If. I m Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče: Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. flLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 BraUrtd *» St-eood Clan Matter September 25th. 1910 at the Post Office at New York. X. I, under Act of Coqfreas of March 3rd. 1879. iS li NBU VEČ KOT U }} NA DAN DOBIVATE 55 \i 9 C "GLAS NARODA" N ff ^^ . PO POŠTI NARAVNOST NA fi 00 (^^J STOJ DOM (Izrxentt mM, Šš ji k ^^ mM) bi prantkav). ki , No. 93 — Stev. 93 NEW YORK, MONDAY, MAY 12, 1941 — PONEDELJEK, 12. MAJA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XL1X. NEMCI OPLENHJ SRBIJO Iz trgovin v Beogradu je bilo odneseno le količkaj vporabno blago Nemška*okupacijska armada še vodno popisuje imovino Srhov in tujcev v Srbiji in kar je 1«* količkaj vporabnega, odnosa jo nemški vojaki s seboj. V Beogradu so Nemci preiskali vsako hišo, vsako palačo iu vilo in ravno tako kraje po severni in osrednji Siciliji iu v Bohu i in odnesli vse pohištvo, vso obleko ter vse blago d o zadnjega krompirja iu zadnjega kosa kruha. Za ameriške pečate na an-g'eskem posla niiilvu — od righ pa se ni vklonila povelju. Nato se je morala peljati k non*4cemn armaduomu poveljstvu. Tam jo povedala, da bo za vsako ceno zahtevala, da ji je avtomobil vrnjen, nakar ji jo častnik do vo!ii, da so odpelje. Beograjske trgovine so plenili 12. in 13. aprila. Najboljše stvari si prilastili častniki. Pobrali so fotograske kamere, zlatnino, obh-ko, svilene nogavico, puške, revolverje, ski je na tone konserv i ranega in svežega živeža, odnesli so celo registre. Hišno opremo so naložili na vojaške trnke in odpeljali. Avtomobile so pričeli jemati takoj prvo uro po prihodu v Beogradu. Potrdila, ki so jih tlali za nje, so brez- vsake veljave. Nemški poveljnik (Jort Feino sploh ni hotel videti lastnikov avtombilov, ki so prišli s svojimi'potrdili in so hoteli 1K vedet i, kdaj bodo zopet dobili svoje avtomobile nazaj. Največ pa potrdil za zaplenjeno avtomobile in druga lastnino Nemci sploh niso dali. Zaplenjene avtomobile so Nemci takoj prebarvali z navadno vojaško modro-sivo barvo. Do 14. aprila so Nemci pobrali ves bencin in celo diplomatskim zastopnikom, ki so nato morali hoditi peš v svoje urade. Strahovit napad na London pppxe-^r- STAVKE V LADJEDEI.NICAH Delavski spor pri Phelps Dodge Coper uravnan. — Roosevelt skuša preprečiti stavko pre -važalcev železne rude na Velikih jezerih. V raznih krajih in pri raznih | podjetjih so rokodelci, organizirani v Ameriški delavski federaciji, za p rotili s stavkami, ki utegnejo hiti usodnega pomena, če ne botlo pravočasno preprečene. Člani Ameriške delavske fe-j ileracije v bostonski lad jedel-j niči ter v šestih ladjedelnicah I . 1 v okolici S;m F rane i sea za- j litevajo boljše plače -in boljše delovne pogoje. Bostonskim delavcem je u- ( li i ju dovolila v ponedeljek o- i stati doma, ker je vodstvo la- | djedelniee zaposlilo ne k a .j ' \VPA delavcev. V ladjedelnicah v San Francisco so zaslužili delavci povprečno po en dolar na uro. Zdaj zahtevajo petnajst cen | tov priboljška in dvojno plačo za overtime. t V Detroitu je iz simpatij do stavkajočih razvažaleev slav-j binskega materijala zastavka-lo šest tisoč zidarjev. Vsled te Ameriški poslaniski tajnik se bo vrnil Iz V i oh v poročajo, da jo od-potoval iproti Združenim državam Maynard B. Barnes, prvi tajnik ameriškega poslaništva v Parizu. Rusija ne priznava Norveške Sovjetski komisar i jat z a vnanje zadeve je obvestil norveškega poslanika v Moskvi, o predložil turški vladi. Bodočnost Turčije l»o odvisna od tega, ako turška vlada sprejme Hitlerjeve zahteve, ali pa jih odkloni. Lord Halifax o Lindberghu Na vprašanje, kaj misli o lanilbergbu, je odgovoril angleški poslanik lord Halifax: — Trdno sem prepričan, da Lindbergh verjame tisto, kar govori. Rečem pa, da je v veliki zmoti, ko razpravlja o 'svetovnih zadevah in zadevah, tika joči h se bodočnosti vseb svobodnih narodov. Smuts napoveduje vstop Amerike Jv vojno .Tan C. Smuts, ministrski nredsednik Južnoafriške uni-! je, je rekel tekom nekega svo-lega govora v Pretoriji, da Združene države niso bile š< nikdar tako razdražene kot sc «edaj in da se bodo kmalu sto odstotno udeležile vojno. M se borimo za zmago, in zma ga nam je zagotovljena. Po najstrašnejšem zračnem bombardiranju, kar jih jo še doživel London, je včeraj sonce rdeče posijalo na mesto. Vsakdo je ga>il kak požar. Ljudje so pregledovali, kaj se je ponoči dogodilo. # Westministorska opati j a , kjer so kronani angleški kralji, jo odprla v zrak. Poslanska ziborniea, kjer je bilo že toliko zgodovinskih debat, je bila zadeta in je [Hjipoliioma poruše na, tako, da jo bo treba nanovo zgraditi. Velika dvorana v vvestiniiisterski opatiji, kjer sta bila sojena kralj Karol I. iu Warern Hastings, kjer sta ležala na mrtvaškem odru kralj Jurij V. in pred njim (Jlad-stone, je bila tudi zadeta. Njena streha, ki predstavlja višek arhitekture, je doloma pogorela, toda še stoji. Vžigalne bombo so padalo na palačo Angleškega muzeja in zelo jo bila |»oškodovana slovita knj/nica, ki jo največja na svetu. Najdragocenejše stvari pa so bile iz muzeja prenesene na varnejšo kraje takoj ob pričetku vojne. Poleg cerkve Westminster-ske opatije je bilo zadetih več drugih cerkva in tudi mnosro bolnišnic. Na raznih krajih Londona so istem času ko so nemški letalci bombardirali London, je 100 angleških bombnikov poletelo nad Berlin in so na mesto sipali razdejanje in smrt. Posoibn«. pa so zopet bombardirali HanilMrg. kjer je bila povzročena vciIranska škoda. Poleg Hamburga in Berlina co bombardirali še Bremen, Rmden, Rotterdam in La Pal-liee v Franciji. London priznava. da se s tega poleta ni vrnilo 7 aeroplanov. ZAŠČITA PRED PETO KOLONO V raznih newvorskih prenočiščih so aretirali zvezni agentje 1 28 nemških mornarjev ter iih odvedli sa Elllis Island. Preteča stavka pri Hudson Motor Co. Državni posredovalni urad v Detroitu, Mich., je naznanil, da so ga CIO United Automobile Workers obvestili o nameravani stavki pri Hudson Motor Car Company. Unija zahteva za svojih 8500 člauov 15 centov več na uro. Pri Hudson Car Company je naročila vlada za deset milijonov dolarjev aeroplanskih delov, dočim pVedstavljajo naročila ameriške mornarice 20 milijonov dolarjev. i—.