n tfnim, vaške"] nji Potl
jkazali
ajlepN pr»8 Ti-boJi!
		==H
	Nt#l«v — Addr«M!	
	NOVA DOBA	
	•117 Ki. Clalr A »•.	
	CUvcIand, Obl*.	
	(Tel. Henderson .ISfifl)		L,
Dvajset tiso? članov ▼ J. S. K. Jednoti je lepo število,
loda 2i",00rt hi *p slišalo Še lep* e!
iett, 5° j rka- ]
J|
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
L Entered As Second Class Matter April 15th, 1926. at 7'he Post Office at Cleveland, 0., Under The Act of March 3rd. 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th. 1925.
a” ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
-ar if’ 51—ŠTEV. 51
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, DECEMBER 17TH, 1930 — SREDA, 17. DECEMBRA 1930
VOL. VI. — LETNIK VI.
iinQS-
-SLOVENSKE VESTI
IE
le
a
A
<e
o-
a.
na
E.
0
9
J0
cet
A
|Slcvensk;i šola S. N. Doma v
upland u priredi tudi letos, or vsako leto, zanimivo bodico na božični večer, to je decembra. Tu rojeni fanti-dekliči, ki pohajajo Slo-^ko šolo, bodo vprizorili dve Uiti
mladinski igri in zapeli lepi h slovenskih popevk, bo sledila seveda delitev icnih daril.
^žičnica slovenske mladin-šole S. N. Doma v Cleve-l(!u je bila še vsako leto lepa Prisrčna prireditev, prijetna Privlačna za otroke in sta-*e. Nedvomno ho tudi letos lvabila vse, ki se zanimajo za Benito delo Slovenske šole p. Doma in ki hočejo par ur "ega božičnega veselja de-z otroci, ki še ne poznajo iyar sveta. Vstopnice bodo ^0 centov in program se bo el točno ob 7:15 ter se kon-pred 10. uro zvečer, tako, bo še vsak imel dovolj časa domače božičevanje.
'Si clevelandski Slovenci naj sp zavedali, da je baš Slo-"ska šola S. N. Doma tista tojevalnica, iz katere bodo bodoči voditelji naših gobarskih in kulturnih usta-zato bi bilo potrebno, da Vfii posvetimo največjo pozor-in naklonjenost.
M
■nsK*
leda'
DljS«
im°'
vod®
IV.
tl.
\
i, f •	f
!
Waukeganu, III., priredi ‘■frkajšna Slovenska Narodna »lnica na večer 20. decembra
>tr0 in zanimivo božičnico, kovala bodo vsa tamkajšna venska podporna društva, njimi tudi društvo št. 94 društvo št. 193 JSKJ.
KRATEK TEDENSKI PREGLED
ZNIŽA N J P] DELOVNEGA časa na 40 ur v tednu za vse zvezne uslužbence določa predloga, katero je vložil kongresnik Fitzpatrick iz New Yorka v zveznem kongresu. Glasom te predloge bi zvezni uslužbenci dobivali dosedanjo plačo, kljub skrajšanju delovnega časa.
V WASHINGTONU je v tem času zelo malo predbožične harmonije glede odpomoči za brezposelnost in splošno depresijo. Predsednik Hoover priporoča eno, zbornica reprezentantov sprejme drugo in zvezni senat glasuje zopet za drugačno predlogo.
VEČ ORGANIZACIJ, ki zagovarjajo prohibicijo, je imelo zborovanje pretečeni teden. Vse so odločno proti temu, da bi se dalo prohibicijsko vprašanje ljudstvu na glasovanje.
SADJE IN ZELENJAVA
.WILBUR, tajnik zadev, bo priporočal kongresu sprejetje da odbor za ljudsko da odborom za izobrazbo sameznih državah imena
notranjih zveznemu resolucije, štetje od-v po-oseb,
i*
<■ i-*•$5
t
IIK*
1 Chicaga se poroča, da je 1 osnovana Slovenska mlaska šola, v katero se je vpi-že 45 dečkov in deklic. Mjica je Katka Zupančič, »ki »rostori pa se nahajajo Poslopju Dečjega kluba na 1 S. Ridgeway Ave.
beautiful M o u n t a ins” se
e,Uije knjiga, katero je spi-^ profesorica angleščine na Hianski univerzi gdč. J. S. eland, ki je, dasi rodom iz |tske, v ljubila naš narod in 0'oto slovenskih gora, in je že lrsikaj lepega napisala o tem. l(|i slovenski listi v Ameriki ^ ponatisnili nekatere njene <) "'ke o Slovencih in Sloveniji. *\ ^jena knjiga bo tudi okra-^ ^ s slikami, katere je pisa-
* j *'ci oskrbel slovenski artist t)lo Držaj. Tiskana je v Lon-
Angleškem in bo še ta ^ 'sec naprodaj v boljših knji-| s anicah v Zedinjenih drža-,) Cena knjigi bo $1.00.—
< > kl>ti po dosedaj nam znanih
* l madame Copeland, bo ‘ y So knjiga “Beautiful Moun-() nekaj zelo lepega, in po-
< > fio priporočljiva za našo tu 1 l 'Jer>o mladino.
> , *
^lovcnski umetnik Božidar ima na rokah lepo
ki ne znajo pisati in brati. Sodi se, da se v tej bogati deželi nahaja nad štiri milijone nad 10 let starih oseb, ki ne znajo pisati in brati. Board of Education v vsaki državi naj bi poskrbel, da se ta sramotna pega nepismenosti odpravi.
STO MILIJONOV dolarjev bo izdala zvezna vlada v prihodnjem fiskalnem letu za avi-jatiko. Dve tretjini te svote se porabi za zračno floto armade in mornarice. Ena petina omenjene svote se porabi za letalske potrebe zvezne pošte. Na trgovinski department odpade eno petino.
ZVEZNI SENATOR North Caroline, Lee Slater Overman, je umrl dne 12. decembra v Washingtonu. Star je bil 77 let in je bil član zveznega senata nepretrgano od 4. marca 1903.
RUSKI ZAROTNIKI, ki so, bili nedavno obsojeni na smrt, so bili od centralnega izvrševal-nega odbora sovjetov pomilo-ščeni na večletno ječo. Teatralna obravnava napram zarotnikom je dvigala mnogo prahu v Rusiji in drugih državah, toda izven Rusije je le malokdo verjel, da bodo zarotniki res usmrčeni.
šte-
slik, izmed katerih bi bilo V ali drugemu mogoče iz ?ti krasno božično darilo za liatelja. Kdor bi se za to za-naj se obrne za nadalj-1 ‘^formacije na umetnika sa-ki stanuje na:	5383	St.
4'1‘ Ave., Cleveland, O.
H,
POŽAR, ki je sledil eksploziji, je v nedeljo 14. decembra uničil izletniško ladjo Eureka, nedaleč od mesta Miami, Florida. Ob času požara je bilo na ladji 127 oseb, ki so si nadele rešilne pasove in poskakale v morje, ker rešilnih čolnov ni bilo. Rešenih je bilo 112 oseb, tri so mrtve, 12 se jih pa še pogreša.
V Zedinjenih državah se pridela in použije ogromne množine sadja in zelenjave. Povprečnega kosila brez sadja in zelenjave si skoro predstavljati ne moremo. V vsakem količkaj večjem mestu Zedinjenih držav se dobi sveže sadje in zelenjava vsak čas leta. Za to se imamo zahvaliti deloma rastlinjakom, v glavnem pa! južnim državam te velike republike, kjer zime ne poznajo; seveda, brez dobrih prometnih zvez bi jug ne mogel zaklad ati severa s svežim sadjem in zelenjavo v zimski sezoni.
