se lahko že kar sklepa, da so se merodajni avstrijski krogi pomirili z dejstvom, da graditev omenjenih cest prepuste v roke inozemcev. To pa seveda ne bo izzvalo v krogih domačih avstrijskih podjetij posebnega navdušenja. Je pa to nezadovoljstvo tudi upravičeno, kajti avstrijska podjetja so se pri graditvi alpskih cest izkazala za zelo sposobna v tem svojem poslu.
Če res pride do graditve teh avtomobilskih cest in morda še kakšnih drugih v Avstriji, morda ne bo ravno brez pomena tudi za nas in za naš tujski promet. Treba bo samo uravnati smer in najti povoljnega priključka na te avtomobilske ceste tudi od naše strani.
Vsebina filma ..Nesrečniki'
Prvi socialni roman, ki je z njim obogatil svetovno književnost francoski pisatelj Viktor Hugo pred nekako sto leti, je bil tisti, iz katerega je vzeta snov filma »Nesrečniki«. Snov je tako obširna, da je zajeta v dva dela, od katerih tvori vsak lepo zaključeno celoto, ne da bi se človeku, ki gleda prvi del na platnu, zdelo, da kaj manjka, ali da ni pravega konca.
Učinkoviti nauki škofa Myriela
Vsebina prvega dela je nekako tale:
Jean Valjean je nekoč ukradel kos kruha in je bil zato obsojen na pet let robije. Štirikrat je poskušal, da bi pobegnil, toda to mu ni uspelo, temveč se je zaradi tega poizkusa njegova kazen
Navadni uhati netopir pri svojem blaženem spanju.
Harry Baur v filmu »Nesrečniki«.
samo še povečala, in sicer na celih 19 let. Ko je končno le prestal tudi to kazen, so mu v odpustnici seveda dali zelo slabo izpričevalo, namreč, da je to človek silne telesne moči, zraven pa tudi nenavadno nevaren Zato ni bilo nič čudno, da tega človeka ni hotel nihče sprejeti niti za denar, kajti priporočilo, ki ga je nosil s seboj, je bilo vse prej kakor dobro. Ves ogorčen, truden in lačen je Valjean prispel v mesto Digne, kjer se ga je usmilil plemeniti škof Myriel. Ta škof je postopal z bivšim robijašem kot s svojim najboljšim prijateljem Toda Jean Valjean je bil le že preveč dolgo v zaporu: Njegov značaj je pokvarjen. Dobrote, ki mu jih je izkazoval omenjeni škof, vrača na ta način, da se mu ponoči izmuzne iz njegove hiše in mu ukrade povrhu še dragocenosti. Orožniki so takoj prijeli ubeglega Va-ljeana in ker so vedeli, da dragih reči ni mogel nikjer drugje dobiti kot pri škofu, pri katerem je stanoval zadnje čase, so ga takoj odvedli nazaj k njemu.
Tedaj se je škof Myriel zavzel za Valjeana ter dejal orožnikom, da on teh stvari ni ukradel, pač pa da mu jih je podaril sam, ko je videl, kako velik siromak je. Poleg tega, da mu je dal še dva svečnika, ki pa jih je Valjean pri njem še pozabil. Orožniki so na te škofove besede Valjeana res izpustili. Na Valjeana pa je ravnanje plemenitega škofa napravilo tako globok vtis, da
ff
je sklenil poboljšati se. Toda v njem so se pojavili zopet temni instinkti, ki so ga premotili, da je ukradel nekemu dečku dva franka. V tem trenutku pa ponovno vstane pred njim lik plemenitega duhovnika, ki se je potegnil za zločinca, čeprav bi moral pokazati s prstom kot na človeka, ki ne zasluži usmiljenja. Nesrečni robijaš udari v jok, s temi solzami pa je prišlo prerojenje v njegovo dušo.