--- Povišan dohodninski davek na Irskem Iz Dublina poročajo, da je finančni minister O'Kelly naznanil v irski poslanski zbornici, da bo davek na dohodke zvišan od 32 na 37 odstotkov. O predlogu se bo moralo vršiti še glasovanje. Ker ga je finančni minister precej dobro utemeljil, bo uajbrže sprejet. Zvezni vladi oziroma ju->tičuemu dopartinentu je bilo že precej časa znano, da je v New Yorku iu drugih ameriških pristauišnih mestih mnogo nemških mornarjev, ki so hiii svoječasno zaposleni na raznih tankerjih in potniških patnikih, odkar pa tankerji iu parniki ne vozijo več, mi mornarji v New Yorku čaka kdo • ve kakšne prilike. Zvezni agentje so |>o dolgo trajnem poizvedovanju dognali imena teh ljudi ter zvedeli s kom se pajdašijo in kje stanujejo. V sredi prejšnjega tedna ob štirih zjutraj so zvezni a-gontje istočasno vprizorili pogon na razne newyorske cenovne hotele. Vso osumljence so aretirali v postelji. Nekateri med njimi -o imeli dovoljenje o>tati gotov č;is v Združenih državah, toda vsa ta dovoljenja so bila že pred meseci neveljavna. Namesto, da hi se ob določenem času iprijavili pristojnim oblastim, so enostavno o stali v deželi. Nekateri so do-j bivali od svojih bivših gospodarjev še vedno nekaj plače, dočim so si drugi poiskali razna priložnostna dela in zaslužek. Pri pogonu so zalotili 12S mornarjev ter jih odpeljali aa Kllis Island. Kaj se bo tam zgodilo ž njimi, je težko domnevati, kajti zaenkrat jih ni mogoče deport i rat i. Generalni pravdnik Jackson je poajsnil, da je aretacija teh ljudi pravzaprav zaščita pred nemško peto kolono. Natančna preiskava bo dognala, če so bili mornarji v zvezi z nemškimi agenti in če so oglajali v tej deželi Nem-eem pot za slučaj nemškega napada. New York se pripravlja na napad Mestne oblasti New Yorku so izdelale natančen načrt za obrambo mesta Ln varstvo prebivalstva za slučaj, da pride kak zračni napad. Mesto je bilo v ta namen i razdeljeno na 12 okrajev, ka-| terili vsak bo imel svo jo osre-Ulnjo bolnišnico. Komisar za ' bolnišnice AVillard C. Rapip-love je določil zdravnike in bolničarke za pomoč ranjencem. Pri tem delu bo sodelovalo | 40 bolnišnic, glavne pa bodo j štiri bolnišnice: Bellevue, j Kings County, Queens fSene-' ral in Morrisania. Laški kralj v Albaniji Kot pravi poročilo iz Tirane, se nahaja laški kralj Viktor Emanuel na nadzornem potovanju po Albaniji. Včeraj je celo predsedoval na seji albanskega kabineta. Dopoldne je obiskal tri cerkve ter je sprejel cerkvene dostojanstvenike. Pozneje pa je spre , el posamezne albanske ministre ter ž njimi razpravljal o obstoječih razmerah. Kralja spremlja vnanji minister grof Galeaazo Ciano. Albanski vladi je podaril za obnovna dela 1,000,000 lir. —--- ■ Nemški trgovec aretiran v Nicaragvi V Managvi, Nicaragua, je bil arertran nemdki trgovec , j Iuimo Bocbmer, ter bo najbrž | izgnan Lz dežele, ker je pri ne-j ki priliki izjavil, da bo že po-' skrbel, da bodo nemški letalci mrpadli Managvo. Boehmer je bil jezen, ker je nicaraska vlada uvedla na-i j prani Nemcem g čne omejitve. Glasovanje glede vojne "Keop America Out of War Ccaj^fess*" je olnlolžil vojnega tajnika Stimsona, da se sJkiiša povzi>eti nad kongres in si pri lastiti pravico—vojne napovedi. Izvršilna ravnateljica "Keep j America Out of War Con-j gress-a" je Mary AY. Hi liver, ki je rekla, da njena organiza-i eija ne bo prej mirovala, do kler ne izposluje ljudskega glasovanja glede vojne napovedi. — Tako ljudsko glasovanje bi bilo v vseli ozirih značilno, — je izjavila Ilillerova. — Večina ameriškega naroda j bi se namreč izrazila proti pošiljanju ameriških vojakov in bojnih ladij v Evropo. Vse člane organizacije je po-j zvala, naj brzojavijo predsedniku, da je ameriški narod proti konvojem, proti pošiljanju ameriških vojakov v Kv-ro|K>, predvsem pa proti vojni. Stoletnik 1 V Tea neck, N. J., je praznoval te dni v pokoju živeči zlatar Frederick \Y. Brooks stoto obletnico svojega rojstva. Mož je za svoja leta izredno čil in krepak. Čita brez naočnikov iu hodi brez palice. Časnikarjem, ki so ga ob tej priliki obiskali, jo rekel: — Če hočete dolgo živeti, se nikdar ne razburjajte. Vsako stvar vzemite tako, kakršna ____ ____• Knjige za Rooseveitovo 1 •• m knjižnico Booksellers Asociation je poslala predsednika Roosovel-tn za domačo knjižnico Ohnr-I ehillovi knjigi "Blood, Sweat I and Tears" ter Hitlerjevo . knjigo "Mein Kainpf*\ stavke baje ni prizadeto nohe no vojno naročilo. Phelps Dodge Copper Pro ducts Corporation naznanja, da so se CIO olektričarji vrni )i na delo. Plača jim je bila zvišana od 63 na 72 centov n:; uro. Stavka CIO delavcev pri Al lis Chalmers Manufacturing Company v Pittsburghu je bila uravnana, zakar so je \ prvi vrsti zahvaliti obrambne mu posredovalnemu uradu. Predsednik Koosevelt je I menoval oiIIku-, sesto.ječ iz treh članov, ki naj prepreči pretečo stavko razvažaleev železno rude po Velikih jezerih iu štirih železniških progah. Predsednik je posegel direk t na vme<, ker mu daje to pravic« železniška delavska postava. Na ta način bo stavka avto matično za šestdeset dni odgo deiia. GIASOVANJE FORDOVIH DELAVCEV Dne 2 I. maja t>odo Fordovi delavci odločili, kdo naj jih zastopa pri kolektivnih pogajanjih. CIO bo baje dobil 90 odstotno večino. Frank H. Bovven, okrajni ravnatelj narodnega urada za delavske od noša je, je odredil, naj so vrši dno 21. maja v Fordovi River Rouge tovarni glasovanje glede kolektivnega zastopstva. Doslej ni bilo pri Fordu fše nikdar takega glasovanja. Delavci bodo glasovali bodisi za CIO United Automobile Workers, bodisi za AFL Federal Union, ali se bodo pa vzdržali glasovanja. V Fordovi River Rouge tovarni je zaposlenih 80 tisoč .*i7:2 delavcev. Zmagala bo ti- sta unija, ki bo dobila večino glasov. Michael F. AVidmaiin .11\, ravnatelj organizacijske kampanje za CIO, je napovedal za svojo organizacijo 1*0 odstotno večino. John J. Muitphv, ki sprav lja Fordove delavce v Ameri Ško delavsko federacijo, jo re kol, da se mu je v zadnjih treh tednih posrečilo dobiti L'l ti soč novih članov. Devetdeset odstotno večino je napovedal tudi R. J. Tho I mas, predsednik CIO United ' A uftomobile Workers. r Francoski delavci v Nemčiji Med 1. oktobrom leta lU4i) in 30. aprilom letošnjega lota je iz pariške okolice dobilo delo v Nemčiji 'M tisoč delavcev. | Svojim domačim so poslali delavci v tem času skoro dva ! milijona nemških mark prihrankov. i ----i I Učiteljice se smejo ženiti i j Doslej je v Farmingdale, L. i Jsl., vsaka učiteljica, ki se je poročila, izgubila službo. Ker jo pa zadnji čas začelo učnih moči primanjkovati, je šol>ki j odbor ukrenil, da smejo pou ičevati t ml i (poročene učiteljice. Pouk pa morajo prekiniti v ča sil nosečnosti. , Vsi prebivalci občinski odborniki I V Sheboygan okraju v državi Michigan je mestece Maple tirove, ki ima samo deset pre-, biva Ice v. Prejšnja leta jih je bilo dosti ,več, ki so se pečali z gozdar-jstvom. Ko so bili gozdovi iz-' sekani, so se ljudje izselili v j druge kraje. j Enkrat na leto so občinske j volitve. Vseh deset meščanov ,gre v mestno hišo, kjer izvolijo župana in občinske može, Občinskih uradov je deset. — Vsak prebivalec je občinski u-radnik. ^ Nye napada angleške kapitaliste V senatu je rekel republikanski senator Nye iz North Dakote: — Neka kolona, ki jo vodijo Angleži na ameriških tleh, je s prodajo potaša in drugih produktov napravila | ogromne dobičke ter je poleg tega še pošiljala na Japonsko! za vojaške potrebščine tako važen broni. S to *'kolono'* je mislil senator Nve American Potash j and Chemical Corporation, ki, ima zaiposlenih 1200 osetb. —j Lastniki te največje proizva-j jalke potaša niso Amerikanci.; Broni igra veliko vlogo pri izdelovanju bencina za letala in pri izdelovanju strupenih I plinov. Kraljica Natalija umrla Iz Pariza prihaja vest, da jo tam umrla bivša srbska' kraljica Natalija v starosti 82 let. Bila je žena kralja Milana 1 Obrenoviča, čegar sin kralj Aleksander je bil leta 1 *>0;i Timor jen s kraljico Drago. , Po tem umoru je zasedel srl>-ski prestol Peter Karatlžorže-' vie, čegar vnuk kralj Peter; II. sedaj, dasi v i»«jr_anstvu, ( vlada Jugoslaviji. I Natalija je prišla v Franci-1 jo po umoru svojega sina. Mno-1 go let je živela v Biaritzu, kjer| se je posvečala dobrodelnosti. | Pozjieje je prišla v Pariz ter je živela v samostanu Notre I Dame de Sion. ILAS H S BOD I"-Hew Tort Monday, May 12, 1941 —■ 12 Slovenije F V Los Angeles se je pri pol i i ' ■ n s 1 cml n j i za n i m i v s*liW-a j : Ko .