Večina sadja, ki se porabi v tej deželi, je pridelana doma. Importira se le sadje tropičnih krajev, kot banane in pineapples, dalje kostanj, nekaj orehov, lešnikov, oranž, dateljev, itd. Zgodaj spomladi se importira tudi sveže grozdje iz Južne Amerike.
V državah vzhoda, srednjega zapada in zapada se pridela mnogo jabolk, hrušek, sliv, breskev in raznega druzega sadja. To pokrije vse domače potrebe poletja, jeseni in deloma zime. Isto velja glede zelenjave, kotsalate, paradižnikov, kumaric, zelene, fižola, kolerabe, itd. Država Washington slovi radi svojih krasnih jabolk ne le po vsej Ameriki, ampak celo daleč v inozemstvo.
Posebno pozornost pa posvečajo pridelovanju sadja in zelenjave v naših južnih državah, kjer je mogoče pridelovati gotove vrste zelenjave tudi v zimskem času, ko prinaša dobre cene, in kjer uspevajo tudi južni sadeži, kot oranže, grapefruit, datelj i, mandelji, itd. Razni evropski posetniki soglašajo v izjavah, da je tudi v zimskem času sveže sadje in zelenjava poceni po vsej tej prostrani deželi. K temu pomagajo dobre hladne shrambe in pa hitra in dobra prometna sredstva.
Tako si zamore na primer povprečna ameriška družina, ki živi v srednjih razmerah, privoščiti za božične praznike, poleg suhega in vkuhanega sad jr mandeljev, dateljnov, lešnikov in raznih vrst orehov tudi sveže grozdje, oranže, grapefruit, olive, hruške, jabolka, sveže jagode, paradižnike, svež stročji fižol in grah, redkvico, mlado čebulico, karfijole, artičoke, salato vseh vrst, itd. In vse to je zrastlo v Zedinjenih državah: Največ je seveda zrastlo v naših južnih državah, posebno v Californiji in Floridi, pa tudi v Arizoni, Texasu in Louisiani.
Bogastvo te. dežele ni samo nakupičeno na bankah, ni samo skrito v rudnikih in v različnih drugih industrijah, ampak ga je mnogo tudi na obširnih pašnikih, na prostranih žitnih in zelenjadnih poljih ter v vzorno urejenih vinogradih in sadov n jakih.
--------o--------
DANAŠNJI JERUZALEM
^venski Sokol v Clevelandu ( svojem 34. rednem ob-zboru ponovil častno čla-jj^o pri Slovenski Narodni ‘^nici s svoto $25.00.
(Dalle na 3. »tranO.
PRESTOL španskega kralja Alfonza se zopet enkrat prav sumljivo trese. V vseh večjih mestih Španije je bil proglašen generalni štrajk in revolucionarji so izdali manifest na narod, naj vrže monarhijo in jo nadomesti z republiko.
 —o-------------
AMERIŠKA ARMADA Zedinjene države se štejejo med prve velesile na svetu, vendar šteje ameriška zvezna vojska le okrog 118 tisoč mož.
PALESTINA
Ko so tekom svetovne vojne angleške čete premagale Turke v Palestini, je Anglija smatrala za eno svojih prvih nalog moderniziranje Jeruzalema. Angleška uprava se je takoj lotila dela. Mestno obzidje je bilo popravljeno, številni vodnjaki očiščeni, napeljan je bil moderen vodovod, urejena kanalizacija. Ulice so f|obile imena in vsaka hiša svojo' številko—prvič v zgodovini 'Jeruzalema.
Imena cest So navedena v treh oficijelnih jezikih: v angleškem, arabskem in hebrejskem. Imena so'vzeta iz biblijske zgodovine. Tako je na primer tam Herodova pot, Jeremijeva, Izaijeva, Hezekijeva in Makabejska cetla, ulica Janeza Krstnika, efcta Prerokov, Nehemijeva potjitd.
Današnji Jeruzalem šteje okrog 90,000 prebivalcev. Zanimivo je, da dve tretjini mestnega prebivalstva živi izven mestnega ozidja)! Stari Jeruzalem je ves obzidan; površina tega mesta znaša okrog 200 krov. (Jeste so zverižene, ozke in kar na slepo šjfe<Jo ifepeljane. Novi Jeruzalem,ild je začel rasti izven mestnega obzidja, je moderno mesto vseh ozirih, kljub temu pa mestni arhitekti pazijo, da nove jzgradbe odgovarjajo pokrajini in do gotove meje okusu tamkajšnih domačinov.
Jeruzalem se Ijj-i v vseh smereh, izvzemši pj;<?tLdolini Ke-dron, kjer šo strmine. Proti jugu sega že skoro do polovice poti proti Betlehemu. Poslopja so zgrajena večinoma iz kamena in imajo vse moderne udobnosti z ozirom na razsvetljavo, vodo, kanalizacijo, itd. Veliko važnost se polaga tudi na lepo obliko zgradb in novih mestnih sekcij. V zadnjih petih letih se je v okrožju Jeruzalema zgradilo za 15 milijonov dolarjev novih stanovanjskih hiš. V' kratkem bo dogotovljen modern hotel Kralj David, ki bo stal pet milijonov dolarjev, in bo prekašal najboljše hotele v Kairi in v Carigradu.
V okolici Jeruzalema je bilo zgrajenih okoli 80 novih cest. Vse so tlakovane po ameriškem načinu in s pomočjo ameriških strojev, široke in zgrajene za avtomobilski promet. Ko so Angleži prevzeli Palestino od Turkov, bil je v deželi en sam avtomobil, danes pa jih .je videti povsod. Samo lansko leto jih je bilo importiranih nad tisoč, in sicer največ iz Amerike.
' Modernizacija Jeruzalema se vrši večinoma z ameriškim kapitalom. Denar so dale na razpolago ameriške banke in ameriški Judje. Iniciativa za modernizacijo Jeruzalema izhaja v glavnom od Judov, posebno od ameriških. Pa tudi Anglija se zaveda velike politične in strategične važnosti modernega Jeruzalema. Da je mesto res popolnoma modernizirano, kaže že dejstvo, da ima tudi letališče.
 —o-------------
LEDENA DOBA
Kadar nas jezi zimski mraz, bomo morda nekoliko lažje potrpeli, ako vpoštevamo izjave znanstvenikov, da pravzaprav še vedno živimo v ledeni dobi.
GLASOVI Z RODNE VSAK PO SVOJE
Liga narodov je izročila mandat nad Palestino Angliji leta 1923. Dežela zavzema okrog 9,000 kvadratnih milj površine in šteje okrog 900,000 prebival-izmed katerih je do 80'«'
cev, muslimanov, so angleški, ski.
Oficijelni hebrejski in
jeziki
arab-
MOŠKI IN ŽENSKI PRSTI
Na moški roki je navadno kazalec krajši od sredinca, pri ženskah pa je običajno kazalec daljši od srednjega prsta.
PRIDELKI PALESTINE
Glavni pridelki Palestine so: pšenica, ječmen, leča, olive, citrone, tobak in grozdje. Poletja so vroča, zime pa mile kot v južni Italiji.
-------o-------
REPUBLIKA KARELIA
Zvezi ruskih sovjetskih republik pripada tudi avtonomna republika Karelia. Prebivalstvo je v ozkem sorodstvu s Finci in govori finsko narečje, pomešano z ruščino.
