DOflOLJUBOVA PRILOGA Zfl URŠE GOSPODARJE GOSPODINJE Ih DEKLETA Stev. 12. V Ljubljani, dne 30. novembra 1911. Leto III. Prijatelj - Mi! vKradom naj?« so začudiš. Gotovo jo to le burka tiskarskega škrata, kajti poznam bolje sedmo božjo zapoved od njega. In vendar ponavljam: »Gospodar, če hočeš sebi dobro, moraš postati neke vrste tat!« — Toda stvar ni tako ne\arna, kot si morda misliš, kajti naperjene so le proti ljudem, ki so že vajeni tatvine, in med temi si tudi ti, dragi gospodar, ki bereš te vrstice. Kra-deš žc dolgo vrsto let. Vem, da jc zame dobro, da mc ne more doseči tvoja post, kajti slaba bi se mi godila v trenotku, ko te dolžini t a t viiie. In vendar je tako! Tat si že iz navade in ako ti dajem korajžo, da k radi le še bolj, storim to le z željo, da hi \ resnici kral šc krepkeje. Seveda si bil kot tat vedno zelo pr. viden in si pošiljal raje druge na krajo zase. Makari naj i v prihodnje (»iane pri tem in veliko denarja si lahko prislužiš, ako to nezločinsko obrt le ju a v nridno izvršuješ. kradi tedaj! Toda kaj, kako in kje? Vse to bi rad urno zvedel od mene in srbijo te že prsti j)o ukradenem blagu. Vprašati je lahko, a odgovor dosti težji. Hočem ti lahko: »Kradi dušcc ali dušik iz zraka s pomočjo rastlin,« toda nc vem, če sem ti s tem kaj prida pomagal. Zato se moreva že nekoliko prcšernejc razgrniti na klopi, da sc jrorazgovoriva bolj jasno iu natančno. Zdaj ti pa odgovarjam kar jio vrsti. Na vprašanje: 1. »Kaj naj kra-dem?« — »Kradi gnoj!« — 2. »Kje naj ga j>a kradem, ko ga vendar čuje vsak misod kot pozoj s sedmimi glavami svoj zaklad?« Odgovor moj je Pavlihov: »Pač tam, kjer ga najlažje dobiš!« — :>. »Kako pa naj začnem krasti, ko sem še tako malo vajen tega dela?« Znanost ti odgovarja mesto mene: »Prideluj mnogo detelje, grašice. fižola in graha!« 1. Gnoj jc naše geslo. Zadovoljno se smehljaš, kajti to reč dobro razumeš, pa ti je tudi ni nikoli dovolj. Kjer je veliko gnoja, tam so tudi bogate žetve doma. Toda ne samo od množine je veliko odvisno, ampak vsaj toliko tudi od dobrote gnoja ali od njegove kakovosti. Če krmiš svojo živino obilno in z dobro pičo, potem bo tudi njen gnoj boljši nego od živine zanemarjenega soseda. Saj si morda že slišal pregovor: Kakršna krma, takov je gnoj! To jc tudi i>opolnoma naravno. Čim boljšo krmo jiokladaš, toliko več rastlinskih redilnih snovi gre skozi živalsko telo in za toliko boljši je vsled tega tudi gnoj. »Katere rcdilnc snovi so pa v gnoju?« hi rad vedel, kajne? — Predvsem štiri, katerim lahko j)orečemo glavne rastlinske redilne snovi, namreč: dušeč, f o s f o r n a kislina, k al i in a p n o. Kadarkoli imamo opraviti z gnojenjem, vedno se suče vse naše prizadevanje okoli teh štirih, deloma tujih reči. Kakor je za človeka slabo, ako mu primanjkuje kruha, soli, mesnine in vode, tako jame hirati rastlina, če zeva zastonj za eno svojih štirih redilnih snovi. Taka rastlina shujša, oslabi. Vso to bolehnost jra čutiš nazadnje le ti, prijatelj, v jiodobi borne žetve. Zato, moj dragi, krmi svoje rastline prav obilno, pitaj jih, da ti postanejo okrogle in debele in ti napravijo v jeseni veselje s polno kaščo. Krma za rastline pa je gnoj in v gnoju morajo biti vse one snovi, ki jih potrebuje rastlina, da more postati velika in rejena. Prav mnogo je pri nas še gospodarjev, ki poznajo, vsaj iz p.a-kse, edinole hlevski gnoj. Rad pritrdim, da ga ni pod solncem materijala, ki bi mogel nadomestiti hlevski gnoj za zmiraj in popolnoma. Naj pa bo hlevski gnoj šc tako dobra stvar, vendar uče stotere izkušnje, da ž njim samim ne moremo doseči od svoje zemlje največjih dohodkov, ki so sploh mogoči. To je pa zato, ker hlevski gnoj nikdar ne vrne zemlji vseh redilnih snovi, ki smo jih ji vzeli z žetvijo. Kajti nekaj snovi porabi živina za svoje telo (za meso in za mleko), drugo jia prodamo iz kmetije proč (žito v zrnju, krompir, fižol itd.). Pa tudi v snoveh, ki jih ima gnoj v sebi, ni lepega prijateljskega razmerja in soglasja, ker ni zadosti onih snovi, katere rastlina najbolj potrebuje. Predvsem je v hlevskem gnoju jiremalo fosfor ne kisline in ako slabo ravnaš z gnojem, tudi dušeča ni zadosti. Če hočeš sebi dobro, dodaj, kar manjka, izpoj»olni hlevski gnoj! Lahko ti je to storiti z umetnimi gnojili. Istočasna pravilna raba hlevskega gnoja in umetnih gnojil je danes nujna zahteva za vsakega umnega pridelovalca rastlin in za takega hočeš vendar veljati tudi ti. Zato se moraš pa na vsak način seznaniti z umno ali racionelno porabo umetnih gnojil. Seveda s tem, da si se seznanil z uporabo gnojil, še njiva ni pognojena. »Rabiti umetna gnojila,« j>orečeš, »je lepo, toda denar, ki ga je treba šteti zanje, je tudi lep.