IĄe delajte ovir mladini! Zimski čas je doba najbolj intenzivnega (najjačjega) dela v naših prosvetnih organizacijah. V drugih letnih dobah je mlaclina tako zaposlena z gospodarskim delom, da ne pride do drugega udejstvovanja v okviru izobraževalnega društva, kot do nekaterih odrskih prireditev. Zima pa je čas pravega, načrtnega izobraževanja mladine, kar imenuje naš veliki narodni učitelj škof Slomšek »nabiranje duhovnih zakladov«, ki so večje vrednosti kot gmotne dobrine. Možnost takega izobraževanja in vzgojevanja je v obilni meri podana, ker je naša prosvetna centrala (Prosvetna zveza) oskrbela ne samo načrt, marveč tudi tvarino pouka. V mladini sami je resna volja za to, da se izobrazi po duhu ter vzgoji po srcu. Ako se to velevažno delo ne izvrši, je krivda po večini pri krajevnih vodilnih činiteljih. Toda ne samo pri njih. So tudi močne ovire, ki se stavijo od drugih strani. Ponekod delajo ovire gospodarji in delodajalci glede na mladeniče in dekleta, ki so do njih v gospodarski odvisnosti. Takšno postopanje je neupravičeno in nemodro. Neupravičeno radi tega, ker ima mladina pravico do duševnega razvoja, moralne vzgoje in kulturnega napredka. Nemodro pa zato, ker so mladeniči in dekleta, ki stremijo za lastnira izobraževanjem in duševnim napredkom, v vsakem oziru boljši uslužbenci, nameščenci in delavci, kot pa njihovi lahkomiselni sovrstniki, ki hlepijo samo za veseljačenjem, pijančevanjem, rajanjem in uživanjem. Še eno oviro je treba omeniti, ki je prav za. prav najbolj nerazumljiva, in to je tista, ki jo delajo lastni starši. Nekateri starši ne dovoljujejo svojim otrokom drugega udejstvovanja kot delo v domačem gospodarstvu, vse drugo nima vrednosti. Po njihovem mnenju je sikoda petroleja, ki zgori, ko domači fant ali dekle čita kakšno dobro knjigo; škoda je podplatov, ki se porabijo na potu v domači društveni dom, kjer se deli mladini krščanska prosveta. Kakšno ozkosrčno in nemodro stališče! Takšni starši ubijajo v svojih otrokih vsak idealizem, vsako hrepenenje po umskem in srčnem napredku, ter od svoje slrani nehote pripomorejo k temu, da nimajo njihovi sinovi drugega smisla kot za ponočevanje, pijančevanje in pretep, dekleta pa za pohajkovanje in ples in vse, kar je s takšnimi slabimi prilikami v tesni zvezi. Nekateri starši izgovarjajo svoje ozkosrčno stališče s pozivom na preteklost, češ vsega tega ni bilo, ko smo mi bili mladi. Da, res ni bilo. Toda čas napreduje in mi moramo napredovati s časom, drugače zaostanemo. Saj so naši predniki orali z lesenim plugom, ki je danes vržen med ropotijo, če še kje eksistira. Zato moramo mladini omogočiti, da stopa z istim korakom kot moderni čas, kar je nemogoče brez izobrazbe. Poudariti pa še moramo eno dejstvo. Danes se hočejo javnega življenja v celoti polastiti nasprotniki krščanstva, lažnivi svobodomisleci in naprednjaki, krivi nacionalisti, marksisti, socialisti in komunisti. V nekaterih državah je že zavladalo popolno brezbožništvo in novo poganstvo. V drugih državah se še vodi boj med krščanstvom in njegovimi smrtnimi nasprotniki. Dvojna fronta je začrtana več all manj v vsakem narodu: fronta Kristusa in fronta satana, kakor je poudaril nadškof dr. Jeglič v svojem zadnjem javnem govoru, ki ga smemo smatrati kot nekak javen testament tega velikega moža slovenskemu ljudstvu. Rešilna za naš narod je Kristusova fronta, z njo zmagujerao Slovenci. V to svrho pa je potrebno, da izobrazujemo in vzgojujemo našo mladino v Kristusovi ljubezni in resnici. To je velika naloga, ki jo izvršuje naša krščajiska prosvetna organizacija. Zato je upravičen in potreben opomin: Ne odtegujte mladine naši prosveti! Ne delajte ji ovir in zaprek! Na široko ji odprite vrata k naši krščanski, narodni prosveti, ki jo nesmrtni škof Slomšek imenuje zveličavno za narod!