V splošnem si zamišljamo ledeno dobo, ko so eno miljo debeli ledeniki prilezli od zemskih tečajev, pokrili zemljo prilično daleč proti ekvatorju ter pognali naše primitivne prednike v dupline, daleč za nami. Toda to je le relativno resnično.
Geologisti sodijo, da so zemljo objele tri ali štiri ledene dobe v neregularnih presledkih 300 do 400 tisoč let. Zadnja teh ledenih dob je, katero imamo navadno v mislih pod tem imenom. Znanstveniki pa menijo, da ta zadnja ledena doba še ni končana, ampak, da nam je privoščila samo nekak oddih z gorkejšim , vremenom-Danski geolog dr. V. Nord-mann pravi, da nam bo ledena doba še pokazala zobe, predno se poslovi za nadaljnih 300,000 let ali več. Seveda, premoga še ni treba kupovati na ta račun, ker ta mrzli objem bo prišel šele v 20,000 ali 25,000 letih. Ko bo tisti zadnji mrzli objem končan, bo šele ledena doba res končana za nekaj manj kot pol milijona let.
Tekom večine časa svojega obstoja zemlja nima ledu, ampak zelenje pokriva vso suho površino zemlje, prav do obeh tečajev. Danes je še okrog Sesti, milijonov kvadratnih mil j. zemlje stalno pokrite z ledom. To kaže, da smo komaj nekako na polovico prilezli iz ledene dobe.
Geologi trdijo iz številnih znakov, da je ledovje zadnje, oziroma sedanje ledene dobe, ko je bila na višku moči, pokrivalo vso Canado in segalo celo precej daleč v sedanje Zedinjene države, prav do Colo-rada in Tennessee. Kdaj se ,ie led pomaknil nazaj proti severu ni bilo dozdaj mogoče še točno določiti, toda mnogi znanstveniki so mnenja, dal se je na tern kontinentu ta proces vršil približno istočasno kot v Evropi.
Švedski geolog Ragnar Liden je po plasteh nanešene zemlje in kamenja prišel do zaključka, da je srednji del sedanje Skandinavije bil še popolnoma pod iedom kakšnih 7000 let pred Kristom, to je nekako pred 9000 leti. Kraj, kjer stoji sedaj Stockholm, glavno mesto Švedske, je bil pod ledom še pred deset tisoč leti. Ledeniki, ki so segali do sredine sedanje Nemčije so se začeli polagoma umikati pred nekako 21,000 leti.
POINSETTIA
Med najbolj znane rastline božične sezone v Zedinjenih državah spada poinsettia. Vsak jo pozna vsaj na videz, četudi ji ne ve imena. V krajih z zmerno gorkim podnebjem gojijo to rastlino vrtnarji v rastlinjakih; njim je znana pod botaničnim imenom “ephorbia.” Rastlina doseže visokost dveh do treh čevljev, ima lepe temnozelene liste, na vrhu pa nekako listno krono, podobno veliki škrlatni ali rožnobarvni zvezdi. V južnih državah naše Unije raste ta rastlina tudi divja. Iz papirja ali blaga umetno izdelane krone poinsettije spadajo med običajne božične okraske. Tiste “rdeče rože” na božičnih voščilnih karticah, na škatljah in na papirju za zavijanje božičnih daril predstavljajo tudi poinsettije.
Glasom poročil v ameriških listih je prefekt na Goriškem dne 8. decembra obvestil vse prebivalce, da morajo tekom 24 ur odati oblastim vse strelno orožje, streljivo in eksplozivne snovi vseh vrst. Kdor bi v določenem roku tega ne storil in bi se pri preiskavi našlo orožje ali streljivo pri njem, bil bi hudo kaznovan. Dotični ukaz je bil izdan na direktno povelje iz Rima. Poznejša poročila javljajo, da se je prebivalstvo pokorilo ukazu in da orožniki niso nikjer našli skritega orožja ali streljiva.—Med vrsticami uradnih poročil se lahko čita, kakšnim šikanam so podvrženi naši rojaki na Goriškem. Kjei se vrše hišne preiskave z ozirom na orožje, pač ne more biti govora o svobodi, ampak se lahko sklepa na neke vrste trajno vojno stanje.
Zadarski prefekt je izdal nalog vsem jugoslovenskim državljanom, ki nočejo sprejeti italijanskega državljanstva, da morajo do konca tega leta zapustiti italijansko ozemlje in se naseliti v Jugoslavijo. Prizadetih je nad tri tisoč Jugoslo-venov, ki imajo v zadarski pokrajini svoja posestva in svojo trgovine. Odlok zadarskega prefekta jih zadene tem huje. ker bodo morali za vsako ceno prodati svoje imetje, ako se nočejo vpisati v fašistično stranko in postati italijanski državljani.
Mir ljudim na zemlji, ki so dobre volje, se glasi božični slogan. Pa je dandanes zelo malo dobre volje na zemlji, zato je pa toliko ravsa in kavsa vsepovsod.
Ameriški sistem božičnih daril je do gotove meje nekaka miniatura splošnega ameriškega življenja.
V ameriškem življenju je mnogo sreče, radosti, ljubezni, razkošja, prijateljstva, smisla za lepo in dobro, uresničenih in uničenih nad, dela, varčevanja, skrbi, gentlemaristva, blufa, nesmiselnega zapravljanja, izko riščanja, pričakovanja, drvenja in tekanja, prikrivanja, skromnosti, bahanja, hinavšične, iskrenosti itd. Vse to se zrcali tudi iz našega sistema božičnih daril.
«*
Največ sreče, radosti in veselih presenečenj so kajpak deležni otroci, katerih božična darila so dosegla ali presegla višek njihovih sanj.
Družinski očetje so v splošnem najmanj navdušeni za bo-
V noči 16. novembra je pri posestniku Antonu Debelaku na Rodnah pri Rogaški Slatini, izbruhnil na nepojasnjen način ogenj v hlevu. Med prvimi reševalci je bil sam posestnik in ko je bil hlev že ves v plamenih, je hotel rešiti gosi iz njega. Drugi reševalci so se še pravočasno umaknili, nad Debelakom pa se je zrušilo goreče tramovje ter ga popolnoma zasulo v gorečem hlevu. Hlev je pogorel do tal in šele drugo jutro so našli nesrečnega kmeta na pogorišču vsega zognelega do kosti. Nesrečni družini Debelakovi, ki je izgubila na tako tragičen način svojega gospodarja in očeta sedmerih otrok je uničen tudi ves pridelek za zimo. Žena in otroci so brez živeža in brez vsakih gmotnih sredstev.
Iz Kranja se poroča:	Skoro
ne mine teden, da ne bi bil požar v kaki vasi v našem srezu. Ni še dolgo, ko je deloma zgorela lesena hiša Bukovniku v bližini Velesovega. Ogenj ni bil podtaknjen. Ugotovilo se je, da je vnel krmo, ki je bila
v bližini dimnika, plamen, ki je švignil iz razpoke dimnika. Nekaj ur nato je nastal požar v bližini Cerkelj. Mariji Anžiče-
vi iz Sidraža so zgoreli hlev, poln krme, svinjak in šupa, natlačena z listjem. Ogenj je nastal tako nenadoma, da so komaj rešili živino.
V noči med 23. in 24. novembrom bi se v zadarskem prelivu kmalu pripetila slična katastrofa, kakor se je meseca julija povodom trčenja parnika “Ka-radjordja” z italijanskim parnikom “Morosinijem.” Jugo-slovenski parnik “Zagreb," last Jadranske Plovitbe, je plul iz Sušaka proti Šibeniku. Okrog 10. zvečer, ko je bil sredi za-(Dalie na 3. »tranl).