« Morda pa se da dobiti umetno gnojilo še ceneje, kot z nakupom, kar bi bilo še lepše. In kaj je ceneje kot kup? I no, kradež! Zato ti za vriskam znova na uho: Gospodar, kradi rastlinske snovi! Toda ne hodi k sosedovim, tudi ne v skladišče kmetijskega društva ali zadruge ali celo v zalogo kmetijske družbe v Ljubljano; kajti prišel bi v navzkriž z žandarjem ali policajem. Vzemi raje tam, kjer je vsega v izobilju, v deveti deželi: iz zraka! 2. Seveda marsičesa kar naše rastline krvavo potrebujejo, ni v zraku, tiste snovi pa, ki se nahajajo v zraku, pa mnoge rastline ne morejo uživati, nimajo zob, pripravnih za ta oreh. To je dušcc. Znan je marsikomu ta dragi dečak. ki stane v čilskem solitru 9' skoro 2 K za 1 kg. Obenem je pa tudi grozen lahkoživec. Nahaja se sicer v ■^noju, toda če ga ne dižiš na vso moč /.a kodre, ti uide v zrak. Tekoči duh, ki ti zlasti pozimi, ko stopiš zjutraj v slabo zračen Ii lov, šine v nos in privabi solzo v oči, ni nič druzega kot veseli »amonijak«, ki se je zgubil iz gnoja v zrak in v tvoje nosnice. Ta dragoceni dušeč se nahaja torej v zraku. Pa vse rastline si ga ne morejo prilastiti iz zraka, ne morejo ga »usvajati«, ker morejo jesti le to, kar najdejo korenine v zemlji. Če hočeš krasti dušeč, moraš imeti posebne rastline, ki so vajene tega dela, posebne lovske pse, ki umejo lov na divjačino »dušeč«. Take rastline zaznamuje kmetijski veščak kot »zbiralke dušeča ali dušičnice« in prišteva sem zlasti razne vrste detelj, grašic in sploh rastline z metuljastim cvetom, ki imajo stročnate plodove in ki jim zato pravi rastlinosloVec (ali botanik) metulj-nice ali stročnice. Vse te rastline so v svojih koreninah, steblovju in listju bogate zakladnice dušeča. Dobivajo ga pa ne iz tal, ampak naravnost iz neizmernega zračnega oceana (morja), kar je njihova čudovita in p; okoristita prednost. Zdaj pa pozor! Čim lepše se to rastline razvijajo, toliko več dušeča lahko zajamejo iz zraka, toliko bolj dušičnato je njihovo listje, steblovje in korenje. Ako pridelujemo take rastline, privabljamo brez stroškov dušeč v svojo zemljo in ker ostane po košnji ali žetvi še znaten del rastlin (korenine in strnišče) v zemlji, zato je zemlja v resnici zdaj znatno bogatejša na dušecu, nego je bila popreje. To je kraja, ki te je učim, za katero te vzpodbadam na glas kot prerok v puščavi: pridobivanje dušeča s pomočjo dušičnatih rastlin. Rečem pa: ako se že lotiš te tatvine, bodi tudi po-polen lat in ropar! Ni je namreč z lepa bolj kisle figure od mevžastega roparja. Če lioCeš biti fabrikant za dušeč na svoji zemlji, potem tudi krmi pošteno svoje pomagače in nabirače dušeča. Detelja, grašica, stročnice sploh bogatijo tvojo rodno grudo z dušečem! Kradejo ga naravnost iz zraka. Ta lastnosft je zate, prijatelj, prijetna, to pa tembolj, ker jc druge, rastline nimajo. .So sicer lepe in pridne po svoje in zadovoljne z dušečem, ki ga najdejo v zemlji, pa tudi samo s tem. Treba jim je dušičnato hrano pripraviti lepo na krožniku — v prsti — drugače se vam je ne dotaknejo. Zato pravimo tem rastlinam »trošilke dušeča« in prištevamo mednje vse vrste žit, okopa-vine in trave. Stoj! Žita so trošilke. dušeča! Ze vidim, da se nekako neverno smehljaš, kajti ta storija o dušičnicah in trošil-kah se ti zdi bolj za Pavliho. Odkodi laj neki zvedo učenjaki tako reči? Nikari ne popra<šuj predolgo, dokazati ti hočem gorenjo trditev, dokazati, da so pogledali kmetijski izvedenci, ki jim pravimo kemiki, celo rastlinam v želodec, da bi videli, kaj jedo. Povej mi torej: »Po katerem sadc žu ti rodi pšenica najlepše?« — »l'o detelji,« zveni tvoj odgovor brez obotavljanja. »In zakaj?« te vprašam znova, pa tudi precej odgovarjam: Ker je pšenica trošilka, ki raste tem bujneje, čim bogatejšo zalogo dušeča najde v zemlji. Njena prednica — detelja — pa je dušičnica, ki je nabrala iz zraka lep prihranek ter ga zapustila svojemu dediču pšenici. Živela taka tatvina! zavriskaš gotovo soglasno z menoj. Pa še tega-le nikar ne pozabi! Stročnicam silno ustrežeš in pomagaš i do lepega razvoja, ako jim pripraviš dovolj kalija in fosforne kisline. Krasna bodo tvoja deteljišča in travniki, ako jih pognojiš s superfosfatoln in Tomaževo žlindro, ki sla fosfo ni gnojili in pa s kalijevo soljo ali s kajnitom, ki sta bogata na kaliju. Z veliko vnemo bodo srebale tako negovane rastline dušeč iz zraka, bodo pretečna krma za tvojo živino, pa tudi po svoji smrti bodo rodovitile zemljo s svojimi dušična-timi koreninami. Tako sem ti pokazal studenec za pridobivanje dušeča, vir, ki nikdar ne usahne. Pot je lahka in poceni in ti prihrani marsikak desetak za čilski so-liter ali žveplenokisli amonijak. Zato kradi, kradi! Naj ti ne bo žal tistih kronic za kajnit in Tomaževo žlindro. Saj zamenjaš ti ceni gnojili za mnogo dražji dušeč, ako se pečaš z našo tatinsko obrtjo prav v velikem. Čim bolj dušičnato. je tvoja krma, toliko redilnejSa je za živino, toliko več mleka in mesa dobiš od nje. Boljša krma pa dela