<«» je nekega ve/-<'ra leta 1937 vrnil « dela oClelni Samuel Brummel, mu j<» žena namignila, et tisoč' dolarjev. Po enem letu 'bi >e spet vrnil k meni, pa bi si lepo razdelila deset tisočakov. Jaz'bi jib vzela |»<*t in tebi bi jili dala pet. Mož je pomislil: — Norma je sicer že precej stara, toda •/a pet tisočakov se iziplaca žrtvovati — in je rekel: — OK. Rrummelova sta se raziporo-čila, Brummel se je poroči! s Peppinovo, Brummelova je spravila deset tisočakov, in življenje je šlo dalje svojo pot. Po enem letu >*e je Brummel ločil od Peppinovo ter šel k svoji ženi kolektat težko zasluženo rentnino. Žena pa ni hotela ničesar slišati o tem. Le to mu je baje rekla: — Vs»*li tistih deset tisočakov je mojih. Krvavo som jih zaslužila, ker sem morala biti eelo leto brez takega kerlen kakor si ti. Brummel je šel na sodišče in celo zadevo prijavil. Sodnik bo najbrž vse tri za-pri. * .Ta, saj ipravim, možje še ne vemo, koliko smo vredni. Stavim, da bo rekla kakšna rojakinja: — Jaz pa že ne za-rentani mojega za ves denar na svetu. Dobila se bo tudi katera, ki j bo jezno siknila :— Jaz pa dam mojega zastonj in Še par dolarjev (plačam tisti, ki hi ga hotela vzeti. Nekaj si i č nega je z ženskami. Živo se spominjam oglasa, ki je bil pred petnajstimi ali dvajsetimi leti objavljen s podpisom in naslovom v nekem očusi pomikal pioti njemfci. PonšeH jo, toda puška jo odpovedala. Volk .so je pomaknil j dpove-dala. Naslednjega dne so je odplavil lovski čuvaj Steblaj s svojim oči toni zopet na lov. T«ovec je knjahi na^el volčjo sh>d in tudi opa-zii, da se je vali jena zver večkrat vlegla.! Slednjič je naletel nanjo. S prvim strelom jo jo podrl. T.o-višče ima \ nakupu ravnatelj Skirtrc. Volku se je poznalo, da je bil že prejšnjega t in ga potegnila kvišku Lovski čuvaj je kl iknil od bo!« čine in si ogledoval svoj prst. ki je nfcočno krvavel. Po nesreči je bil namreč vtaknil roko v nastavljeno zanko in sprožil utež, ki je stegnila zanko in rmi k rfreči samo posnela kožo in meso na prstu. Kamen, ki je služil za vzmet zanki, je bil tako t žak, iria bi bil lovski čuvaj ob življenje, če bi ga zanka prijela za vrat. Brezvestni divji lom, ki na-talijajo zanke po trozdu, niso nevarni samo živalim, ampak tudi ljudem. fantje iz šenčurja. V splošno bolnišnici so pripeljali 27-letnega mesarskega mojstra Janka daš pe rti na in 20 letnega posostnikovega sina Jožeta T»ga i j a iz Šenčurja pri Kranju, kf sta postala žrtvi pIlatIsa ki ima 3«» dni | ' NaUaaDi ia leloHh J. BlMuStri aariadaikl. I_Tw tMwtpt pf vi« pridrfw._ \k» Se nimate Blaznikove Pratike za leto 1941, je lahko dobite ari zastopniku "Glasa Naroda" » Vaši naselbini, ali pa naravnost od Knjigarne Slovcnie I'uMIahing Co.. 216 W. 18th Street, New York. — Stane 25 centom fantov-kega pietepa V irostil-iii so s.' v oblrsti alko hola fantje spr li in zal)!iskali so so noži. Xajpre.i je obležal v kini J:iš|K»riint ki ima hude poškodbe na rokah in životu, za njim pa še l.ogjir, ki jo odnesel štiri težke vhodl.iaje v lirb; t in stegno. Senčni rs ka okraj .i«* znan že dolga leta },o vročck»vnežili. kil izraibijo vsako priliko za pretep in je 9-»!etni posestnik Frane Knneilija iz Kresnic, ki ga je doma krava z rogom sunila v desno oko in imi ga hiko močno poškodovala, da so mu ga mo"«!i odstraniti. LEP KRAJ ZA WEEK END Ob južnem obrežju Long Is-Inada je naš podjetni rojak Mr. Louis Pirn a t pred enim mesecem odprl veliki hotel, ki se nahaja ob morskem kanalu, ki vodi na Great South Bay in odprto morje. Za ribarjenje ima na razpolago tri ladje, ki vozijo ribiče na široko morje, pa tudi navadne čolne. Pred vsem pa je treba pohvaliti izborilo kuhinjo, ki ima še to prednost, da je zelo pooeni. Naši rojaki, posebno oni, ki imajo avtomobile in se ob prostih dnevih, zlasti ob nedeljah radi umaknejo mestnemu zidov ju, naj bi vsemerjali svojo pot proti Lindenburstn in ne Haile (Selassie bo pomagal Angležem Abesinski cesar Haile Sel-lassie, ki se je po petih letih izgnanstva vrnil v abesinsko glavno mesto, odkoder so An-g\v±i prepodili Italijane, je re- kel : —V najkrajšem ča&u bom rekrutiral in organiziral armado Afeesincev ter jo bom dal na razpolago Angležem za boje v Afriki in AsijL Rojake prosimo, k o Došljijo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY OBDER, ako je vam le priročno Kot opažam v listu, bo letos spet od sile slovenskih pikni-'kov in prireditev. V Xew Yor-'ku se bodo društva komaj zvrstila. Xa pokniku je običajno dobra postrežba. Vsakovrstnih jedi in pijače na ostajanje. Godba izvrstna. Vsakovrstne tekme. Še nekaj 'bi bilo treba poskrbeti, pa bi bilo vse stoodstotno. Kozarci naj bi bili pomiti v tekoči vodi, da bi imelo pivo res )h> pivu in vino ro* po vinu okus. l+r* ________ _______ ; V JUGOSLAVIJO ni več mogoče Ji Ji," j i I pošiljati denarja. Ta odredba pa bo . \ j j1' j | samo začasno v veljavi. Se vedno I j ; 'j l| pa je mogoče pošiljati denar v It a- J ji i . i i1' DARILNE POSILJATVE | j JI v ITALIJO 'tfl ! H • v LJRAH: I 1 i SO LIR---$tM 599 LIR . $31.79 f i ' j I 10t LIR--% AM MM LIR__$43.0« j J , U' g1: m 299 UR--$ 9JS9 2999 LIR____$85.0« .j' I SM LIR--$l33t 1 J lift JI ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, prt- |J'j if] poročam«, dm M vse darilne po&iljatve pošlje poten .1 | lil, fH CARLE ORDER. Na tm natie Je denar najhitreje Lf lil |Rj izplačan. — Za CaMe Order Je treba pomImJ plateti || (•• U H K Vried nuntr v Evropi nI nuKu o Italijo nakazati U j/'1!; I 11 denarja v DOLARJIH, teare* mmv Urah. . Ilkijl! lin SLOVEN1C PUBLISHING CO. ||| ilirli " ' P9TN|Ml 9DDILII t t: i||l 216^West 18th StrMt. __ Mew 'York l^pa knjiga ur kulturna poslanka; odprimo J! vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (Finžgar) Z-v t \T T DED - ^ y ^ je ZEMLJO otrebil, zoral ^^ J J • Jo je ponejal in cMal bujno njene Spisal IVAN MATIČIČ S I N - ■ J© aerel med težkim klpnjem II! Knjiga svojevrsten pojav VNUK. j|; v slovenski književnosti, kaj- M Je dvignil proti besu novega U v nji je v trinajstih dulgih *aea pojrlavjlh opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od 13 POGLAVIJ _ 413 STRANI davnih poertkov v starem v PIjATNU VEZANO slovanstvu do današnjega dne. Knjiga je verno arralo Hi našega Vrljenja in trpijo Cena W J Poštnina plačana nja, in kdor jo prebere bo * Ml u vedel o Slovencih več kot mu „ „ I more nuditi katerokoli naše Avtor knjige je IVAN MATICI«', ki fl zgodovinsko delo. je spisal splošno znano knjigo — I H NA KRVAVIH POLJANAH KNJIGARNA "Glas Naroda" |j[ tu we8t m giaw , L * v mateRni dan v new YORKU. 