žična darila. Njihove denarnice pri tem navadno najbolj krvavijo. Za lepa dolarčke, ki so se potrkljali v kraje, iz katerih ni vrnitve, so pa morda deležni cigar, ki bi bile edino primerno kadilo za Kurentovim pogrebom, kravat, ki bi z vsem svetom zadovoljnega p u d e 1 j n o spravile na samomorilne misli* če bi jih moral nositi, in copat, ki molče trobentajo, da je prejemnik, dasi nominelna glava, družine, vendarle pod copato.
❖
Dobra stran sistema božičnih daril pa je, da gredo v blaženem 'sezonskem navdušenju v denar najbolj nemogoče reči, zavite v rožast, srebrn in zlat papir:	črvive cigare, ovratnice
najbolj ljudožrskih barv, parfumi česna, čmerike in limbur-škega sira, močniku podobne tonike, peresa, ki ne pišejo, vžigalniki, ki ne vžigajo, britve in noži, ki ne bi rezali kislega mleka, kanarčki, ki so pozabili peti, ure, ki so vedno na štrajku, robci, ki so baš prav veliki za nos mlade mačke, a mnogo premajhni za običajne kumare, katere uspevajo v zimski in pro-hibicijski dobi, itd.
#
Pripomniti pa je treba, da so taka roba dobi navadno le v “downtown” prodajalnah, ki zrastejo kot gobe v božični sezoni, potem pa izginejo:	V	so-
lidnih trgovinah naših rojakov je ista cena in poštena postrežba o Božiču in o Pustu, o VV.iki noči in o Kresu.
*
Božična darila so v gotovih slučajih nekaj resnično lepega in prisrčnega, v drugih pa lots of bunk! Jaz to lahko kar naravnost povem, ker itak od nikoder ničesar ne pričakujem. In še to lahko dostavim, da mi je eno figo zanje, pa čeprav kdo reče, da mi jc najbrže le “grozdje prekislo.”
Vsekakor, tisti, ki prejmete božična darila, ne glejte jim preveč na zobe in obisti, ampak vpoštevajte, da so imeli pošiljatelji najboljše namene. Kaj morejo zato, če so jetični okusi in denarnice!
(Dalje na 3. strani)
NOVA DOHA, DECEMBER 17TH 1930
ppimiiiiiiiiiiiiiimmimmimiimimmmiiimimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiHiiiiimMiiiimM
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT SK
Aulllilllllll!HIMIMIIIIIHMlnlflMIIIUIUIIIIIIIMIIIIIIIIllllnllHIIIIIIIIIIIIIIUIIIiUnlll!HHIlnlllllllillillllUlllllllllllH^IUIIlllIMIIUIIIIIMIUWIiUIII^IIIIUI^^Iill!lnH!IIIIUi^!!lllliHlllliU^i^^:HI^IllHE^l!:!!!IlilU]MII!l2:I!IIHlllilIHillUMIMlllHIIIlIUllUIIIII!ltMUIIIIUIUIIIUIIIIUIllMllrIHI!Mtl!ltl!l!lill
THE AVALANCHE CHRISTMAS
Gustav Strniša:
BOŽIČNO DREVO
Inženjer in veleposestnik Milan Stopar je živel na svojem posestvu, ki je bilo par ur oddaljeno od velemesta.
Baš pred božičnimi prazniki je moral po opravkih. Gospa, s sinoma Mi-lančkom in Velenčkom je ostala samo doma.
“Otroka! Božič se bliža. Hlapec Tomaž nam je te dni zbolel. Ne vem, kako bo z božičnim drevescem? Božiček vaju pač ne bo pozabil. Toda drevesca vama ne bo sam vlačil i/. gozda! Toliko ne moremo od njega zahtevati. Tomaž bi pač pomagal drevo nesti, če bi bil zdrav!” je rekla gospa otrokoma.
Milanček je že hotel reči, da imajo v domačem gozdu dosti delavcev, da bi lahko kak delavec prinesel drevo. Tedaj se je pa oglasil mali, krepki Velenček :
“To pač ni nič hudega, mamica! Če si zadovoljna, pa pojdeva midva po i drevesce. Morda bo Božičku uga-! jalo!”
“Škoda, da nimava prikladnih sani'.: Prav lepo prosiva, mamica, priporoči j 'naju dobremu Božičku, da nama jih prinese!” je zaprosil Milanček.
“Vaju bom že priporočila. Če gresta po jelko, pa vzemita kar one večje sani, s katerimi vozi običajno Tomaž. Bomo pa prosili gospoda učitelja, da vama bo pomagal,” je odvrnila gospa in se ozrla v domačega učitelja Dr-ganca.
"To pa z največjim veseljem!” se je odzval učitelj in se prijazno poklonil.
Naslednji dan sta se otroka toplo oblekla. Mamica jima je dala za ju-žino poleg kruha, vsakemu tudi kosec sira.
Učitelj je veselo korakal poleg dečkov. Sani so kar škripale v snegu, ko sy vsi trije korakali v domači gozd.
“Kam pa, kam?” se je oglasila na visoki veji veverica, ko je zagledala pridna dečka s sa'nmi.
“Veš veverička! Midva nisva ’ več otročička! Delat greva v hosto!” se je pohvalil mali Velenček.
"Hi, hi, hi!” se je smejala veverica s tenkim glasom.
"Vendarle je res! Jelko greva iskat za božično drevesce. Sicer ša ne veva, če bo ugajala dobremu Božičku, ampak pripravila mu jo pa bova vendarle!” je zavrnil veverico Milanček.
“Kdor rad dtla, vživa srečo! Tu vama dam jedrca sreče!” je zacvilila veverica in vrgla vsakemu dečku orehovo jedrce.
Povžila sta jedrca. Tako toplcr in sladko jima je postalo pri srcu. Res sta začutila neznano srečo, ki jo podari ljudem delo.
Dospeli so v gozd.
“Dober dan!" sta otroka pozdravila domače delavce.
“Kaj pa vidva?" so delavci prijazno povprašali.
“Jelko bova podrla!” sta se otroka odrezala.
“T» vama bomo pa kar mi posekali!” so se ponudili delavci.-
“Ne!” je resno odvrnil učitelj. “Sama naj jo odžagata!”
Otroka sta vzela svojo ročno žagico in izbrala nizko, košato drevesce. Takoj sta pričela žagati deblo pri tleh. Počasi je šlo. Še suknjiče sta morala odložiti. Znoj jima je kar curljal po obrazu.
Ko sta se utrudila, sta se nekoliko odpočila.
“Delo rodi veselje!” se je oglasil v bližini jež s koškom na hrbtu in jima] ponudil drobne medvedje hruške:
“Pokusita jih! Dobro vama bodo teknile! To je skromni, a bogati sadi veselja!”
Povžila sta nekaj hrušk in čutila, du ju navdaja vedno večje veselje. Kar zavriskala sta.
Nato sta pričela spet delati. Ko jc bilo drevo že skoro odžagano, ju je opozoril učitelj Drganc na južino. Pričela sta jesti.
Pa sta opazila, da stari Jernač, ki je že težko delal, nima druge južine, kot kos ovsenjaka.
Takoj mu je dal Milanček svoj kruh, a Velenček pa sir, dočim sta si ostalo j južino razdelila.
“Tako je prav, čisto prav!' Kdor dela, čuti usmiljenje!” se je oglasil na veji nad njima sivi škorec in jima prav spoštljivo pokimal.