tudi boljši gnoj ter boljše pridelke! Glej, kaj lahko napravi tatvina! Več krme — več živine — več gnoja — več pridelkov — več denarja! Tomaževa žlindra in superfosfat na eni. kajnit in kalijeva sol na drugi — to je prava hrana za dušičnato tatove. Kupi le te piče z mirnim srcem, ker sc splača, čc pa nimaš potrebnega pod palcem, pojdi v posojilnico. Zavoljo obresti in vračevanja ali amortizacije te ni treba skrbeti. Vse to si ukradeš iz zraka! Švica nam zgled in svarilo. (Konec.) Jasen nam pa postane ta Ijaj, če pogledamo, kaj sc leta 1910. in leta 1907. Švicarji so kupili vlani žita . . za 193,0.18.533 F za krompirja in sadja „ 37,904.215,. „ pijače (vina, piva in žganja) . . . „ 68,040.850 „ „ mesa. jajec. masla in perutnino . . „ 79,34(1.790 ., „ živili živali (govedu za klanje in ovce) . . . živalski izdelki (čreva, perje in drugo . . . . „ 5,003.705 „ „ semena in krmila., 37,325.991 , „ pi inianjk-jo uvozilo 1. 1907. " 190,741.005 F 26,024910 ,, 37,546.839 73,001.884 ., 81,750.358,, „ 55.862.810 „ 4,500.628 „ 28,465.090 „ .Skupaj . . 497,079.398 F 416.752.232 F Če pogledamo te številke natančneje, se nam kaže Švica v novi luči. Žita pridelujejo doma zelo malo, komaj osmin ko vse potrebe. Še krompirji morajo več kakor 500.000 stolov kupili. Za mlečne izdelke dobijo z živino \ i - I 144 milijonov, toda za živino, maslo in mast morajo dati Iti 1 milijonov, le za žito 193 milijonov. Kaj pa, čc vojska nastane med sosedi, ki bodo gotovo svoje meje Švici zaprli. Ječmena za pivo so upeljali 475.000 stotov za 15 milijonov, hmelja 5823 stotov za 2 milijona. Čudno je pa, da s > dali toliko za pijače, lles se je vino lani zelo podražilo, toda da so v treh lelih kupili za 31 milijonov več pijače, je pa vsekako čudno. Večina vina je prišla i/. Laške, namreč 828.000 hI, iz Špansko 422.000 hI, iz Francoske 217.000 bi. Samih jajc so porabili za 1(53 milijona, perutnine za 11 milijonov. Od goveje živine je prišla večina i/. Francoske. Iz Avstrije je prišlo tja 6222 volov. Kupili so tudi 110.000 prašičev z a 142 milijona kron. Iz Avstrije jih je prišlo ija 17.700. Natančni računi so pokazali, da je lani pojedel povprečno vsak Švicar za 21 20 franka ali po našem za 30 K tujega mesa. In Švica je skoro izključno živinorejska dežela. V Švico pride vsako leto na tisoče in tisoče tujcev, ki res pustijo v deželi mnogo denarja. Če računamo, da pustijo vsi tujci na leto 70 milijonov, kar je zelo veliko, nam še vedno ostane v gospodarstvu primanjkljaja več sto milijonov. Kako so da to pojasniti pri deželi, ki je gospodarsko tako razvita? V deželo so prišli tujci, ki .so imeli obilo denarja. Domačini so jih sprejeli z odprtimi rokami, ker so upali od njih zlatega dežja, ki je res prišel. Ko so pa videli potratno, pohotno in brezbrižno življenje tujih bogatinov, ki so si vs privoščili, so se tudi sami navadili življenja po svojih strasteh. Kakor kažejo številke, žive Švicarji čez svoje razmere, si postrežejo, kolikor morejo. Nazadnje bo vendar začelo primanjkovati. Zdaj cveto tam le še sadjarstvo in mlekarstvo. če se razvijejo naše dežele iu Laška, bo kmalu Švica težko prodala svoj sir. Ze letos, ko bo vse dražje, bodo gotovo še težje izhajali, čc tudi sir drago prodajo. Naj se ustavi trgovina in nastane kriza v obrti, pa je Švica skoro uničena. Država, ki nima skoro vsega doma, mora imeti tako moč, da se nobenega ne boji, kakor sedaj Angleška. V resnici so tujci prinesli Švici malo pravega in stalnega dobička. Neki visoki gospod, ki Švico dobro pozna, mi je rekel: »Švica bi bila žc dobra, ko bi bili tam boljši ljudje.« Tudi v verskem in nravnem oziru je precej slabo. Glavna krivda v tem zadene tujce, ki se po večini za Boga in božje zapovedi nič nc zmenijo. Nekdaj so bili Švicarji globoko verni ljudje. Tudi sedaj sc dobi še prav mnogo odločno verskih mož, toda splošna vernost ljudstva zelo peša. Mi se la 11 ko iz teli razmer mnogo naučimo. Ako bi nas povzdiga gospodarstva navadila obenem na večje zapravljanje, nam bo šlo slabše, kakor sedaj. Noben navaden kmet ne dobi iz svojega posestva toliko, da ne bi prav bili ko zapravil, ko bi hotel. ("', e povzdignemo gospodarstvo, moramo povzdignili tudi svoj značaj in svojo možatost, ki si zna o pravem času tudi kaj odreči in potrpeti. Urez plemenitega srca je ves zunanji napredek, in najsi bo še večji kakor je v Švici, le zunanja lupina. Nc blagoslov, ampak pravo proklet-slvo pride na take družine in tak narod, ki se briga le za zunanjo omiko ter hoče imeti nebesa na svetu. Nazadnje vidimo v Švici, da ni dobro le ene panoge gospodarstva podpirali in druge zanemarjati. Vse vrste so veje istega debla. Če se mnogo vej posuši, tudi deblo trpi. Za nekaj časa ,-e zdi. da smo dobro napravili, ko smo to iu ono gospodarstvo svojih očetov opustili. Nazadnje se pa pokaže, da je bila vsa sreča