'Včearj smo inuc-U v ccrkveni dvorani na Omi prav lopo pri-rccH>o s poinenehnim programom, ki pri'm«ron za swlanji čas s posdbnim, oziroiu na nix-morp v na>i stari" domovini. P-CHIVSOIH tfn* največja zasluga za vr-erajšnjo tako lt-j*o uspelo prireiii^a slika trp-ljenje S. oven i je pod tujini jarmom in -loduju' dan Vt pre-tr.HI ji ve. Že takoj pori tka je #Rev. Pius Peti ie, predstavljajoč iidanesra sina, ser.iev oV» no.^ali hn^i' najstarejšo uuitere, Mrs. Ane Kosal«;ve - — stara je 88 let — 'govoril tako ganljivo. «|:l j, cela dvorana jokala. . iZelo .so pod vi gnili proslavd Materin iga dne igralci na raz na -godala, katkor rudi uast n+!a današnjimi razmerami v star domovini iz. azil upanje in \>. e pneanje, da ho Jugoslavija na novo Vstala in »sicer v»vja ii moenejša. X«j l)t» .s i« m samo kratko o mVnjono, da smo Mtiterni dai oblia.jitli na i vse esno. Ob simejše porodilo j)a nam je bi :o obljuliljeno in bo prišlo iz ze lo spretnih rok. . 1 -- bo jim žal,'kajti ljudje so zelc postrežljivi in vse diši po 11 mlajši So smole>i. ki se vozijo ved no z napa-enim vlakom in otroe sroee, ki jim to nie ne nk. Veeina ljudi ceni iskrenos kot veliko rednost. Vendar p,-!ni prava Ijnin-zen -kf.raj nikol iskrena v toliko, ker zamolenjt nedostatke drugega. V mHadosii >anjamo o zves tobi vsenm niogoer. Tv»n < Iražen si* je r odil v Konst jiijevic-i na Do'tnjskrtn k(»t nezakonski sin kmečkega dekleta. Že v rani mladosti je okusil bridkost življenja in po-nižnije nez;ik(»nske<«a otroka. Mat uri t a I v Xovem mestu, nn dieino p:» je Študiral kzprva n*i Dunaju, :iato je odšel v (frail c. Že se e bližal cilju —mati ho ob sii,n zdravrika debila «ad<»seenje zri vsa ponižanja in vse trpljenj;'. A tik pred kon-eem študij -.!<*bi lir/; javko, ila HK-iti tezl'xi bolna. Prva ter «'®ina pot. un kateri je miladi doktor spn ntfljal svojo mater, j<« l:ila pol na koslanjeviško f; k^pr'isre. Kot zdravnik v Ljubljani jo bolj prisluhnil ljudski bedi in težnja po izboljjKinjn živ-Ijenskih prilik- svojega ljnd stva je postala osrednja točka njegovega življenj-kega pro-arrami. Leta 1919 mr. je umrla | žena in ostai je sam. ^)>beutek osaiiielosti nja je legcil v dušo. Toda v času. ko jo njegova o->ebna bokič na najbolj skelela, mu ;e vendar usoda naklonila, d« ie zrl mesničen ideal svoje ni'adosti: na razvalinah Avstrijo .,«• \nstala mladi .Tusrosla-v!ja. 1'ntt^i je 11. marca 1921. V ,-A'oji oporoki jt zapustil vse svoje premoženje akademski mladi! i. S šolskim h toni 1925 in 192(1 je'hiI od]>rt -r\ ih 29 n edicincev. V letu 19'il je zvišalo število )»ostel j na K4 in v "letu 1940 še za nadaljniii 7. tako da nioarel dom sprejeti letno 91 akademikov. To pom ni. da je moglo v viseli tell letih 129(. akademikov dobivati po eno leto brezplačno stanovanje. I>iv Oražen nam je zgb-d pravega n^doljtilw. O njegovi ljubezni do slovenskega naroda in v eh Jugoslovanov pričajo lwd-kanska bojišča, kjer je ranjenim bratom celil rane — najbolj zgovorna priča te ljubezni pa ie slovenska : kadettiolge vasi proti Mozilju in ('rnetnoi potoku pogosto naleteli na ostanke srn. Delali so različne sklepe o vzroku tolikih zatrtiih srn. Po-taio je jasno, da razsaja po gozdu volk. Nekateri so ga v začetku zime celo * - POSLEDICE HITLERJEVE ZMAGE Jlitlerjevn sirokiistenju, da je zmožen premagati vsako zvezo sil na svetu, ne verjame noben trezno misleč elovek. Mogoče se >1 lilija jo ž njim njegovi kimavci v Xen»čiji in }.<• drugih d( /i lah, eiindalje pa traja vojna, tem oči vidne je postaja, da im tudi Hitlerjevih u-pehov enkrat konec. Navzlic \ -emu temu pa recimo, da bi se zgodilo nekaj :icmog«MVg;t, da bi namreč Hitler zmagal, \ kak>nom polo/.aju bi bila v tem slučaju Amerika, ucoairajt* se pri tem na Anglijo in na druge države. i'rej j i tedeli je bilo s|>oioi'-cno iz Tokia, pod kakšnimi pogoji, bi diktatorji sklenili mir. Pogoje je objavilo uradno glasilo jaiHin-kcga vnanjega ministrstva 'Mapan Times Advertiser". V list jih je da: v objavo japonski diplomat AlatMmka, ki je pred nekaj t«*dni osebno obiskal Berlin in Him t< r j«- - Hitlorjoin in Mus>olinijem ^meljito razprav- I ]jal o vojnem in p«»litičnem jKiložaju. Hitler in Mussolini j,ta mu pri tej priliki nedvomno zaupala s*voje namene ter mu naročila, naj sporoči svetovni javnosti, jtod kakšnimi pogoji bi os i see sklenilo aiiir. N]>rojein to.li nem>ko-laško-ja|Hins-kili pogojev bi pomenil (Kipolno znutgo o>LV-a. Kakšen vpliv bi imelo to na Ame-jko? Nemčija, Italija in Japonska bi prevzele popolno kontrolo nad Kvropo, Azijo in Afriko. Kdinole na Angleškem otočju bi bili Angleži še v initio nekakšni gospodarji. Toda to bi ne bila ameriška zadeva. V duhu si predstavimo, kakšne posledice bi imela Hitlerjeva zmaga izključno le za Združe i!e države. Lden glavnih Hitlerjevih namenov je uničiti angleško in ann r^ško mornarico. Hitlernaniree v vseh ovirih odobrava izjavo admirala Maxhana, da tisti, ki ima premoč na morju, odloča o poteku zgodovine. Ameriška mornarica se zaveda svoje moči in veljave. Znjo je omogočena in zajamče na odvisnost zapaduc hemi-sfere. C'elo v času po svetovni vojni, ko je za kratko razdobje postalo razoroževanje skoro e pidemieno, je bila na washing-ton.-ki konferenci določena mornariška zaščita Amerike v razmerju "»:.ri::{. To se pravi, naj bi imela q>ct ladij istega raz reda Amerika, i»et stičnih ladij Anglija, tri pa Japonska, — Druge dežele seveda manj. Tokio prijNiroča cna'kost mornariške sile Anglije in Združenih držav na eni strani, ter diktatorskih držav na drugi strani. Razmerje 5:5:3 ali celo razmerje 5:5:5 bi bilo torej za vedno pokopano. Nemčija in Japonska bi imeli vedno toliko bojnih ladij kakor Anglija in Združene države, poleg tega je pa treba pomisliti, da bi bila Anglija brez moči, ker bi Nemčija z evropskega kontinenta nenehoma ogrožala Angleško otočje. Amerika bi 'bila potemtakem vedno v manjšini. Govorico o močnem ameriškem brodovju na dveh oceanih, bi mo-j rale utihniti. Bile bi pač "verboten". Soglasno s Hitlerjevimi mirovnimi pogoji bi se morale Združene države odpovedati.Filipinom, vsem koncesijam na Kitajskem, Guanrii, Wake otoku in Sanmi. Z novo mornariško bazo v Dutch IIarogatft ozemlja v svoje namene. Tak mir ponujajo Nemčija, Italija in JajMinska. In Ja-ponci »o celo tako nesramni, »la. pravijo: — Beseda Aifierike je odbičilna. Kajti če Amerika sprejme te pogoje, jih bo nedvomno sprejel » os ostali fvet. Amerika naj se torej odpove premoči na morju, svojim paeifičnim | >o® to ja tikam, Monroe doktrini ter naj bo v noprestani nevarnosti, k r Mesto slovanskih apostolov garije, ker po ji zavezniki pre-prizno prihiteli na pomoč, je an-tanta izbreala svoje čete oktobra iincseoa leta 1915 ter napravila novo fronto ob Severn i grški meji. Najprej ji je poveljeval general Sar rail, od L 1917 pa znani Franehet d.