Pa je prijel učitelj drevesce pri vrhu, ki se je že sumljivo zibal. Dečka sta še parkrat potegnila z žago. Drevesce je že ležalo na tleh.
“Ju, ju, hu, hu! ga že imava!” staj se vzradostila otroka.
Delavci so se jima smejali in ju pohvalili. Naložila sta drevesce na sani. Preje sta še napravila v deblo ozko zarezo, da bi kesneje vedela, če je Božiček res sprejel njuno smrečico.
Veselo so odhiteli proti domu.
Prihodnji dan sta otroka o mraku postavila smrečico za vežna vrata in odšla v svojo sobo.
“Jaz se kar bojim! Morda pa najina smrečica ne bo ugajala Božičku!” je rekel Velenček.
“Darove nama bo že prinesel. Potrudila sva se, kolikor sva se mogla!” je ugovarjal Milanček.
Dolgo, dolgo sta se še pomenkovala. Pa so se odprla vrata. Vstopila je mamica :
“Otroka! Pojdita! Božiček jc že odšel in pustil svoje darove.”
Oba sta hitela v družinsko sobo in kar ostrmela:
Sredi sobe je stala krasna jelka, polna lučk in okraskov. Pod njo so bili razvrščeni darovi. Takoj sta spoznala, da je to ona jelka, ki sta jo sama pripravila dobremu Božičku.
“Nekaj pa vendarle pogrešam!" je šepnil Valenček Milančku.
“Tudi ja/. Sani nisva dobila. Sva
TO Jimmy, snowshoes were like a dozen times when we were startled by pair of skates and he could skim . a sharp cracking sound, as though ot over the top of the snow like a bird ; thunder. I gave a cry of alarm and dusting its wings; but to me they were jumped away from my side of the tree, like a pair of clown shoes, and I must thinking that it was about to fall; but have flapped along something like a Jimmy held his ground, duck.	“It’s not the tree,” he said, uneasily.
“I’m glad we don’t have to walk | “it’s the crack of ice.” back,” I told him, stopping for breath. “Ice?” I exclaimed in amazement “How much farther do we have to go, | “Where?”
anyway?”	•	He glanced at the mountain tops.
jimmy stopped and,	shading hiš	eyes	“Somewhere along the peaks,” he re-
with his hand, he sca'nned the country j plied. “The snow is getting too heavy, ahead of us. We were on the top of a I guess.'
small hill at the head of a valley, with mountains on both sides of us.
He was puzzled and admitted it.
“I don’t seem to remember this valley,” he said. "But I’m almost sure
He lifted his axe again and swung at the tree. 1 did the same, but I was thinking of what he said and wondered what would happen. We cut more than half-way through one side of the tree
it’s the right one. The big Christmas and then changed sides. Soon the tree tree must be around here somewhere, began to lean and finally to fall; and
The Tree Was There, and a Beautiful Christinas Tree It Was, Too
“Of course, this man can come to our house," he said, when Jimmy asked him about it. “As a matter of fact,” he went on, breaking into a smile as he saw our surprise at what he was saying, “Mr. Bassler was coming to spend Christmas with us anyway, because he was invited two weeks ago, and is an old friend of mine. But where’s his baggage?”
Mr. Bassler smiled faintly and said: “The two boxes are in the cabin. Let the boys go back and get them for me.”
We turned and retraced our steps to the cabin. When we got inside once more, we took time to look around and we saw that it was fitted up as a workshop for somebody who made things out of steel a'nd iron, for there were plenty of scrap pieces on the bench and a small punching and riveting machine. On the bench were two boxes, one long and square at the ends, the other in the shape of a T.
“What odd boxes!” exclaimed Jimmy. “I wonder what’s inside?”
“But it was that night u'nder the Christmas Tree before w'e found out. When our names were called, we went up and w'ere given those very same boxes. We pried open the covers, and inside Jimmy’s box was a beautiful model of an airplane with a real motor in it that was complete in every respect; and inside mine was a real miniature submarine that could dive below the water a'nd go for more than one hundred feet under her own power!
“But who—who made them?” stammered Jimmy, turning to his father.
“Mr. Bassler did,” was the reply. “You see. he is a designer, and these are his latest models. I gave him the old cabin last year as a workshop, but after the avalanche of this afternoon, we’re going to build him a place here in town, where it is safe.”
“And I’m going to need two bright helpers,” put in Mr. Bassler, smiling at us as he spoke. “Do you know ot j two young boys who would care to apply I for the jobs?”
No answer was1 necessary, and I don’t think it is hard to believe that with the excitement we had that afternoon, the gifts we got that evening, and the prospect we had of being assistants to a real airplane and submarine designer, that what we soon began to call “The Avalanche Christmas” was about the best Christmas Jimmy and I will ever have.
 ;-0-—--------------
D. Vargazon:.
SVETA- NOČ
Cin, cin — poje zvonček milo, sladko sanja dol in breg, tiho tke na zemljo sneg svetonočno oblačilo.
Na srebrni jelki v sobi luč nešteto trepeta, a ob njej družina vsa se raduje tej milobi.
Vsem prinesel je božiček:-očki suknjič in tobaka; sinčku boben in vojaka, sestrici pa lep voziček.
Tudi mamica darilo gleda in se veseli — v srcih so presrečni vsi: cin, cin poje zvonček milo ...
---------o ---------
Vinko Vitenc:
NA SVETI VEČER
Vsa tiha božja zemlja je v čudu zastrmela: najlepšo zvezdno haljo je sebi noč nadela.
A polja so dejala v obleki snežnobeli:
“Prišla je, ki od vekov najhujše rane celi.”
Gozdovi so vprašali:
“Nocoj li noč je tista, ki v njej povsod na svetu kraljuje sreča čista.-'"
“Oj, blažena ti, sveta! ’ srce je k njej molilo, vse vroče hrepenenje nocoj se je spolnilo.
--------O---------
Utva:
KAJ NAM 1MUNESE . . .
Kaj nam prinese sivi možiček, dobri Božiček.
Kaj nam prinese?
Ali copatke? zlate lopatke? pisa'no skrinjo? pitano svinjo?
Ne gorkih copatie, ne zlatih lopatic, ne pisane skrinje, ne pitane svinje, prinesel bo smučke, prinesel sani,
Silvestru naročil, naj sneg preskrbi.
Za gorke copatke in zlate lopatke, za pisano gkphjo
in pitano svi'njo
naj prosi naš ded, ki noče na led.
--------O-— ------
NAGRADE Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meneča novembra, so bile mladim, dopisnikom nakazane sledeč nagrade:
Helen, Pogačar, društvo št. 2>J Pittsburgh, Pa.. $2.00; Christi m Lobe in Albert Lobe, društvi št. 1, Etn, Minn., in Win. Launch, društvo št. 170, Chicago lil., po $1.00.
xr
Jv
M«!
Coi
•Jon
'diatel
lartley
wdn’
?nds.
has i V? sa »'tek
T
i m
>bnny l»y sw
% he i Vpitij;
Probai !ame Je mu k re* foun Appe
fst v?
's tinn s Whi "’ho i
e v
fa boy tc tek,’’
*>y i s
'tor n lf J oh i Wa »is hr
SSi
NO
sPri'n funt 'ed in !8(1 to ;,g mi sei !|)cked ;td. '*nk \ ked a 'as h stor\
(To be colored with paints or crayons. Whenever you come to a irord spelled in CAPITAL letters use that color)
YELLOW-haired Susie May and lightly) fur trimming pretty?” says dcr how lone it will take our lett^5
to reach Santa Claus?”