le navidezna. Mi pa hočemo imeti pravi napre-d< k povsod in zato moramo res delati po svojih močeh pri gospodarstvu in šc 1 olj pri vzgoji svojih otrok. Naši gospodarji rabijo vedno bolj pogosio močna krmila za rejo in pitanje živine. Čc se pozimi krmi slama goveji živini, se mora pridejati krmi nekaj močnih krmil, bodisi otrobov, la-nenih, o.ehovih, sezamovih, soje ali drugih tropin. Letos primanjkuje na mnogih krajih krompirja. Da se bodo prašiči kljub tej nesreči mogli izpitati in ohraniti breje svinje pri moči, bo i oba prav izdatno rabili močna krmila. Kmet. ki daje živini krmila, mora vedeti, katera so boljša za njegovo živino in katera so pri isti ceni več vredna. Krmila so za hrano, vrednost hrane se pa ravna po vrednosti prebavljivih o - Ime S a a •S A S" g 41 C i 1. Soja tropine . . . 2. Orehove tropine . .'i. Bombaževe tropine 4. Sezamove tropine . 5. Lanene tropine . . (3. Bapsove tropine . 7. Treberji..... H. Otrobi..... 9. Kokosove tropine . 10. Palmove tropine . 11. Ječmen..... 12. Riževa moka. . . 13. Turšica..... 14. Suhi krompir . . beljakovin in po vrednosti vseh redil-nih snovi, katere imenujemo s celotnim imenom: škrobova vrednost. Profesor Neubuuer v Bonu je letos vsa krmila prav natančno preiskal in povedal po sledeči tabeli prav natančno vrednost krmil. Če pogledaš lo tabelo, imaš v prvi koloni množino prebavnih beljakovin, v drugi pravo škrobovo vrednost ali po domače povedano, koliko odstotkov se od vsega krmila porabi za hrano. V tretjem razdelku je v številkah navedeno, koliko krmila je treba za 100 kg redilnih snovi. V četrti koloni je povedana sedanja tržna cena v nemški marki, ki velja po našem denarju 1 K 18 h. V peti jc povedana prava cena, kakor bi smela in morala biti po krmilni vrednosti, če se vzame vrednost krmilne jednote v sedanji draginji 24 mark 13 fenigov, ko je bila še meseca julija le 19 mark 19 fenigov. Toliko je cena poskočila. Ko so tovarne videle, v kakšni zadregi bo letos kmet s krmo, so šle naglo s ceno na kviško. Ze lani so na to špekulirali. Nakupili so slabe moke, ki se navadno za krmo porabi, na tisoče vagonov. Mislili so, cla bodo spomladi kmete odrli. Letošnjo spomlad je pa vse lepo pokazalo, da ti špekulanti niso mogli moke prodati. Mnogi so svoje zaloge uničili, ker blago ni šlo izpod rok in se je začelo kvariti. Kakor kaže, so hočejo letos odškodova-ti. Šesta kolona kaže, koliko znaša vrednost krmila, če vzameš vrednost srednjega krmila 100. Kolikor je pod 100. toliko cenejše je, kolikor je nad 100, toliko jo pred ago. Iz tega vidite, da je izmed vseh krmil, ki sc pri nas rabijo, najcenejša riževa moka (77). Rapsove tropine menda nikjer ne prodajajo. Poceni je tudi soja (98), orehove tropine (9G), sezamove (86), tropine palmovega zrna. Ječmen je 98, turšica 86, bombaževe tropine imajo ravno 100. Predrage so lanene tropine (113). Pri nas moramo upoštevati, da jc cena šc veliko višja. Torej se ne izplača tropine kupovati. Sedma kolona pa kaže vrsto vrednosti. Čim nižjo številko ima, bolj sc izplača to kupiti. Za 100 kg krmilne vrednosti je treba kg krmila Sedanja tržna cena v markah, marka je K 1-18 Prava vrednost krmila po redilnih snoveh Tržna vrednost. če se vzame dobljena vied-nost 100 Vrsta vrednosti ______ 138-7 10-65 17-05 98 8 129 17-60 18-33 96 7 138 17-10 1713 100 10 140-8 14-50 10-86 86 4 1393 19-30 1711 113 11 163-7 11-10 14-56 76 1 198-8 14-20 12-02 118 12 234-7 13-40 1020 131 14 130-7 16-40 1833 89 6 142-5 14-10 16-83 84 3 147-3 16- 16-32 98 9 146-2 12-70 16-46 77 2 122-7 16-90 19-61 86 6 192-7 15-20 1249 122 13 Najdražji so torej otrobi. Upoštevati moramo, da so vsa tuja krmila kolikor toliko zmešana z raznimi drugimi snovmi; deloma že sama po sebi, še bolj pa vsled goljufij tovarn. Vse nam kliče v spomin, da bomo morali najprej doma pridelovati veliko ječmena in turšice, ki sta še vedno najboljši krmili. če bo treba kaj kupiti, bo še vedno boljše kupiti ječmen ali turšico, kakor razna druga krmila. Pred vsem je pa vredna priporočila čisto pozabljena riževa moka, ki jc izmed vseli pri nas znanih krmil najcenejša. Ko bomo rabili krmila, se nc smemo čuditi, ako ni precej očividnega sadu. Žival se mora na krmo šele navaditi, potem bodo sa-moosebi izginili oni nespametni ugovori, da se po ovsu mleko posuši, da sezamove tropine le zmanjšajo množino mleka. Sicer res ni vsaka krma vsaki živali prikladna. Pri ljudeh je pač ravno isto. Nekateri ne morejo zelja, drugi repe, tretji fižola, nekateri žgancev ali kake druge jedi. Kar viti se začne, če eno zoprno jed le pokusi. Pri živalih je gotovo ravno tako. Če ima tudi krmilo veliko beljakovin in škrobovih vrednosti, nc bode dosti pomagalo, ako žival krme ne mara. Slanik ima prav veliko hranilno vrednost, pa ima vendar večina ljudi rajši trikrat na dan repo in krompir, kakor dvakrat