Preteklo je celih pet let. Neka mala občina je ravno proslavljala izvolitev novega župana Mn-delina, ki si je s svojim poštenim delom pridobil veliko imetje, osvojil pa si je tudi z dobrotami, ki jih je izkazoval potrebnim, srca vseh vaščanov. Le policijski komisar je sumil nekaj o tem, da je morda Madeline identičen s robijašem Valjeanom. To sumnjo mu je potrdil nek slučaj, ko je Madeline s svojo telesno močjo rešil življenje nekemu siromaku. Javert ga je prijavil pariški policiji, od tam pa je dobil odgovor, da to ne more biti Valjean, ker da je človek s tem imenom vendar zaprt.
Ko je tudi Madeline sam slišal, kaj sumijo
o	njem, se je v njem prebudila vest. Odšel je na sodišče in se sam javil kot pravi Jean Valjean, kmalu nato pa je že pobegnil, ker je nekemu revnemu dekletu, po imenu Fantini, obljubil, da bo skrbel za njeno malo Cosetto, ki živi pri surovih vzgojiteljih. Fantina je umrla, Jean Valjean pa je šel, da se oddolži svoji’ obljubi.
Svoboda, Ifubezen
Vsebina drugega dela, ki bi jo na kratko lahko označili z besedami: svoboda, ljubezen, pa je tale:
Jeanu Valjeanu se najprej posreči, da reši malo Cosetto pred lakomnimi in grobimi vzgojitelji z imenom Thenardier. Dejanje se vrši v hiši bogataša Faucheleventa. Cosette je stara 16 let, postala je zelo lepo dekle. Ničesar ne ve o svojih roditeljih in živi zelo srečno s svojim »očetom«. Ta dozdevni »oče«: ničesar ne ve o tem, da se njegova Cosette tajno sestaja z mladim študentom Mariusom. vnukom bogatega in uglednega Gille-nornmnda, čigar hišo je MaiUus zapustil, da bi se lažje posvetil svojim revolucionarnim idejam. Študentje so že vse pripravili za upor, ki je nastal ob priliki sprevoda generala Lainarque-a. Boj se je začel z vso svojo neizprosnostjo, vladne čete zmagujejo na vsej črti. Tedaj pa Fauchelevent (Valjean) izve od Cosette, v kakšni nevarnosti je Marius. Fauchelevent pohiti na barikade, kjer osvobddi od upornikov ujetega Javerta, na ramenih pa odnese skozi podzemske rove ranjenega Maruša v hišo njegovega starega očeta. Javert je bil ginjen nad velikodušnostjo Valjeana in ga je pustil, ne more pa tega pretrpeti kot človek vesti in napravi samomor. — Upor je popolnoma zadušen. Marius ozdravi in se poroči s svojo Cosetto. Vsi so srečni in veseli, le Faucheleventa ni med njimi. Kot bivši jetnik ni hotel priti v plemiško hišo.
Končno smrt osvobodi težko izkušanega človeka. On umre v krogu svojih otrok kot dober in skesan in pošten človek, zvest naukom, ki mu jih je dal plemeniti škof Myriel.
Prvi del tega prvega socialnega romana svetovne književnosti bo predvajal danes ljubljanski kino Union, drugi del jutri kino Malica.
Naročajte Slovenski dom
* f'\”
■! • ■	. *
m *
— t* * 2!
Stroj za kopiranje filmov.
Obvestila
Izpili za zidarske, tesarske, kamnoseške in vod-njakarske mojstre ho bodo glede nn objavo Zbornice 7.11 trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vršili v drugi polovici meseca marca t. 1. v Ljubljani. Obcnoru ko bodo tedaj tudi vršili izpiti o obči izobrazbi in znanju. Prijave je vlagati na Zbornico za TOI v Ljubljani preko pristojnih obrtnih združenj do 25. fehr. t. 1. Vsak kandidat bo na svojo prijavo še posebo.i obveščen o pripustitvi k izpitu in o tofiuem roku pismenega in ustmenega dela izpita. Vsa podrobna pojasnila glede prijavo k izpitu dobijo kandidati pri pristojnih združenjih zn zidarske, tesarske, kamnoseško odnosno vodnjakarsko mojstre.
Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, 17. t. m. bo predaval univ. prof. dr. France Veber: Naša doba
— doba etike. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica). Pričetek ob 20; vstopnine ni.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšeni
ilustriranem tedniku »It a d i o Ljubljana«, ki
stane mesečno samo deset dinarjev. —
Torek, 16. februarja: 12 Pesmi sovernih Slovanov (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cns. spored, obvestila — 13.15 Baletna glasba (Radijski orkester) — M Vreme, borza — 18 Pevski koncert gdč. Mire Gnu-sove. pri klavirju g. Marjan Lipovšek - 18.4« Duševna sestavnost človeka in kultura (g. prof. Etbin Boje) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — lfl.aij Nao. ■ira' Naši smučarji v tujini ("Hrvoje Macanovič iz Zagreba) — 1M.5U Zabavni zvočni tednik — 20 II. koncert Akademskega pevskega kvinteta — 20.45 Kmečka godba, kmečki ples (venček, plošče) — 21.10 Operni zvoki (Radijski orkester) — 22 f'as, vreme, poročila, spored
— 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester).
Drugi programi
Torek, /«. februarja. Bet grad: 19.50 Vučkovičcve skladbo — 20 30 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 20 Koncert po žoljali — 22.20 1’lavir — 23.05 Dunajska glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 30.40 Komorni koncort — Him-Ban: 21.30 Pihala — Praga: 19.10 Zabavni koncert — 20.15 Igra — 21 15 Simfonična posuitov — Varšava: 19.20 Vojaška godba —
Trgovski pomočnik: »Gospod šef, prosim dajte mi en dan dopusta, rad bi se udeležil pogreba svoje tašče.«
Sef: »Da, da, tudi jaz bi se rad udeležil pogreba svoje tašče.«
M. Candie:
Vihar nad Kitaisko
Lepega jutra pa so vladni načelniki spet zasedli svoja mesta po ministrstvih, kar je nedvomno znamenje, da se je vrnila varnost in da se ni treba več bati ničesar. Pred mestnimi vrati se ni prikazala ne Cangova vojska, ne japonske čete.
Tisti večer sem bil povabljen v neko kitajsko rodbino. Hišna gospodinja, očarljiva ženska, uglajena in nežna, se mi približa vsa žareča v zmagoslavju. Njen i’čang iz črne svile je ob strani prerezan, da tu pa tam gleda izpod njega rumena koža. Skloni malo glavo, ki jo krase lesketajoči se lasje, kakor da so iz laka, in me vpraša:
»Ali se vam ne zdi čudovita ta mirnost in ta jasnost, ki jo je znalo prebivalstvo Pekinga ohraniti? Povejte mi, na kaj more upati Japonska spričo te spokojne sile štiristo milijonov podobnih duš?«
Jasno, brezbrižnost je sila, s katero nikdar zadosti ne računamo. Ta moč, ki je v Evropi popolnoma nepoznana, jemlje resničnost vsem prerokbam in vsem načrtom, ki bi jih lahko delali na podlagi kitajskih dogodkov.
Čang Su Liang pa te sile ni puščal vnemar: pred tem ljudstvom ga je v Šangaju morala braniti in skrivati policija. To ljudstvo ga je klelo, poznalo je njegove slabosti in njegovo bojazljivost ter izdajstvo. Ni ga bilo človeka, ki bi ne vedel, da so ga v Italiji morali zapreti
v neki sanatorij, da so ga rešili zastrupljenja z opijem. Toda ali ni to za to ljudstvo postal tri leta pozneje narodni junak, ki je, ki bo rešil kitajsko zemljo tujega jarma? Ali ni to ljudstvo moralo tri leta pozneje, 1936, doživeti, da je ubežnik iz leta 1933 zaprl glaso-vitega maršala Cang Kaj Šeka in odločal o njegovi usodi?
General Mačanšan ali kaznovano junaštvo.
Maršal Cang Su Liang je nekega dne v svoji vili v Italiji sprejel generala Mačanšana, ki je bil ubog, bolan, izčrpan. To je bil general Ma, kakor mu pravijo Kitajci po domače. General Ma je eden izmed tistih tako redkih ljudi, na katere je Kitajska lahko ponosna.
Da se razumemo: general Ma je tudi izdal svojo domovino kake tri ali štirikrat. Toda ko je udarila ura za zadnji boj, je pa znal braniti domovino do zadnjega svojega moža, ji žrtvovati čast, moč, denar in zdravje.