“Oh they will get there Teddy assures Susie May.
in
time
,1"
The tree is BROWN and bare the ground is covered with WHI‘ snow. The sky is BLUE and cloudle5-' Both children have PINK (use Rk lightly) cheeks and RED lips.
The border of this picture can RED and the lettering YELLOW.
be
r.nd if we keep on going, we’ll come to it sooner or later.”
1 made believe groaning.
“A fine Christmas Eve it will be for us if we are lost,” I said.
“Don’t worry,” was Jimmy’s cheerful reply. “We’ll find the tree, have it ready for my father when he comes with the sleigh, and tonight you will be getting that model submarine you want and I’ll be getting my miniature airplane from underneath the- tree as it stands in the park. Mark my words.” “But where are these gifts going to come from?” I asked.
“I don’t know,” replied Jimmy, vaguely, as he started off again. “But my father has been acting rather secretive lately, and there’s something in the wind.”
I shouldered the axe I was carrying and flopped along after the leader, glancing up at the mountain tops as I did so and thanking my stars that the Christmas tree we wanted was down in the valley. Suddenly I heard Jimmy give a cry of relief.
“We’re all right,” he called. “Look! There’s the deserted cabin on the side to the left cAi the other side of that knoll. Come on, Tom.”
“Wait a minute,” I cried. “That’s a cabin all right, but it can't be deserted. There’s smoke coming from the chimney!”
Jimmy looked at it in surprise.
“Well, it was deserted last year," was all he said, and before I could say another word he was off again, and I had all I could do to keep up with him.
The tree was there, just as he said it was; and a beautiful Christmas tree it was, too; tall, straight, and tapering off at the top to a perfect point. His father was due with the big sleigh at 4 o'clock, and since it was then almost that time we started to chop down the tree at once.
Wc hadn’t struck at it more than a
bila pač še premalo pridna!” je pripomnil Milanček.
Tisti hip so sc odprla vrata in na pragu se je pojavil stari Jemac. Prijazno je pozdravil in dejal dečkoma: “Mi smo reveži! Vendar sta vajin atej in mamica zelo dobra z nami. Tudi nas je obiskal Božiček in pustil nekaj za vaju. Pojdita in poglejta!” Otroka sta odšla s starčkom pred hišo in samega veselja kar poskočila. Kako tudi ne? Pred njima so stale dvojne krasne nove sani, majhne in motne.
Lepo sta sc zahvalila prijaznemu starčku, ki je sani pripeljal, a mamica ga je poklicala v kuhinjo na čaj.
Naslednji dan sta pa Milanček in Velenček na novih saneh veselo dre-ivela čez drn in strn. (“Mlado Jutro.”
| we sat down on the trunk to rest for a I while. But at that moment there was another thundering crack, followed by two more.
Jimmy leapt to his feet with a cry of fear.
“An avalanche!” he shouted.
He pointed to the top of Mounl Washburn. Part of the peak had broker away and was sliding down the side, breaking off single pine trees and crashing through groups of them as though they were dry sticks. We stood there transfixed by the sight; but suddenly I caught Jimmy by the arm.
“Look!” I cried. “The cabin!”
And just as 1 spoke, the avalanche passed over the single dwelling and hid it from sight. Or at least 1 though! at first that the great slide of ice and snow had passed over it, but a moment later I saw that the cabin had been missed by a few feet, and although the slide had not carried it away, the loose snow had almost buried it.
We strapped on our snowshoes, caught up our axes a'nd started for the cabin, taking the shortest cut across the valley and up the hill. As we got closer, we could see that whoever was in the cabin was trapped, for the snow had filled in around three sides and the roof.
“We’ll go around to the fourth side and get in through the window!” cried Jimmy; but when we got to the fourth side, we saw that it didn't have any window, but was a solid wall of logs linked in by plaster. Jimmy didn't wait for me to say anything and I j didn’t wait for him; but both together, without stopping even to take off our j snow'shoes, w'e began to hack away at j those logs, one after the other; and I soon we had a hole cut in the wall big enough to crawl into.	,
“Anybody in there?” called Jimmy, peering i'nto the darkened room.
There was no reply.
“Anybody in there?” he cried again. I
This time he was answered by a i low moan; and a moment later we were inside the cabin, kneeling down beside \ a man who had been hit on the head by a plank falling from the roof when the loose snow hit the cabin. There ; was a cut	over his right	eye which	we
bound up	by tying	both	our handker-
chiefs together; after” which the man was able to get on his feet and crawl out through the hole into dayl>ght and safety.
“We'll help him down to the trail,” said Jimmy. “He had better go into town and spend Christmas with us.”
We had	no more	than	started to	do
this when	we heard	shouting from	be-
low. We answered the hails, and soon Jimmy’s father came running through the woods in our direction, both re lieved and glad to see us.
BROWN-haired Teddy have very important mail for the mail box.
Teddy is dressed in a RED sweater and cap to match. His trousers arc dark-BLUE and his shoes are BROWN.
“I was in such a hurry,” says Teddy. “I forgot to put on my leggins. But I sec, Susie May, you have your GREEN leggins on!”
“Yes, and my GREEN coat and cap, too. isn't the GRAY (use BLACK
DECEMBER
When the cold winds blow and the air is chill
And the trees stand bare on the barren hill
There’s a warmth that glows in the human breast That makes this the season we all like best.
Though snowflakes flutter and fall to the ground,
Though not a flower or leaf’s to be found,
There’s a garden that grows in each beating heart That blooms with love at the season’s start.
i Oh, mixed with December bleak and chill
I Is the warmth of a peaceful, loving will To add to the joy of one’s fellow man In whatever the way that each one can.! -------------------o---------	•
CHRISTMAS IS COMING
High diddle diddle The cat and the fiddle!
The cow jumped over th moon—	I
You’ve no time to waste —
So you’d better make haste—
For Christmas is coming on soon!^
Now no.ie of your mocking—
I’ve bought a large stocking To hang by the side of the grate.
| Old Santa’s a dear,
So l’|l pull his big ear I And thank him for not being late!
Susie May, holding a letter in her hand. “My shoes are BROWN like yours, Teddy!”
“I’ve written my important letter on light-PURPLE paper and put it in an envelope to match!” says Teddy. “The stamp is RED.”
‘ My letter is YELLOW like the buttons on my coat and leggins!” Susie May says. “That GREEN box on the YELLOW post is the mail box. I won-
THE TOUCHDOWN
Tommy made a touchdown! Grabbed the ball and tore Through the bunch of players Fighting for a score.
Tommy made a touchdown! Oughta seen him run—
Such a thing as stop him Wasn't to be done.
Tommy mack; a touchdown!
Tell you what, the cheer.
When he passed the goal posts, Was a thing to hear.
Tommy made a touchdown!
But he’ll win a name And he'll win a name Of the football game.
 0---------------
Vitla Jerajeva:
KRALJ MATJAŽ
Kralj Matjaž, junak slovenski, kralj Matjaž, ki v gori spi, strašne sive brke ima. dolge celc vatle tri.
Na travniku
Na travniku se je igrala štiriletna Majda, gosposko dekletec. Njc”^ vzgojiteljica pa je ta čas sedela *’ daleč proč in čitala knjigo. NaenK*"® je lepo oblečena Majda padla na
zamazana
pribi'
tf*'
Milijon vojakov ima, vsi krog njega zbrani radi bi sc vojskovali, pa preveč zaspani so.
so,
kaj mehkega in vsa zadnjem delu in vsa v solzah tela k vzgojiteljici:
"Oh. gospodična, padla sem v vo. ki jo jc krava že pojedla . •
Ne more drugače odgovori*1
n 'l
Mati:	"Ali	si se naučil pesmico-
Tinček:	"Nisem.”	a
Eno uro	nato je	prišla	mati
v sobo in ga ponovno vprašala: že sedaj znaš pesmico?”