slani-ke. Ako živali krma ne gre, se no da prisiliti. Sam sem skusil to pri želodu, ki ima veliko redilnih snovi v sebi. pa ga prašiči vendar niso marali. Pogosto so pa te težave le v začetku poizkusov. Ko se žival navadi na krmo, gre prav dobro. Da imajo krmila boljši učinek, jih je dobro zmešati in vzeti 2 vrsti skupaj. Saj morate tudi na mizi zadnjega hi-šarja biti opoldne dve jedi, kakor tudi zvečer, če je tudi večerja le v krompirju in soku. Napravili so učenjaki lake zmesi, ki imajo povprečno 30 kg beljakovin in 100 kg škrobovih vrednosti v sebi, teža je pa seveda različna, kakor tudi cena, dasiravno je krmilna vrednost popolnoma ista. V sledečem imate povedano, koliko je treba takih zmesi vzeti, ki imajo vse popolno isto vrednost, cena je pa zelo različna. 1. 58 9 kg soje in 48-1 kg riževe moke, kar jc stalo julija 16 M 40 pf. 2. 553 kg orehovih tropin in 836 kg riževe moke, kar je stalo julija 17 M 51 pf. 3. 64 kg bombaževe moke in 78 7 kg riževe moke, kar jc stalo julija 17 M 65 pf. 4. 53 6 kg soje in 90 4 kg ječmena, kar je stalo julija 20 M 45 pf. 5. 101 5 kg lanenih tropin in 397 kg riževe moke, kar je stalo julija 20 M 78 pf. 6. 50 5 kg orehovih tropin in 897 leg ječmena, kar jo stalo jul'ja 21 M 43 pf. 7. 27 kg soje in 189 kg otrobov, kar je stalo julija 23 M 54 pf. 8. 65 kg lanenih tropin in 125 3 kg otrobov, kar jc stalo julija 23 M 95 pf. 11« 42-4 72-1 45-2 77-5 39-5 72-3 34-2 71 27-2 71-8 23 61-1 141 50-3 9-8 42-6 16 3 76-5 13-1 70-2 8 67-9 6 08-4 6*6 81.5 3-6 51-9 9. 255 kg orehovih tropin in 188 4 kg i otrobov, kar je stalo julija 24 M i pf. Pri popolno isti krmilni vrednosti 1 na beljakovinah in škrobu je vendar prva zmes 7 M 60 pf. cenejša. Prve so najcenejše. Čimbolj gre proti koncu, dražje je. Najbolj se je bati lanenih tropin in otrobov, ki se kmetu tako nikoli ne izplačajo. Marsikdo bi pa rad vedel, kolika je pa vrednost žita, pese ali krompirja, če se upošteva le krmilna vrednost. Če upoštevamo vrednost po koloni peti, potem bi plačali za živalsko krmo za vsakih 100 kg sledeče cene: Pšenica 1713 M, dobro seno 7 45 M, rž 17 13 M, dobra slama 435 M, oves 14-35 M, krompir 4 58 M, ječmen 17 32 M, pesa (srednja) 152 M, dobra domača detelja 7G5 M, pesa (velika) 1 21 M, suha lucerna 535 M, pesa (majhna) 179 mark. Izbirajte si torej za krmo živali one snovi, ki so cenejše in imajo vendar veliko krmilne vrednosti. Avstrijsko živinorejo po Mm šle®. Vsak gospodar mora vedeti, če mu gre gospodarstvo naprej ali nazaj. Suhe številke mu najbolj jasno kažejo njegovo pravo stanje. Učiti se moremo iz svojega gospodarstva, še veliko bolj pa iz tujega napredka. Priobčujemo torej podatke iz zadnjega štetja avstrijske živine, da spoznajo naši kmetje gospodarske razmere tudi po druzih deželah in sami po tem zgledu izboljšajo svojo živino. Živine je bilo: Vrsta živine - 1900 1910 -j- več, — manj v odstotkih Konji..... 1,716.488 1,801.090 + 84.602 -f 4-93 Goved 9,511. 70 9,159.808 351.362 - 3-74 Mule in osli..... 66.647 73.041 -f 6.394 + 9-59 Koze . . 1,019.664 1,253.650 + 233.i'86 ■ J- 22-95 Ovco 2,621.026 2,428.586 192.440 — 7-36 Prešiči . . 4,682.654 6,431.966 + 1,749.312 + 37-42 Panji čebel..... 996.193 1,232.380 + 236.241 -r 23-72 Perutnina....... 26,671.592 35,743.075 T 9,071.483 -i 34 01 Če pogledamo nazaj, je bilo živine: 1869 1880 1890 1900 1910 Goved...... ...... 7.425.212 8,584.077 8,643.036 9,511.170 9,150.808 Prešičev............ 2,551.473 2,721.541 3,549.700 4,682.654 6,431.9«« Ovac.............. 5,026.398 3,841.340 3,186.787 2,621.026 2,428.586 Iz tega vidimo jasno', za koliko se je povzdignila živina v 40 letih. Na posamezne avstrijske dežele se živina razdeli tako-le: Dežela Število prebival. Goveda PrašiCl Ovce 1900 1910 1900 1910 1900 1910 1900 1910 Dol. Avstrija . . . 3,100.493' 3,530.698 606.938 609.414 530.231 710.276 61.490 44.612 Gornjo Avstrija . . 810.846 852.667 588.569 552.877 281.507 355.207 47.674 32.204 Solnograška . . . 192.763' 214.997 141.549 128.618 15.342 22.583 45.063 35.991 1,441.604 71S.S41 683.443 678.910 836.520 123.245 86.708 Koroška . . 367.324' 394.735 256.220 222.383 170.043 185.595 118.563 71.316 Kranjska...... 508.150 525.083 253.839 226.977 107.836 177.300 38.629 24.195 Trst z okolico 178.599 229.475 4.860 3.129 1.724 3.244 62 279 Goriška z Gradiško 232.897 261.721 75.759 74.! 187 35.859 57.757 25.367 15,090 Istra 346.050 403.261 59.073 60.490 32.464 50.693 227.325 203.550 Primorje skupaj 756.546 894.457 139.692 138.6(6 70.047 111.694 252.754 218.91!) Tirolsko ..... 852.712 946.498 423.405 412.667 70.558 99.550 176.594 150.903 Predarlsko ... 129.237 145.794 62.635 58.592 12.194 17.131 7.909 4 686 Tirolsko s Predarl. 981.949 1,092.292 486 040 471.859 82.752 116.081 184.503 156.589 Češko ...... 6,318.697 6,774.309 2,258.338 2,290.537 688.822 1,012.752 228.307 152.998 Moravsko..... 