*Esperey, ki si je na tem bojišču pridobil nmršal-ko palico in slavo 7smaigovalca- Kakor -o antant-Tie države napravile napako, ko so prepozno prišli na pomoč St'biji, tako so isto i.afpako ponovile centi; :i.lne sile. ko niso pravočasno onemogočile izkrcanje antatnih sil ter zasedbe Soluna. Sledi septembra leta 191S >o jugWov. čete v broz-primemenS junaštvo pr bile fronto, nakar se je zrušila celotna sta viha centralnih držav. Tudi v -e lanji v< jnl se pojavlja možnost nov,1 solunske fronte in ni morda slučaj, da si bosta na nji stali nasproti nemška in britanska vojska. S«.lun je važna -trateška točka, pa tudi važna Inka. zato ni izključeno, da bi ga katera iz-me! bojnjorih se veh sil skušala za esti ter si s t**m zagotoviti oporišče, velepomenibno za a Vel jo na vsem Bakanu. Vsekakor pa nan;, bo Kliž-n;a l>odoen\st še razodel a kaka važnosti je irhe-to Solun v sedanji vojni. FINSKA — DEŽELA iSPOBTA. Nobena vlada na svetu nima toliko športnikov in bivših prvakov kakor-finska vlada. V tem je prava slika majhne severne repu) like. . JPredsednik državnega svetn R.inge'l je -mučar. tekač in odličen jahač. Bil jet oredsednik olimipij^koga odbora v TTelsin k'b. ki jo p iprav'jal olimpiin | de leti 1940. Do olimpijadf j žal. ni prišlo. Rnngell si io izbral za so-le j lavce ujlade in vnet*1 može, k j po večini ni«o pripadniki nohe 1 ni politični stranki, ki pa so skoraj vsi že proslavili v kakš |ni pano«ri snorta. Mhit-tcr po j fl joiWst-va Kekkonei« ie bi I ,1 1 IaII f.Irvs IT t ni 1- v cL-n DROBIŽ 12 LONDONA. Neprestano bombardiranje sicer ni razrušilo Londona, vemlaV m(u zadaja vedno nove rane? Kljub temu pa se življenje v njem 'razvija skoraj nemoteno naprej. Volčji del prebivalcev je ostal v svojih domovih. Vsi časopisi izhajajo. Velike ustanove angleškega življenja poslujejo dalje, tako zpani Lloyd, ki je s svojimi dve sto direktorji in petsto nameščenci zakopal 20 metrov pod zemljo, v varno zavetje prr-d bombami. Tam, glol>oko pod ženejo, imajo ti ljudje, svoje brivce, restavracije ,trafike, eolo gledališko blmgajno. Tudi veliki hoteli so se prilagodili novim razmeram. Hotel Dorchester na primer, ki je slovel po najlepših londonskih *4.giii Is" je.popo!noma zavaroval svoje (prvo nadstropje in hote?-ki gostje nemoteno plešejo v njam večer za večerom. Po noči pa r.riroo spe v udobnih zakloniščih pod zor jo. Reporter "Obsei-verja" je nedavno 4k\ ioložHe Vzdr Bond St., najel egantnejše V Aidonske nli-ce, Neka iukisivjha draguljar-na je razstavila; /tklede in krožnike ter srebrno posodo iz 18. stoletja. Medne hiše so razstavile drago perilo in klobuke po zadnji modi. V Building Center si videl popolne kolekcije m od hiti i h p-č-i za stanovanja-.-Eno izmed izložbenih oken je bilo namenjeno zajcem in nači nu njihove prebrane, odkar je pet-1 al o meso bol j redko. To je edini znak. ki gn je vojna vtis nila temni ekigantnemni delu Londona. 3 njo krožnik julie. Ženska je, ne T pogleda iu prične jesti. Gospo-5 din ji se »I i- da ženska ni s&nita, - vendar ni poleg nje nobenega i drugega v izbi. Ko pogleda na - mrzo, vidi tam že devet k tožnikov. (Judo prt čudno! JHatjan- 1.1 k.' se prestiraši. Hoče pobegniti. k-|Trdaj pa d»vja žon-ka vstane ! i n reče: »-! 44 Hvala ti, Matjanka! Ker si i-! nas lačne nasitila, ti obljubinv d da ne bo tvoja domačija nikoli ^pogorela. Noben ogenj ti ne i- bo liiiogel škodovati. Bodi brez o skrbi." Ženska i"iri ik-. Ko gospodi in ja poglo-da za njo vidi, kar 'i devet žensk, ki so vrtale v svoj J. j dom proti jami. Vseeno hoče 1 odnesti zakasnelo kosilo žanji-* cam na pelje. Teda j začudena I zapazi, da so bili vsi lonci v pbiteiiici prazni. Ženske so ji . bile vse pojedle. Nj«*na gosto-^ ljubnost pa je bila kmalu poplačana. Še tisto no«'- i«* pričp-n ■ Io biti plat zvona. I Jud požar je uničil vso vas. Le Matjan- ikino hiše se jo ogenj izognil. jUčnvaie so jo divje ž.Tiske. d- Toni TTvala. fi- _________ Ll- POTUSEK — 75-LETNIK. Kdo ne pozna lutseua Potu-i. ška* Kjerkoli je kaka zalmva. io povsod ga vidimio in povsod ga j slišimo. Njegov zveneči visoki d- j tenor pozna vsakdo, kakor nje-qjgovo kozjo brado. Prejšnji te-vid *u, 7. moja. je dopolnil 73. io-ja'to. Pri vsej svoji častitljivi starosti pa je še vedno čvrst. " uilnv-en in vesel ter p ileše kot 1- kak n/iad študent, -amo mnogo hI bolj eleiranlno. = 'Slovan* mfli je na svoji pev->iki vaji v ]>etek priredil lep >i< večer in mu v priznanje njegova t vili zaslug za "Slovana** pose klonil primeren dar. Naj staro-ta nabili pevcev ži-ht . 1 v* še dokaj let, da nas bo 5o mil v skladišče neke p iljedelsko zadruge in u-kradel zaboj z 2S0 iajci. (V/ teden dni je policija pri preiskavi v njegovem, stanovanju našla zaboj poln — jajčnih lupin. Pred sodnikom je mladi mož izpovedal, da je hot«! jajca prodati, pa mu ni uspelo- tedaj se je odločil, da jih poje. Vsak dan je pospravil 40 jajc. Tn danes pravi, da mu postane «dal>o že samo. če jajca vidi. CIGANSKI POGREB. V Hulk i pri Ogrski CK-feravi je umiri, kakor poroča neki češki list, 54-let ni cigan Štefan Daniel, ki je bil neKj\fkšen župan tamkajšnjega ciganskega taborišča. Nagrobni, govor cigana Dufke je napravil na TVu nielovo vdovo takšen vtis, da je omedlela. Cigan- so jo odnesli s pokopališča in jo začeli drgniti s snegom. Ko so to vi-d^!e d ruge cfganke. so se isto tako onesvestile. Primaš ciganske kapele ki je sodeloval pri pogrebu, pa je bil tako priseben, da je vfilel svojim gadk?em naj namesto žalost ink zaigrajo poskočnieo '' Sem mlada vdova.*' S to poskočnieo je godihn korakr.a s pokopališča—a vse ciganke ki so se takoj rsvestile, za njo. Oodba je prikorakala v neko gostilno, kjer se je po trrrob-nem uvoai»iela za pokojnikovega naslednika. Z godbo so ga cigani spren\3jab domov in vso pot je rmAž plesal od veselja nad svojo izvolitvijo. SLOVENSKO ■ AMERIKANSKI « Koledar i94i 1 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih |i1 člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, 11 zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivo- J' sti iz vseh dob in delov sveta . • • Informs- ii tivna knjiga za vsakega rojaka, ki zašle- » du je svetovne dogodke. J J Citajte 'Zanimiv članek: M LOVU m LOVCIH,w I ki ga je spisal Fr. Troha. K Slovenic Publishing j Company 8 216 W. 18th Street New York, N. Y. jj Cena 50c ^ S Vaot« lafeko poW>Hc » mi« m k« h po 3 oa. S ^^^^^ iff ecato. te preMratc t Zd mlinih diliTth. ' ^^^Bt* Iff Posebna priloga: ^^^ Kj Trije umljmidl v hvr EVBOPS K J USTA Uit; EVROPA PRED SE- . ■ . DANJO VOJNO: EVROPA L. IS* NAROCTfl^A « »iovensko Amerikanski Koledar za L 1941, Veli- A Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni At* is (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. Poučni spisi mik1-:--l- .—Hrtnr^iiji^iit'T 'irrrn^i'r.«!;!*'!!maw i . 1NULKŠKO SLOVENSKO BERILO. Seitavll dr. ODKRITJE AMEKIhR. spisal ti. MAJAK. Trije F. J. Kern. Vezanr Cena $2.00 deli: 1C2. 141. 1^3 strani. f>na ineliko re» BODOČI DRŽAVLJANI naj aarot* k^JiUco — Puljuden In nataiWtrn opis odkrttla noreča "Haw ia beeeoae m ^(lien af Um UnitcS areta. Hpia ee Clta kakor zantuira poreai ter State***. Je sestavljen po najboljblb rlrlk. V tej knjljcl sf pojasnila ln aako- Cena 50c nI aa naaeljenf CeilA 35c- DOMAČI Ž1VINOZOHAVNIK, spisal Franjo On- ^ . . „ _ lar. si rani. Cen. trda r« Cena $1.50 TAKTIČNI RACUNAR. Trda re^ 251 Zelr» koristna knjiga za vsakega živinoreje«; Priročna knjl«ea, ki vsebuje vse. kar Ja pri . .. opts. raxuH> bolezpl ln zdravljenje; »lika. . nakupu ln prodaji "otrebno. GOVEDOREJA. Spisal H. ^agvart. 143 strani. ^ena 7&C 8 slikam' Cena $1 _ problemi sodobne filozofije * Spisal dr. F. Veber. 