Stari Ma se je bojeval že za rusko japonske vojne. Tedaj je bil poglavar solidno organizirane in povsod upoštevane roparske tolpe. Polagoma se mu je posrečilo ustvariti pravo armado, ki sicer ni bila tako številna, kakor tista, katero je imel stari general Cang, pač pa je bila močnejša od njegove zaradi hrabrosti ljudi, ki so jo tvorili: to so bili stari bojevniki, ki so poskušali ogenj po vseh bojiščih.
Ma se je vezal zdaz s Sovjeti, zdaj z Japonci, kakor mu je kazalo. Danes je bil sovražnik tistega, s katerim je še včeraj sklepal zvezo. S takim vedenjem in s to politiko si je Ma pridobil tak ugled, kakršnega bi mu ne bila dolga
zvestoba ideji, stranki ali načelu nikdar prinesla.
Ko so leta 1931 Japonci, lastniki železnice, ki reže Mandžurijo, pošiljali inženjerje in delavce popravljat most na reki Noni, so jih Majeve čete vse pobile. Ko so v Tokiu izvedeli to novico so poslali polk pehote za varstvo delavcev. General Ma jih je sprejel nadvse vljudno. Zagotavljal jih je o svojih mirnih namenih in čustvih in o svojih simpatijah za Japonce.
i	Komaj pa je japonska vojska postavila
svoj taborišče, jo je že uničil nenkdni in siloviti napad kitajskega generala. 2e pri prvih strelih je Ma poslal Čangu brzojavko in mu naznanil odločilno zmago nad Japonci ter obljubil v kratkem novo ofenzivo.
Japonska je zdaj na bregove Nonija poslala celo armado, ki je prisilila Maja, da se je umaknil. Toda Japonci niso znali te zmage izkoristiti. Kitajske čete so se zatekle na Vzhod, kjer je železnica v ruskih rokah. Ce bi jih Japonci zasledovali, bi tvegali spopad s Sovjeti
i	Toda to ni japonske vlade prav nič ovi-
ralo, da ne bi nekaj mesecev pozneje generala Maja imenovala za vojnega ministra nove
j Mandžurske države. Ta poplava časti ni starega roparja prav nič navdušila. Vedel je, da Japonci s tem kontrolirajo njegovo vojsko, da nima več province, da bi po svoji volji nalagal davke. Njegova nova plača je bila daleč pod dohodki, ki jih je imel svoje čase.
Ob koncu konference v Mukdenu, kjer je sedel med devetimi velikimi oblastniki, ki so imeli nalogo ustanovit novo mandžursko državo in podpisati proglas, ki uradno ustanavlja neodvisno mandžursko državo, pa Ma nenadno izjavi, da ne zna pisati. Ali je stari lisjak govoril resnico? Ali pa je bila to samo pretveza, da ni podpisal listine, ki je vzela njegovi domovini najbogatejšo pokrajino.
Na vsak način je nekaj tednov pozneje poslušal povelje iz Pekinga in se je uprl Japoncem. Preden je s svojimi četami dosegel Hejho, pravo naravno utrdbo, se je polastil blagajne nove države. Tako opremljen je pričakoval primerne prilike.
Položaj Japoncev je zdaj zelo kočljiv. Ce nočejo, da nova država, ki so jo komaj pomirili, spet pade v nered in brezvladje, se morajo za vsako ceno rešiti Maja.
Ma prav dobro ve, da bo boj, ki ga začenja, zadnji. Ce bi bil tistega kova kakor vsi ostali kitajski generali, bi se bil z Japonci pomiril in iz svojega položaja koval dobiček in čast.
(Nadaljevanje.)
Čez nekaj dni boste brali:
Beg čez Azifo
Spom n slovenskega u etnfka J. Jurce
»SluveuslU dom« izliuja vsali delavnik nh 12 Mwečna naročnina 12 Din za inozemstvo 25 Din Orednifitvo Kopitarjeva olica WTT! Telefon 2994 in 29%. UDrarni K-ouitarieva b.
Telefon 29& Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani; K. Ced Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože Košiče k.