2,437.706 2,620.914 789.552 801.367 455.318 633.538 37.683 24.117 Slezija...... 680.422, 756.590 203.788; 196.626 107.420 144.200 9.640 5.748 Galicija...... 7,315.9391 8,022.126 2,718.166 2,565.079 1,254.884 1,835.464 437.697 358.963 Bukovina..... 730.195 801.364 241.422 227.906 183.344 219.298 147.739 189.489 Dalmacija . . 593.784 646.062 108.216 194.71(1 56.748 70.849 888.039 1,027.747 Skupaj . 26,150.708;28,567.898 9,511.170 9,159.808 4,682.654 6,431.900 2,621.026, 2,428.586 Govedoreja je torej napredovala« le na Češkem, Moravskem, Niž. Avstrijskem in Istri. Prve tri dežele imajo ugodno stanje govedorejo zaradi dobrega gnojenja, ki je ravno v teh deželah najbolj razširjeno. Poglejmo še posamezne vrste živine. (Glej tabelo „G o v e d a" 12' Naslednja tabela nam kaže, koliko je bilo leta 1900 in 1910 mlade živine, pod eno leto stare: Več ( |■), ozir. Dežele in upravna ozemlja 1900 1910 , manj -) 1900- 1910 1 Dol. Avstrija 76.302 77.090 |" 788! + 1-u Gornja Avstrija 103.349 94.424 - 8.925J 8-i i Solnograška 27.790 23.036 4.754 - 17 1 Štajerska .... 140.004 136.924 - 3.080 2-2 Koroška..... 47.986 31.562 — 16.424 34".: Kranjska . . 44.203 43.502 — 701 -16 I-; Trst z okolico 269 253 — f Goriška z Gradiš. 13.672 14.214 -(- 542' Istra .... 7.609 8.820 -j- 1.211 r. i Primorje .... 21.550 23.287 ' 1.737 ;-. i Tirolsko .... 75.242 76.722 1.480- - L Predarlsko . . 10.899 10.615 - 2M - 2' Tirolsk. s Predarl. 86.141 87.337 1 1.196 P 1-4 Češko ..... 455.064 463.768. 8.704 - 1 Moravsko .... 157.637 161.659 4.022 - 2*i i Slezija..... 37.983 37.133 - 8" o! - 2*2 Galicija..... 627.027 479.487 - 47.540 ! "(I liukovina .... 60.634 55.354 - 5.28(1' 8-7 Dalmacija ... 13.977 11.320 2.657|- 19-0 Iz te tabele spoznamo, da smo bdi res po suši grozno udarjeni. Š.evilo mlado živine je prav neznatno padlo. V sili so morali kmetje le od aslo živino odprodati. Kaže se, da bomo kmalu prišli na prejšnje število. Prašiči: (Glej tabelo: Število prašičev v avstrijskih deželah.) Izmed vseh dežel so sc torej prašiči najbolj pomnožili na Kranjskem za 64 4 odstotkov, ker Trsta in okolice tako nc moremo upoštevati. Pravi vzrok velikega števila prašičev pri zadnjem štetju pa ni le v napredovanju prašičereje, temveč v vremenskih iHžiiierah lanskega decembra. Milo je zelo toplo in deževno, da niso mogli prašičev klati, niti odprodati. Debeli prašiči se pro dajajo navadno zaklani, takrat jih pa klati niso mogli. Gledati bo treba, da nc bomo v prihodnjem štetju preveč nazadovali. Ovce: Ovčjereja gre stalno nazaj. V primeri z govedo ali prašiči da ovca pie-malo vžitka. Nad vse važna je pa naslednja tabela, ki nam kaže, koliko pride na kva-' dratni kilometer rodovitne zemlje dJ(J-disi njiv, travnikov ali gozdov) živine v posameznih deželah. Tu se nam kaže, čc je živine dosti ali je še vedno primanjkuje. Razvidno je, koliko več živine imajo prav na istem prostoru kmetijsko razvite dežele. (Glej tabelo: »Gostost živine« Goveda. D o ž e 1 o 1880 1890 Več (-I-), ozir. mimj (—) 1880-1890 19C0 Več (+), ozir. manj (—) 1890-1900 °/0 Dol. Avstrija . Gor. Avstrija . Solnograška . . Štajerska . . . . Koroška . . . . Kranjska . . . . Trst in okolica Gorica in (Milka . Istra ...... Primorsko . . . Tirolsko . . . . Preilarlsko . . Tjrols!:o in Predarlsfco CeSko...... Mora\ sko . . . Šlesko ..... Galicija..... Hukovina , . . Dalmacija . . . Skupaj . . 5114.107 655 155 149.581 663. 173 258.255 225.144 4.055 00.448 53.65 124.755 420.109 01.115 481.284 2,092.388 2. 077.807, 19l.3i.tC 2,242.861 2, 208.389 80.728 (K I 554.153' 10.0141 553.074 - 2.081 143.484 — 6.09' 700.012 + 36.839; + ¥47.557 - 10.698 — 227.613 -f- 2.469! 4.717+ 62| 66.039— 409 — 51.645 - 2.007 — 122.401- 2.354 -402.989 - 17.180 -58.231 — 2.884 -461.220 — 20.064'-,02:',305]— 70.083 — 645.199 — 82.008 — i 84.287: —• 7.1031— 448.000 :205.145 + 242.400 — 25.989 -92.2u5| + 2.497 \ 1-78 9-37 4-08 5-55 414 110 I -3;-i 0-62 3-74 1-9 4-09 4-72 4-2 3'i 4-81 3-71 9-15 9*68 2-78 8,584.077 8,643.936]+ 59.859 ; 0-70 9,511,171 606.938 588.509 141.549 7IK.S41 256.220 253.839 4.860 75.759 69.07.')' 139.fi'. "J 423.405 02.635 486.0-10 258.338 789.552 203.788 2,718.160 241.422 108.216 15 2,: | 52.785 -h 35.495 1.935 ! 18.829 ; 8.663 20.220 143 9.720 7.428 17.291 20.416 4.404 24.820 230.033 144.353 f 19.501 , 270.160 - 978 ! 15.991 9-5 6-4 1*4 2 3-5 11-5 3-0 14-7 14-3 1-4-1 5-1 7-5 5-4 11 22-4 101 11( 0-4 17-3 1910 Več (+) ozir. manj ( ) 1900-1910 I % 609.414 552.877 128.618 683.443 222.888 226.977 3.129 74.987 60.490 138.606 412.667 58.592 471.259 2,290.537 801.30 196.020 2,505.079 227.906 104.7 Hi + 2.470 - 35.0. 