341 atranl. knjiga o lepem vedenje. (Urbani.) Vea. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki sa Cena ,75c boče aesnanlti a glavnimi Črkami sodobna filozofije. KNJIGA O DOSTOJNEM c«. 50c VEDENJU. 111 strani Cena 50c. mlekarstvo. Spisal Anton Pave. S slikami SLOVENSKO-NEMŠKI slovar. Sestavil Dr. F. Itftl! atranl.* . m. _« Knjiga sa mlekarje In ljubitelje mlekarstva Bradač. ^ ^ spi ob. Cena ,50c ./ UMNI ČEBELAR, spisal Frank Lakmayer. NAJVEČJI SP1SOVNIK. — lSfl strani. 1 ' .. . f.i , • ^ PodkrajSek. — 437 strani. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 2S8 strani. Vea... Cm $1.— Knjiga je namenjena v prvi vrsti ca stavbno, umetno in strojno ključarnlCarstv« *«»r šela- aolivarstvo. ZDRAVILNA £ELldČA. <2 strani. Ona $1.— Ce™ 25c % i Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. UH 1-. V^d ;iA» • -iia ill Jjiiv.-^-t— V... , 'IjHfi jc 4ittlfM* luulaj *a so-j I ra/jio rrto, jkhI x*4*>j vuluj«-I t» morje Et*l«»mh K'>z4itiih vr-', I ov, katiMM* šo iki-o KiU is#eka-h f » vojn«* ifr.uiati' svojih I >h ran. lx g,line no >ijalr* l";ilo, tijive. V daljavi ■ o r^ta.ja I i ia jut raft i«k nitifU* zvuitiki in lc ti |m rl j i m.t'liktMAH iiin^t;i. Sicokii I i'sta j<* ve*iM frnvi!*kp, src4>r. i Bi lok tfl&kp i ohjpinal T imhllj lio xt'lllil.io. I \fiilimiiH m' opazil lotaWnt na I in ki 1» li rti^li ni2t*»un»j<*no,' Biii^no ("rt« in rtj*|>oziinle, -i tal**«* /a m/ ti*ko krmilo in li:>~|j vj»ii'-m» Lf.t Kraaritlj na «voj ploii '( I^i«* -im! ^i\bmi ptl«"- v ^lolnnoJ, II1 |M:.itk*t m' j<- fMijavi! |M><1 njim!, Jiiajlh-n, I m* ! ikbarok i livj«^«^ za' l^l rt-Tintck v /laku kakor žiiku in c jKH-nsi ri-vahl i ni I v tanko |na-i mu n<".ko. I^otal^ >*•' jo zop«»t' "iiMolilial: to bil toroj prvi: |KW
  • !4 hro7>krtinih «• it- 't tri kaša) nMaiVk, to |H»t | 1 in pot« n* no troijali, '/.ail1**, v rap: ji'i je oi«lol — naonkrat jo plo^alo fin or.rar.Ml v o polu., majlinili, ' iwlili ohlaosov. I\l>»y. v letalu j*1 jHiinislil, tla tij m' moral vrniti ali vsaj vzlo- I ►-itoti vi o, ka.'ti Ikli oblački ubiti i- bili »ero'j shv-ajna ia; fotla; - jt> šio zares Voinlar >e ni bil 1- luuiovoljon n tem, kar je bil vi-i- jtlol. Hotel j«- zve»le4i več, 1110 e ra1 jo ptMlati t jw>rorilo. <'( i >«• n nar>ti. so }*oinik: t« s^mmIjij i- najt<-žjf lopništvo, ki.r pa hmt (•{Dovra^uilc /.Ia VKako «»no pi i.kri. a,ti. Xapravi! je bfck, tla bi l>olj* •• ivitlol. Vor ntivi.li olilarkov I ptM'ilo kiu.jr njinra — a kaj jf to! SVokaj ira je zadolo ob vrni u — začutil jo bil mlaroe, prtn-ej 1, močan on!o, prav tu ptnl volno ihi ovratnico. Njoit -va prva a »krti j^ ve'jala motorja; j«--li 4'il.ij iMiskrnlovmiA motor j< * (Is: H4-1 »l.-tlj«* v - ciuiktHiHTiieni 1 tooupu. lji4aloe je zirrsbil vi II ~.in' ko kmiiilo tor m» s j>olirf 1- paro pognal kvi-ku. i^o vi so, r votlno v i no, r«'bnii ptio v vsotnir. Mož v lotalu j M jriiktl. tla um nekaj vro-ocrn |kiI- k|Zi p*» vratu. S bla.-tno kr<*tnji j«* p ri vi I vr»ln no ruto t osne- 11 okoli vratu, kot bi hotel nu " ita narin ustaviti rt'eAi en rok " Ali ntiiobtiina jo skakljal vir ■t - -i . . I «"ok, orodij mu jo raiue. prsi — ! j ni se liotol «>taviti. letalec j« 1 jeiilM to lahno j>« ..T zim je, liole '' j Tini pa skot o« i a ntilv no. Poea- " j si so mu je temuiiln T»r«o("m»i I lahna, blatr-l«\ina onuntica iri ° j jo • di jemala. Bliskovito je pre 1 imlaril, ne bi bilo l>olje ta ' ktij pristati: našli ir:1 liodn spo " ilnj, morila prtnlno bo izkr vavel. . 0 Mjortla . . Ali pa l»o rdooi eu b rek urnojši in Vso je l»ilo za man. Xj-gov ponosni srebrn a utile »l«i 1 ;pl plen sovražnika Š- vulno je 1 M'l svojo prelect m ! zrnato'.-lav no pesem; Kako lepo in krasne je donela, ta vriskajoča melodija neb zdane fcile!| Ali je kdaj kak umi rajo«'i pel | lejišii labodji fijK V? Še tesneje >0 s«- oklenile roke višinskega i knitila, z gnevom je zavrgel i misel na pristanek, kvišku je hotel k soncu. o4» njegovem pl;mtoeem srcu sklenil u-inn ti. Slisnjeiiib Zob sr je lioril proti vstajajooi omotici. Ibi-mis'/i! se je Luksa- svojega zve sto-ra psa. Tako endno razbur-jen je bil danes pn \-zletu, kot hi bil s!util nesrečo. Boš pa«"1 moral poiskati t^rugega gospo-j darjn. -tari, zvesti f.uks. Za-! icr.j le na nkrat vili vse rde-iV? Kako vesel«) skaklja vi.r-eek! \*išin.sko krmiilt, — le nikar neizpustiti, ne se vdati slabosti. Zahval jen tMi/nmni ptir zaliva'ljon -tanovitni bt^ne'i1 iiM»t'ii ! SUniaj pa — le za lii-|h <- oei zapreti. Njena podoba je tu, 1 MX 1 niha 1 pe mlade žene izza zmln.i^ira dopusta. Tiho se sstiebl ia. Kako ilo po g 20. let 1101111 presleitkii zopet v ji ospredje mednarodne pozorno- t sti. Mlar-ikje 11 gibljejo vojaški t strokovnjaki, kakšna vloga je v 1 namenjena mestu, ki je bilo š ustanovljeno okoli leta 315 t pred nasilij-š4ct jem ter je dolii- f lo imk* na east Tin ssaloniki, 1 sestri Aleksandra Macedonske- 1 ga. Tme se j • izbrusilo še v gr- 7 »ki izgovorjavi v Saloniki, iz 1 j tega so Slovani napravili S->- 1 i lun. Turki ki -o pi-šli za nji- J niii, pa so piikrojili grško ime 1 ! svoieniu ia^ro\Toru ter imeno- ] • vali UK^sto Selanik. Skoro 5(K> < let so vladali mestu Turki, ki J so ga vzeli Betieeanom. I^eta 1^12 se vršila za njegovo ] posest zmiin»nita dirka med | irrško ;n -bolgarsko vojsko, ter I je bila posest livr.-r.- «ulloT-ena v dimgi balkfiii-ki v^ijni v prid j. (riviji. Meti sveto\*no vojno je!j stari S^un, ziasti tarški delj> mr»sta pogorel do ta . pre«l par ;i J leti pa se je ziu-lnji Turek iz-j! j se'il v Azijo, tako da jo mf sto dr.nfis cisto grško, ako ne šte-|i jemo znatne in lmgate Židov- i ske kolonrie, ki ima v rokah vso tirgovino Soluna. Vasi v najbližji okolici nitasta -o osta- , le slovanske, v kolikor se niso jpogrČile s pritokonn grških l>e- -guneev iz ^NTale Azije o nekdanji lienoski proteklrsti pa še vodno priča beneški beli stolp, ki je znaei1110 znamenje Soluna. ^festo samo je te.-:io povezii-no h slovan-ko zgodovino 11 sanHo kot rojstni kraj slovau-! skih apostolov sv. Cirila in .\re- 1 U;(la, marveč je pred prihotlom Turkov spadaio v meje raznih 1 slovanskih držav, ki so bile u- 1 stanovi jene na Balkanu, za v-e veene ease j»a je prešel Solini J v našo jugoslovansko zgodovi- ; no zara