Tinček:	"Ne!”	ji
Kratko časa nato je mati Z°V vprašala:	"Ali	še vedno ne znaš P
mice?”
Tinček:	"Še vedno	ne!”	.g;
Mati se je razjezila in nie111.
is
full
sno
the
We
SS
r v •houf a
‘k a its. 6hly
in ; ‘ould :• I into
'v de fyinj »ty , «e c brc '«n i ai ce. the o h in fel ;«e
"Sram te bodi, vedno mi enako govarjaš."
Tinček (mirno):	"Seveda	vam
ram enako odgovarjati, mama. ko pa vedno stavljate enako vprašanj® ----------------------o---------
od'
Jrid 'o ta
m°'
m1
’io
Jaz pa sedem na konjiča in pojaliam v\goro to in pocukam kralj-Matjaža za muštacc in brado!
-0-
CAR IN PAVLIHA
Šeta se neki car in sreča Pavliho, ki šali vpraša: “Kam greš?”
Kaj je prozorno
Steklo je prozorno,
UCitelj: tako voda. kjer sc vidi skozi, prozorno?"
Matijček:	“Luknja,
telj.”
---------O—
pl'
¥
Prozorno imenujemo v jC
Matijčc, kaj Je
gospod
uči'
| You jolly old fellow! i With laughter so mellojv— j Good Christmas is not far away— ! So stop by my door j With a laugh and a roar—
I wish you could eomc every day!
,ga v
Pavliha je bil slabe volje, pa mu je | drzno odgovoril: “Ne vem.”
I Car se je razsrdil, dal prijeti Pavliho in ga zapreti v ječo. Po treh dneh je bilo carju žal, da je Pavliho zaprl. Podal sc jc k njemu v ječo in ga vprašai: I “Zakaj si mi odgovoril zadnjič, da ne veš, kam greš?”
Pavliha odgovori:	“Saj vidiš sam,
| da nisem vedel. Kako sem mogel ve-i deti, da pridem v ječo!”
GUESS WHO
Who stole a pig which then was eat> Who ran away and then was beat-He thought that it was all in fun Because he was a Piper’s son. (Torn Tom)
Who came to school at noon one Who was it made his teacher say That though he came to school at She wondered why he came so s1 (Ten o’Clock Scholar)
n«0l!
Ooi':
Let’^ peep irs
You AND
Wono£R
Tovlamd,
AT
me •—
to hat dcar Santa will
W
©
ladi
r
. n ''his PC
<leu
ret
,'t
tie*
'ac
ie
$Sc
’Hi]
"ria
'ebi
'Up
her
in
hade ‘ t tic »bo We !ive
n,
thei
th
'd'
[ce
S’!
iice a
s
y.
N
in
»ft-
E
i
iers
ic!"
iiiid
iTt
es>-
{Et>
be
10’
POBA, DSCE
SR 17TK 1930
-■rti-
	
S
MLADINSKI DOPISI Contributions from oar Junior Members
JOHNNY’S LUCK
^■ntely after the close of school, Wtley began working in Appel’s |
Wn’t be there long,” warned *nds. “No one ever suits Mr. ;
has tried a dozen boys since \ H said another.
'fek will be your limit,” said
I’ll give him a faithful week,” !l,nny bravely.
Ijy swept the store daily. One he noticed a dollar bili among ®5Pings and thought that a cus-Probably dropped it. When Mr. Jtate i'n Johnny handed him the ‘e muttered to himself and put le register. A few weeks later found another bill and gave it Appel.
?st vacation was about to end,
|s time Johnny found a five-dol-[I which he again gave to Mr. feho thrust it in his pocket.
^ evening of tiis last Saturday, father came to the store, y tells me he’s starting school ,Cek,” said Mr. Appel. “He’s the V I ever had. Here is twenty ‘Or my appreciation.”
Johnny learned that the money i’d was not lost, but put there to 1 honesty.
Anthony Cimmerman, SSCIJ No. 37, Cleveland, O.
Nobody home
sPri‘ng when 1 was selling seeds 'funny experience. A new fam-*ed in across the street from us. ed to try my luck there, and the "8 morning I put on my hat and set out.
locked on the door, but nobody ed. 1 knocked again, and my '*ok when still no one answered ked again, and this time a loud "as heard, “Nobody home.” story is still fresh in my mind.
Annie Grahek, Ely, Minn
---------o---------
WINTER
lcr is near, full of good cheer, snowballs so round, the snow so deep,
've jump and, oh, how deep.
Mary Kocyon, SSCU No. 85, Aurora, Minn.
--------o--------
A SURPRISE "er was away, visiting my aunt, bought I would surprise her b> 8 a cake with thick chocolate
and heard a boom!
The next time I opened my eyes 1 was i'n bed and the doctor at my side. In a few days the cuts and bruises were healed and 1 again began strut ting.
Martin Govednik, SSCU No. 30, Chisholm, Minn
---------o---------
THE COOK BOOK
Scene: Kitchen of Hargis Cottage. Time: Present, about 2 o’clock in the afternoon of a summer day. Characters: Helen, age 13; Renny, 2/j, a'nd Dot, age 11.
Helen: (singing):	Oh,	where, oh,
where can the cook book he? Where can it be? (Stops singing) I’ve looked everywhere. Do you know where if is, Dot?
Dot: How should I know? It may be in the garbage pail, for all 1 know.
Helen: It is nearly 3 o’clock and we haven’t started yet. Well, we have other cook books, haven’t we?
Dot:	1 suppose so. Hey, Benny,
where are you? (Benny comes in)
“Benny: Wath you want, Ducy?
Dot: I want you to tell mother lo get us our cook book.
Benny: Cooth booth. Oh, 1 know thath thing. I gave it to Billy for a nib.
Dot and Helen: Oh, shucks!
Amelia Peternel, No. 2, SSCU, Ely, Minn ---------O--------
CHRISTMAS TIME
Lorain, O.—I haven’t written to the New Era for a long time, but 1 have been reading what all the boys and girls were writing.
We had but a few cold days so far, the weather being fine. But I like summer because all the flowers are out and have such a pleasant aroma. Now most of the birds already went South and hence we do not hear the bird? sing.
I am in the seventh grade. Christmas vacation will be with us soo'n, but I would rather go to school. Christmas comes around quickly to me, for I receive a number of presents. I would like to know what the other Juvenile members will receive for Christmas presents. I have to buy my father and mother a present because they give me everything I need, and I might as well buy something for my sister and brother. Santa Claus did not visit us on Dec. 6, but he might come on Christmas Day. I wish all the boys and girls a Merry Christmas tfnd' a Happy New Year.
;t!'a
icna
lie
lu-at
nc-
po
ihi-
tr»*
iti
|0V»
•■All
pes-
iP-
od”
i»0'
in'
vsc.
u5>'
lay*
oo|!
Ol>:
Agnes Jancar, No. 6, SSCU,
a recipe and measured my in-nts. I stirred my ingredients !6hly and was going to pour the in a pan when I thought the °uld taste better if I added some 5- I did so and then poured the into the pan and put it i'n the
delicious it’s going to be,” 1 tying to myself.