2 - 12.931 - 35.398 - 33.837 - 26.802 — 1.731 + 1.417 - 1.086 - 10.738 - 4.043 - 14.781 32.199 11.815 - 7.162 213.087 - 13.516 - 3.500 + 7 : 32199 t-7 j 11.815 J- 0-4 6-1 9'1 - 4-9 - 13-2 - 100 35-6 1-0 2-4 0-8 2-5 6-5 3-0 1-4 1-5 3-5 7-8 5-6 3-2 V Galiciji je padlo število živine za 21.'1-087 glav. Z ozirom na število je pa padlo najhujše na Koroškem za 13-2'J/c, 0 807.234 -J- 10 0 9,159.808 - 351.362 — 3-; in na Kranjskem za 10-6 : o ~ 1 — i — — 11 t' f+++-l-+++^-H-4 o !: ■S j i a> > r S C. T o -t ~ — is is -t is r. j- -r -+ + •IlUBšiifi in t! si is -4 TI c; T- o .ti n murnom ti 1" »35 X ^ -f iS iS T. X r. ~ I- tO iS IS r. X--1* ?! X I 1 I I I I ll I I I šfilfllfili (JI -t — — -jimr-ji 1 I M 1 I I I 1 I I I -mmmm. Šicvilo goveje živine je najmanj padlo v glavarstvu Kamnik, Kranj in ljubljanska okolica. Deloma so ti okraji najmanj trpeli za sušo, še več jc pa pomagalo umno gospodarstvo. Kmetje v teh krajih so izmed najbolj naprednih v deželi, ki so začeli z vsemi močmi delati za razvoj gospodarstva. Sadovi se kažejo. Najbolj je padla množina govedi v logaškem glavarstvu. Razen sušo jc tu kakor ]>o celi deželi Vplival razvoj mlekarstva. Ker sc mleko prodaja, nc rodijo več loliko mlade živine, kakor poprej. Toda mesa in mleka sc zaradi tega nič manj nc proizvaja. Kmetovi dohodki so v prvi vrsti odvisni od njegove živinoreje. Da bo več živine, se mora pridelovati več krme. Tu potrebujemo veliko dobrega gnoja. Pri vsakem hlevu mora biti gnojna jama. da se ne bo ena kapljica več izgubila. Potem bo treba še dokupiti veliko umetnih gnojil, posebno žlindre in superfosfata. Kmetje, pokažite svetu, da imate glavo na pravem kraju. Najbolj je presenetilo vlado in meščane stanje goveje živine, ki je nazadovala od zadnjega štetja za 351.362 glav ali 3 7 odstotkov. Toda dokazano je, da se vendar več mesa proizvaja, kakor pa poprej, ker je živina veliko težja. Le na dunajskem trgu so v enem samem letu 1910 opazili, da jc bila živina istega števila za 250.000 q težja. Prašiči >o bili težji za 1 milijon q. Goveja živina je imela leta 1901 povprečno ,"vi3 (j. lani 5 90 t(. (''.isto naravno je pa. če se vsled razvoja mlekarstva krči število mlade živine. Kmet bo vedno to redil, kar je za njegovo gospodarstvo najbolj primerno. Gostost živine. Na 1 lun' rodovitne zemlje | riile Deželo Prebivalcev (iovod Prašičev Gvac 11HHI 1910 1900 1910 1900 1910 19(K1 191(1 Doljnoavstrijsko.......... Gornjoavstrijsko.......... Solnograško ............ Štajersko............ • KoroSko............. Kranjsko ............. Trst z okolico........... (iorica iu Gradiška......... Istra............... Primorsko ............ Tirolsko . . . . ......... VorarlberSko............ Tirolsko in VorarlberSko....... Češko .............. .Moravsko............. .šlezijn . . . ........... Galicija.............. 102 73 32 «5 39 53 2.071 i 90 72 102 40 50 41 126 113 136 •17 4/ 185 77 35 69 42 55 2.71 IS 102 84 120 44 64 4(1 135 122 152 IIKi 79 52 31-8 53-0 233 .'14-4 27-3 211-7 5(1-5 29-4 122 18-7 19-6 2 T.4 204 45-0 30-7 40-8 :(5-9 23 9 80 320 49-9 21-2 32-7 23-7 23-9 36*9 29-2 12-6 18-0 19-1 25-6 19-7 45-7 37-3 39-5 33 1 22-6 8-4 27-9 25-4 2-5 32-5 1H-1 11-3 20-0 13-9 6-8 9-4 3-3 5-3 3-5 13-7 21-2 21-5 1 Ci-li 18-2 4-5 37-2 320 3-7 40-1 19-8 18-7 38-3 22-5 1(1-6 150 4-6 7-5 4-9 20-2 29-5 29-0 24 2 21-7 5*7 3-2 4-3 7-4 5-9 12*6 4-1 0-7 9-8 47-5 33-9 8-2 3'5 1' 1 4-6 1-8 1-9 5-8 14-7 70-7 0.0 2-9 5-9 4., 7-6 2-5 3-3 5-9 42-6 29-4 7-0 2-1 6-5 3 1 M 1-2 4-7 18-8 820 Povprečno . . 93 101 33-7 32.6 1(1-6 22-8 9-3 0-8 Izdelane postelje leta, prav dobro napolnjene. Pernica ali Ulazlna 1H0 cm dolga, 116 cm Široka K KI .12 ,15 - in 18 —, 2 metra doloa, 11(1 cm široka K 13" IV , t"-,,2t- Zcpav-_ nik 83 cm dolij, S« cm 5 ro t K 3 . 3-5- in 4 — ; 9" cm dolfj. 7(» cm Širok k 450 in Ml Izdelujem ludi po kiikoršni^oli druai meri. Tridelni modrocl iz Zime za, no posteljo K 27 . boljši K 33. Hosiiia se poštnine prosto po povzetju od K lir naprej Žametna ali nazaj se vzame le proti povrnitvi postnih stro kov 3151 6 Benedikt Sachscl, Lol><-» 910 pri Plznu (triko). Uradne ure cd 9. (o 12. In;, in cd 7 do b. pop. s •A- Dstredni Lanka Podružnica »f českych sporitelen Vp™fdTelu * Osreda. banka fetkih hranilnic. Ponterosse 2. Vloge na knjižice: Pr?mijne vloge: 4' 4°/o 4%% Vloge v tekočem računu ln vloge fiksne najugodnejše. Bančno tr-Rovanjo vseli vrst. 135 55 1 * 0 «1 uradne ure od 9. do 12. dag. In cd 2. do 5. pji'. mSL Najboljša češka tvrdka. (P- SJfcnijchŽ^S*?^^ Ceno posteljno perje. I Kcj sivega, dobrega skufcljc-ne ja 2 K . Dolj&cfja 2 i< prima polbelega 2 K M>; fcc-i »ia K oclega piha t In i Kq izredno finega, snežno* belega, skubljenegu <> K 4<> K K ; i Itfj puha C K, 7 K belega puha 10 K; najfinej* I prsni puh 12 K. ~ Pri L k< ts roti je franko. Krepkega dečka ZSmVflZ i-n litimi j > ■. ii •.j i takoj v nk v pekariji if. Lovro Sušnik v Škofli Loki. 3438 in gospode. Kav.'