  • raz. Po zomiu Srbije, ki ni mo-j Icrla u«b»leti zdnižen^mii nai»a-d\i X'.n^Vije. Avstrije in Bol-j Pot tz Zatonoma v Zadlas se 1 ije ob polxjcju Vod-1 vrha. V ] svetovni vorni bil 1 temoijito < »opravljena, ker -o jo uporab-j-ili Avstrijci za xlonos živeža 1 u nmnieije vojaškim p osa d-a se razširi, da iatbko vzravnan na-d ari ju ješ pot. Krasi jo nehroj veejrh in nianjših kapnikov. Plavijo, d; ima izhod onstran Razora nek'o nad Bohinjem. 'V reve-eajo tudi diuirim vrstam -porta. ]>osebno streljanju, veslanju in plavanju Dantejeva jama pri Ptolminu Letalčeva smrt I* GLAS 11 1 O D I" - New Yot» iS 19—s roman : Francoski spisai: OHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK, j Monday, May 12, 1941 ITITIKO VE JIN L. 1» ■VMM • In ko se ni inei >!. se ga je oklenila s poslednjim naporom. Poslušaj me! Krkrd, pos ušaj me — v imenu svoje liatere ..." t - -t -m Ob-lai je in t-e s jm^til v naslonjač, pobit in potrt od prevelike r txbui jenosti. »>imona je pokieknila k njemu, naslonili mu »glavo ne pnst ;n na*!nljeva:a, poizkušajoča ga omrfbčati 7. nežnostjo in s sol .-am i. *'I-mbiii. tvojo mate r in jo blagoslavljam, vojo licer, «*e »nidi ti ne nvoreš braniti, d-i ne bi nie in eiiov.il svojo ženo Ko jo u mira'a in sem jo obje 11 vila po«* ednjikrat, sem ji ol ljubila, da ti jo hočem nadomeščati iii živ »ti e-.'i nolo zate. Xe brani mi držati besedo, ki etn ji jo dala, i:. bej! lV»volj si me kaznoval! ivo b; vedel, k." j ><«».i prestala \ tem dolge 11 \ča u! Niti nisem mogla cd ti be. niti li nis-io ii|ogia pisati, mjH <:ila sem že. da •»i .m v »■!<«• izgubi je, \ zame, da pa sem t«' n aposVd našla, *em bil i priiootana prizadejati ti to l>oločino, poslužiti s? tega krutega sredstva in izmisliti, storiti ;n prestati vse to, kar ni um-glo biti diuuače . . — 1 niolknila je, kiikoi b' jo dušila trn,za nad ten : spouv'ni; n.'iio n.rdrljCvniii ?. novo mIo; "A kaj in; mar-! Kaj naj obž.luj m.? < esa se moram Š«- .-|K»iii;njiiti. ko si ti j ri meni? Riiiard! Ti si moja čast, ti si mejo sieč;;! — \'e zapusti 'iie!*T ' Ni dal prepiičati. Branii se neizmerne želje, tla -tistie I -«*bi to šibUo teb. kj >e ie piivija o k njemu; nepremičen je o>tal, in tri in ji ni dal niti bes de, niti dokaza ljubezni. obup? o je vzkliknila: •Kaj vendar b»>čeŠ tla naj ti rečem? Kakšen dokaz naj ti piMlnm.' Naloži .ii, kan koli liočeš, ukaži mi. kar ti drago! mi ne bo pretežko. Razpolagaj z menoj, tvo.a som! — l.j .min te, kakor si Jiotel biti ljubi jen! Riliaid iitfij, ljubim t; !" . Toliko bol. sti in resnice je bilo v lem vzkliku, da je Ribarila zmuajnko nw»ei Sk< lo nehote so se njegovi o ret je doni • "'leva SSiiiieniiicga \ratu in zlatih pramenov njenih i- a žalostno, da hnz nevol je, le z g K , bo ko bridkostjo je r.ri š« pet n je nevt mo zmajal z glavo in ni rekei drugega, neiro: "Torej .-»te pozabili . . I h>Koi.ča 1 ;»a n'. Ne u:i bi opazil, so bili Si«w ni ni prsti spreliMi odvezali njegovo krinko; snela mu* jo je in ga pogle-ilii. < i leda a ga je z ljube« ?nri, nežnimi in z\">t'mi očmi, kakor bi bil ujmi o," , njen brat ali njeno lete, z milobo. spoštovanj ni in pobožni« t jo, kakor da ji ga je storila njegova iicsrcea le sn utažj. ga in viednejšega njenih .'»ustev. •In nenado na pmna-avša svojo i»<*-lednjo slab ;st, v mo-gcK-nem vzltieeriju ljubezn. in sočutja, je pritisnila svoje ustnice na razniiesarjer.o Rihanlovo lice tor nni vrnila nežno, kakor ga je bila prejela, tisti poljub, ki mu ga je še dolgovala'. Takrat -e jt- ne) al upirati. Hripravijen je bi! na zgolj trpljenje in ni mo_-e| .stati trdovraten napram sreči. "Ah," je dejal, <4tako sem te oboževal! in naj rečem, kar hočem, obožujem te :-e vedno!" Pritisnil jo je na tvoje prsi. liiia je njegova, vsa njegova, rado voljno, svobodno in z veseljem in dasi še ni vedel, kako se je ta eudež zgfdil, vendar je bil zagotovljen; čntil se Jjuliijenega in se opajai s to nezaslišano <=«reeo. }' njegovem je bil Simoni mil počitek. Našla •f*' 1'i!;l :,«ir 1,1 brez-Urbaost; našla je bila celo nop;ičakovano m dovolj ei>to in \ eliko veselje, da je moglo zadostiti vsem za htevam njenega Mea. Ker je bilo Rihaidu tako treba njenega srea, mu ga j' darovala tem raJodameje in popolneje; Ker je nn take ne*iWen, jo je navdajalo z dvojnim zmago-' slavjem, da g; je osrečevala. V njegovom ubogem muče-ni^kem obličju je vide a edino i>veto s!ee je toga z;,vcdai. Bil je zmed n nad to sročo in hr dejaila Simona. . J'olojtlla je bila svojo roko na Rihardovo in vrata, skozi Katera jo je peijal odondot, ti^ta vrata, akezi katera je hodjilo Po umiku pri iHinkirku ni imela Anglija drugega kakor rešeno vojsko brez vstik ga o-rožja. Vsa oprema, domala vse orožje in nrunielja je ostala v Belgiji, ka-zalo pa da misli sovraži i rk takoj in=]>:usti Britansko oti.li taka ji e-t i rana vljudnost, je dobil čisto ero-taven odgovor: "Vlada ve, d-t bo na vljuden način in s prošnjo zbrala več orožja, kakor bi ga dofbi'a na povelj«*. Anglež je vljudnosti relo dosto-p 'ii. brani pa mi vso h»m' vsakemu pritisku.' * Novim ljudskim četam je hotel general In nskie dati svoje in|o, da b; tako osvežil davno tradicijo Croimvellovili vojakov, ki so se ]M)nosno nazivali žel ozn e jezdece. Inio >e ni prijelo, kajti prostovoljci so v svoji sk ioni nosi i zavrača i jmnosni naziv. češ. da še v ničemer niso pokazali sijajn'hh lastnosti te vrle i m orala na sto in stoti-soče pridnih rok izbočiti iz vsakdanjega dela, kar bi se ne-vn vojaška strokovnjaka, general de fi-tulle in za njim nemški general von S o<'kt sta napovedala. da se veslanja vojna no bo odigravala med milijonskimi množicami na obeh straneh, marveč da se bo "boj vršil in odigraval mod razmeroma maloštevilnimi skupinami tehničnih delavcev in strokovnjakov. V f andenski bitki so je to pro-nokovanje že izkazalo kot pravi1110. Xonivi so navalili z majhni,nni tehničnimi silama na francosko milijonsko armado, ki jo bila sicer jaka, ki pa ji je manjkalo lo nekoliko čet špo-cialMov. da bi lahko ustavile sovražiiii naiet tehničnih «čet. Agnleska domobranska organizacija inv* tedaj pred vsem ta namen, da osvobodi britansko vojsko krajevne službo ter da omogoči specialistom, da o-.stnnejo pri svojem dolu, obenem pa kljub temu lahko vršo svoje vojaško dolžnosti, ako bi so zato pokazala potreba. Ta >istem je tedaj zelo smotre 11, varčen pa je tudi zato. ker prostovoljni stražarji no dobivajo nikakršne plače. Plačani so samo njih pove'jniki. ki so iz \i'st aktivno vojske ter jim jo vlada poverila poveljstvo nad domnobranst vom. Po1 eg te britansko domačo vojske ima v Evropi edino Švica tako vojaško ureditev, da vojaki doma li~anijo uniforme, municijo in orožje ter v primorr. potrebe že oblečeni, oboroženi in opremljeni pribito na zbirališče. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritičnih fesih je nahmn (iUteljn dnevnih vesli potreben ta priročni ATMS, ki ca pošljemo našim naročnikom po najnižji ' eeni. — Naročile ca fie Velikost IH s 14 H Intev 48 Telikih strani; 32 liarvaiilli zciiiljovltlur tujih lniinia o-zna^nili; Zanimivi svetovni dogodki. •Najnovejfti zemljevii! kaie celi svet In tndl: RAZI »EI.ITKV POIJ.SKK BIKU NEMČIJO IN HIIKIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PKIKUr^lTEV <"*EIIOSM > V A- ftKE K NEMČIJI NOVA KINSKO ItlTSKA MEJA Cena 35 centov PoSIJIte svoto t znamkah po 3 oz. iki 2 eenta. Posebnost : UAM1IONDOV ZEMIJKVII) lil SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite s atlasom In ko ga izjKdnlte in poSljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mej« ml vojsk u jo £ih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite .Atlas pri: •• GLAS NARODA " 21« WEST IStb STREET NEW YORK. N. V. Kakor pa napreduje angleška . 'bo ožitev in izvežbanost domačih čuvarjev, v ouaki meri se lovske puške in dnigo orožje nadomešča, s praviijii vojaškimi puška mri, s čimer bo dobila država pravo pravcato vojsko tretjega poziva, ako četo imenujemo z izrazom, ki je v navadi v naši vojaški organizaciji. To je vsekakor velikanski napredok, ako pomis!yrto, da Anglija prod poldrugim, letom sploh ni in>r*la prave vojsko, razen nekoliko čet. ki so zadostova'o komaj za osnovne kadre nekoliko divizijam. To-dr. še ti ,kad» i so obstojali iz samih najemnikov. Ta angleška voj ka stalno raste in jo bodo v času j>otrobe lahl %o porabili tudi za kake] druge .strateške namene. Sicer ni nihče dplžan shižiti izven svojega kraia, vendar-bi se zopet po načelu prostovoljnosti lahko iz tega domobrarhstva se-stimi celi bataljoni, ki bi lahko služili v aktivni armadi. V obrambi drvave se ta vojska doslej še ni izkazala, ker ptič ni in sel a priliko. toiiko bede. .sovraštva in neozdravljivih bolečin, se ^e zdoe nji slavolok in car 3 pol ni vhod novega raja. Jvakor on -sam, tudi ona ni zapac.ila, da si je pozabil zakrili obrz. Pred edirn svetom ibi bila ponosna, pc kazati se ob ji je gov 1 strani, on pa se je jedva sploh spominjal tega sveta, pozabiajoč svojo napake, svojo pomanjkljivost, človeško zlobo n v.=e, vt-e, v osrečujoči posesti svoje ljubezni. Videla nista niii dveh driugih oseh. ob kateri bi se bila kny*:u zaocla, in ki sta ju pustila za seboj, toiika ie bila naglica njunega bega. •"Xe, ne/' je dejal Osmin in zadržal pri s.^bi Tomaža Er-i ing t ona, ki je hotel planiti naprej. "Nediskretno je, slediti ndadiin zakonskim. Uboga otroka! Danes je verdar že enkrat njun svatov^k- dan; dovolj dolgo sta čakaia nanj. Vi-dito, gospod moj dragi^ na tem svetu človek ne sme obupati nad ničemer. So nezgode, ki bi im-ele uničiti človeku srečo, pa jo odrinejo ie za nekaj ča-sa.. liki strel, ki 'bi ga moral ubiti, a ga pusti imed živimi. Toda to vas bržkone* iie zabava, kar vem zdaj pripovedujem — 111 dejstvo je, da se vtikam v stvari, ki mc ne brigajo. Vrniva se k vprašanjem, ki spadajo v mojo stroko. O čem «e liočeva neki pogovarjati? Hm, o angleškem zakonodajstvu — Vi ga dobro poznate. Kar meni najbo.j ugaja, to je substitucija. V zaupanju nanjo človek lanko mirno um,re. Na ta nač:n bi sloveča Erlingtomska d'Klscma ne bila pnsia iz rwlovine, tudi ko bi se bi1 vaš lju%--u 1 bratranec na lovu ubil, ako bi se ne bil oženil, ali, česar nas Bog varuj, ako ne bi zapustil potomice»v. Toda trdno upam oa nam jih bo!*' je zaključil ^tari odvetnik, izpustil " >ko Tomaža Erlin-tona in mu obrni- hrbet, ozrvši se še en- N,at v¥i!fto ?tran' kamor sta *>l,a pravkar izginila gospod in gospa Rihard d'Avron. KONEC. ka. Ker ni dovoza rz preko-morskih dežel, je veliko vprašanje. kako se bo oreživljala Francija do nove žetve. Tudi etina v Ate'ru in Tunisu je bila liani slaba. Mi'ni sfer za pre-skrbo Achaiid, je nn.-lovil na kntečko prebivalstvo poziv, naj žito izroča državi nannsto da ga zadržujejo in pokladajo ži- vim. RAZPRODAJ/ SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni krušne nakaznice. Krušna nr.kaznioa. ki urejuje rm^krbo s kruhom v tolikih državah med sedanjo vojno, je mnogo starejša kakor se običajno sodi. Sredi št in deset i h let m i ou loga stoletja so imen v nekaterih nemških df-želah tako slabe letine, da je jelo primanjkovati hrano. Ker še ni bilo železnic, ki bi omogočile dovoz živeža iz drugih dežel, je bilo treba srči po samopomoči. Zima leta 1«45 je bila izredno mrzla, žetev po nji pa tako s aba, da so cene za kruh dosegle dotlej nosi u ton o višino. TVagO etniki in oderuhi so vladali zelo^cryn, pa so bili v prvi vnsti siromaki. Kor r.i bilo,nobenih socialnih akcij, kakor danjlajKfi imenujemo ukrepe v korist splošnosti, so se stvori le takozvane •'komisije za siro. triasno preb-valstvo". Te so prevzele skrb za pretirano strada jočih. T*ržava jr» te komisije pod-pirala samo z nakup: Žita v ino-zcnustvu. Žito so zmleli dnmtn, moko pa izročili pekom. Ti so tedaj oostafi gospodarji po'o-ž:«ja in so prodajali moko samo za di: ag denar. Da bi v tem položaju odpomogli splošni sti-j ski, so uvf;l'i nakaznice za' kruh, ki (>e je moral prodajati po enotni ceni. Da so pa Revnejši sloji dobivali nekoliko eo-ne>ši kruh od premožnejših, so ztbirali dename prispevke, s katerimi so pokrili razliko v eeni. katero so zahtevali prki od kupcev. Prvo mesto, ki jo uvedlo ceno za moko in kruh v tistih časih, jo bilo Karlsruhe. P»ilo ie v maju 1S47, ko so je mestna uprava -dogovorila s poki, da bodo proda ia'i kruh po enotni coni. V ta namen je vzolo mo-fti 150 tisoč koldinarjov posodila. Vsota je bila za tisto čn-se prav znatna. Za ta denar jo mesto nakupilo zrnje v inozemstvu. Žito so zm'oli. iz moko pa so pekli enoten kruli,. Tu prodajali so ga tudi po enotni ceni, ki pa jr, niso l ili deležni! samo siromatki, amipak vsi me stni prebivalci. . Po 50c zvezek Andersonove pripovedke za »Imensko mladino Bele nori mali junak. (Doatojevskij) Bwji mejniki (Ivan Pretelj) Filozofska zgodba (Alojz Jiranek) Gompari in Komura^aki (Jul. Zrj rr) Gospod Fridolin Žolna in njrgova družina (Fr. Milrinski) Kazan, voljrji pes («1. O. Curuood) Kaj sr je Makaru sanjalo (V. Koro-lenko) Na različnih potili (Franr Frisrh) Prter Pavel C'lavar onald Kejhoe) (Gospodarica sveta (Kari Fidor) Hektorjev Mc€ (Rene La Bru>err) Kdeea .Megla (O. R. Frirh) Po $1 zvezek (,'grabljeni milijoni (E. G. Seliger) Veridirus®( Pater kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe rebelire Maje (Waldemar Bonsels) Pingvinski otok (AnatoTe Franre) Pisane zgodbe (Janko Kar) Iz življenja za življenje (Ivan Zupan) Po $ 1.25 zvezek Zadnji Mohikaner (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $!.50 zvezek Zlofin in kazen (F. M. Dostojevski j) Tigrovi zobje (Mavrire Lablanr) Krištof Dimar (Jack London) Misterija (Gustave le Rouge) Lurifer (Jean de U Hire) Izpod Golire (Slavko Savinsek) Po $2 zvezek Prešerrn (Franre Kidrir) Po $2.50 zvezek Višnjeva repatira (VI. I^vslik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. VA2NO ZA NAROČNIKE skrčeni obroki kruha v franciji. iXed;ivno je iaša naredba francoska vJade za skrčenje obrokov let uha, ki tvori pri franco* k 0111 ljudstvu najvažnejšo živilo. Krušn; obrok, ki je doslej znašal 350 gramov na dan, to skrčili za 20 odstotkov. Tudi kvaliteta k ruha ise jo po slabša'a. Ršenin ni moki -bode dodajali poslej 20 oii druge naselbine, kjer je kaj naftlb rojakov mw ljeulb. Zastopnik bo Vam IzrutU petidllo sa plačano uaruCuiuo. Angleški domobranci -ALirUKMA: 8an Franeiaeo, Jacob Lauabln •OLOttAlKJ: Pueblo, Peter Cullg. Walaeuburg. M. J. Uajuh INDIANA: Indiauapolls: Frank Zupančič (LL1N018: Chicago, J. BevCU, Clcero, J. FaMaa 4 Chicago, Onro In Ullno)a> Toilet, Jennie Bamblcb 141 Salte. J. Spellcb Maseuatab, Frank Ausuatln North Cblcaso la Waakecan. MM Vadi 1 ARI LAND: Kltaniller, Fr. Vodoplvea 11CH IG AN: Detroit, L. FlnfcM IINNBSOTA: Chlsholm, J. Lokanlcb 1 HOj, Joa. J. Peabel E velet b, Lsati Goala Gilbert, Loul« Vewel nibbing. J oba Povie tONTANA: 1 Roundup. M. M. Pantaa Waaboe. L. Champa EBBA8KA: t Omaha, P. /Brodertck WW YORK: Brooklyn, Anthony SvH lafl WmMM rJttlfi ra Ila. Frank Waal* I OHIO: 41 Bvfevtflt, ntMl Xrate Cleveland. Anton Bobe k - tka«, kar-linger, Jacob Ueanlk, Jot?« Sla pol a Glrard. Anton Nacode Lorain. Loula Balaut. John Kuan Youngatown, Anton Klkal] OUUGON: Oregon City, J. KobUr PENNSYLVANIA: Beasemer, John Jevnlkar Oonemuugb. J. Brexovec Coverdale La okoUca. Mra. Ivana Kupnih Export, Uoii uJ»mW|- #