«5l. lirslcc tiHjtna btajo t al. ps brez ojmt. Spe tal. tovarna 302ti Niclitr i sioc/i Dumi i. Hlmuelplar • gasM 7. Iluslrovitt ce IS ;a t n ia poštnine prosto. Postavno ;ai. BožICna priložnost. Hitra razpošiljatev. Dovršene napolnjene postelje a Cena, solidna sestava kot božično darilo za dečke. f.t. 98. Prava srebrna remontolr-ura, punci-rana pri c kr. uradu, 7. belini ali barvastim kazalnikom, sekunduim kaza:ccm, v solidnem okrovju s iarnirjcm, n.-.tanfno reguliranim ,,(j|oria"ko. Icsjem, s triletnim pisrn. jamstvom, s temu primer. pravo - »"brno olilopno verliko, 3C cm dulfco, s peresnim obročkom In karabircriem ter pristno srebrnim Kompasom kol obesek k verižici, kompletno Ic K 12, riziko! Zamena dovoljena ali pa denar na aj. PoSIlja po povzetju prva tovarna za ure JAN KONRAD c. kr. dvorni založnik v BrU*u štev. 2729 na Češkem. Zahtevajte moj bogato ilustrovani glavni cenik z 4000 slikami zakotij Iii franko. brzoparilniki za krmo so BK BB.: --'CEH Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine. najboljši! iz zelo uri r ten rdefeoa. tiiodreua, belerju ali rumenemu nanklng-Blaga, t pernica iN' nn ('.uKiii, r." c ni sirokn z 2 fcia-/inamai vsaka bi« cm doifja, • (.111 Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim posteljnim cerjpm 1(1 K ; s polpuhoni 2 K : s puhom K ; posamezne pernico tu K. 12 K. 11 K, 16 K; blazino 3 K, 5 K r* , '1 K: pernic« " •• % .. .. .. 2-20 „ 8<0t.: „ „ „ >. „ „ „ „ % „ „ „ n ;).2l| „ 67i:t: h linim unit. slonokošf. držajem votlo bruS. ■/, Sir. v toku............n 3.50 NajveCja islcr.i britev, brivskih garnitur in potrebiiin naj d c'e v mojim glavnem ceniku z nail <000 slikami, ki se pošilja vsajio nur zastonj in franko. .\'ik:ik riziku Zamena do\ oljčna aH denar nrrzaif-enruljn Trt+pttvretjti sli predplačilu c. In kr. dvorni založnik Šesti natis izpopolnila in predelala S. M. Felicita Kalinšek šolska sestra in učiteljica na »Gospodinjski šoli" v Ljubljani, Knjiga jc že od davnega časa vdomačena pri naših kuharicah kot zanesljiva vodnica v kuhinjskih poslih. Nova, šesta izdaja te knjige pa prejšnji ni več podobna, ker jc vsa prenovljena, izboljšana in izpopo-Ijena. V knjigi je vsa kuhinjska umetnost docela izčrpana, kajti v nji najdeš najpriprostejšo kmetsko do najfinejše gosposke jedi. Ne le začetnica, tudi dobra in izkušena kuharica se bo z njeno pomočjo povspela do viška kuhinjske umetnosti. Kuharica, ki se bo ravnala po njenih nasvetih, bo znala vsako stvar dobro porabiti in bo z malimi stroški kuhala dobro in okusno. „Slovenska kuharica" bo ustrezala vsem dejanskim potrebam in si jo bo omislila vsaka zavedna in ukaželjna slovenska kuharica in gospodinja. Knjiga je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja, ki ima 17 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane broš. K 5-20, vez. K (>•—, po pošti 30 vin. več. Okrajšana izdaja brez slik in prikrojena za vsakdanje razmere, stane broš. K 3-—, vez. K 3-80, po pošti 30 vin. več. Higicnična razstava na Dunaju 19CG: , Ornnio odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. kj Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zbolj.ša kri in je re-£-M konvalescentom in malo-g*3?! krvnim zelo priporočeno od i>l| zdravniških avtoritet. Večkrat odlikovano. ALiiU, g. in kr. dvorni dobavitelj TRST-Earkovlje. == Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. Denarni promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608:996 84 Avstrijska družba z omej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4. - DIESEL - - SESALNI PLINO - BENZOL --NASUROVOOLJE - BENZIN - -ELEKTRO - * Js? Glavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave, Ljubljana, Dunajska cesta, istotam so motorji na ogled. SgEggBBfE ■JUHI II I I <1 v Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od Zi 3/ brež odbitka- tako' da dobi vlagatelj od S. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - P" " /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. K Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat R. Kalan I. r., Kanonik I. Sušnik I. r, Š zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik rm rm cm r7T}.r77ijrms7Tijrmjr7Tj rrrirr registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Uniou" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 111 *%°/o brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. V v Dr. Ivan Šusteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povse, vodja, grasčak, državni in deželni poslanec, flnton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kausdieqq, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, podpredsednik, trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic.lusni posestnik m blagajnik .Ljudske posojilnice. Jvan Pollak mL, (ovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku. Za nalaganje po poŠti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.