J*V minutes were over and 1 took " out of the oven. It was a brown. My mouth began to wa-'6n I looked at it. I spread the and then put the cake in a ice.
then my mother with my aifnt other ladies came in. “Now have some cake,” said my in a surprised voice. Hov> felt. 1 cut the cake and passei to the ladies. Each took i started to eat it. I was jus 10 take a bite when I noticed one .tadies make a funny face. I fel '*°r rise in my face and tears 'o my eyes. I took a bite and Whispered to my mother that 1 'Pepper in instead of’nutmeg, "ear child,” she said, “you must read and see what the box con-,it doesn’t matter. You will do •'ext time.”
'adies nodded and said, “I’m l'e will.”
Annie R. Govednik, SSClJ No. 30, Chisholm, Minn.
'ftlENDSHIP IN THE KITCHEN day was a very busy day in because the next day would be ^ration of the win’ning of the “1|P of the S. D. Z. society.
‘®r planned to have some ham ■n case anyone came, so she We something to serve.
.c'ock on the mantel stopped, so 1 to the bedroom and got the c'ock. which I put on the stove 3*>ove the boiling ham. y*re all busy and did not notice nversation between the clock and .^i when suddenly the clock fei. Je arms of the ham. y, all excited, got the pot hold had a hard time taking the clock *he arms of the ham.
• clock was very angry and *> ticking and the ham stopped Mother took the clock, washed
and wound it, giving back his
■J'S the ham more gas it started . again and was smiling at the L The clock told the ham to hurry J* they could be together sodner. that they were again both and, by the way, they winked '’Shed at each other.
Johanna Kumse, SSCU No. 6, Lorain, O.
  o—---------------
UNLUCKY DAY '?* a beautiful day in midsummer, i,’»st begun to walk and I strutted . 'he; house. Soon my mothei n*° the cellar to get some pota-Jatter, patter, patter, went my er my mother. Suddenly 1 fell
THANKSGIVING FOR THE NEEDY
Thanksgiving! A word that means more than one would think. It not only means a good time, but also to be thankful for what we have received in the past year. Some never trouble themselves to think of the needy. They have plenty and think that others are just as fortu'nate.
There are thousands of people with nothing to eat and no place to sleep. Take Pittsburgh, Pa., for example. On Grant Street a line of hungry men are seen every day forming the bread line. Every day sees them enter a certain building to receive food. Some of these men have large families to support, but no work, money, food or homes.
How are these men expected to keep ;heir families alive and still remain nonest? It is difficult to say. The problem rests with our government and should be settled by the citizens.
It is our duty to help and provide foi these people.
Pittsburgh is no exception, as almost every city in the Union has the same distressing situation. Cfmie, each and every true citizen of our United States, young or old, do your part to help relieve this deplorable situation.
Helen Pogačar,
No. 26, SSCU, Pittsburgh, Pa.
 0-----------------
OUR COMMUNITY
Rockdale, 111.—This is my first letter to the New Era. I read many interesting stories and can hardly wait for the next month’s issue containing the children’s stories.
I do not go to school, for I am sick, having been in bed for two months already; 1 believe that I may have to stay in bed for another two months. It gets very lonesome with nothing to do all day long but read. I have magazines and books, but I have read them through, and as 1 haven’t anything else to do I read them over again.
I am always wishing I could go back to school, as I belong to the Rockdale Band and I hate to miss the lessons. Through my window I ca'n see the children go to school in the morning, come home for lunch and then go back again. After school the boys play football in the field close to our house. I like to watch them play.
Work is very scarce in Rockdale, the men working but one or two days a week; just enough to buy bread. The poor, hungry people have no shelter at night and ma'ny are seen in the streets begging for food.
We have had cold weather during the first part of November; we expected snow, but now it started to get warmer.
I would be very glad if some of the Juvenile members would write letters to me. I would be glad to answer them. Below is my address.
Margaret Shustar,
705 Meadow Ave., Rockdale, 111.
 0 —
make some cookies. Of course, mother didn’t approve of this, but as she was going out I decided to make them anyhow.
I got all the ingredients together and soon was busy singing at my work. I was thinking of all the praise I was going to get for the delicious cookies, but forgot to think of what I was putting in. I put the cookies in the oven and waited until they were a light and a golden brown. When I brought the cookies i'n I o the dining room my brother jumped up with glee and began eating one. He soon spit it nul. I asked him what the matter was, and he said, “Say, do you know the difference between baking powder and washing soda?”
Annie Grahek,
Ely, Minn
 0------------------
SCHOOL
My sister Mary and I both go to St. Joseph’s School. Mary is in the sixth grade and I am i'n the third grade. My brother Peter also goes to this school, but he is in the eighth grade and will graduate in June. All the sisters in this school are good teachers.
We start from home at 7:30 in the morning and get to school in time for church. We live a mile from school.
I also have a sister who goes to high school. Her name is Catherine.
I enjoy walking to school in the summer, but not in the winter, because it’s so cold when we have to cross the bridge over the river.
We have two schools, a new one and an old one. Both schools are used, but the new one has twelve rooms and the other has only four.
I had a very nice time on Thanksgiving and 1 hope everyone else did, too I’m also hoping for a happy Christmas.
I’m wishing the editor of the Novo Doba and all the members of the SSCU “A Merry Christmas and a Happy New Year.”
josephi-ne Chanko, SSCU No. 6(5, Joliet, 11
 0-------------------
JUNE FINDS THE TWINS
Jenny and Caroline were the ten-year-old twins of the Hill family, who lived very close to the woods. Besides the twins there was June, who was two years their senior.
One morning when Mrs. Hill went to call her children to breakfast she found the twins gone. She questioned June, but she knew nothing of their whereabouts. Mrs. Hill knew that her twins craved adventure and that they had probably got up earlier than usually and went tramping to the woods. When she told her husband, he was not worried either, but June felt different. It seemed that just before she fell asleep the night before she heard someone creeping up the stairs, but she thought it was her mother. When her mother told her of the empty bed she felt sure that something had. happened to the twins and told her mother of her fears.
The mother became frantic and called the police. Two days went by and no twins, but on the third day the mothei received a letter. lhe kidnappers wanted a ransom or else the twins would be killed. The mother began to cry and June came into the room. She took the letter and read its contents. She also examined the envelope closely and noticed that it had not been mailed, but just put in their mail box, therefore the twins were still in the city.
There were tears in June’s eyes, and after thinking awhile she left a note, telling her parents not to worry if she was not home for dinner, and then left the house. She wandered about the woods wondering what to do. Finally she noticed that she had wandered into strange woods, but she was too busy thinking of how to get $2,000 for the ransom. She looked up suddenly to see a strange cabin, which was probably empty and bare, but it would be a good place to rest in. She was surprised to see a man leave the cabin, because no one ever lived in these woods. Her suspicion became aroused and she cautiously crawled up to the cabin and peeped in through the window. She saw a man. and to her joy her twin sisters. 1 The other man came back and called the one inside to come out and see something. Here was June’s chance and she crept into the cabin and to d her sisters not to make a sound while she untied them. All three quietly lett the house and began to run as fast as they could from the cabin. When they, were nearing home they began to walk.
One of the twins said that they haa a great time and wished they didn t have to go home. June told them ot the condition of their mother over their disappearance, and the twins promised never to leave their parents again.
When they arrived home tired and hungry their mother was alseep and their father was at work. They went into the kitchen and ate. Trying not to disturb their mother’s sleep, they went upstairs to bed themselves. June suddenly woke to find that it was » o’clock and told her sisters to go quietly downstairs. June then entered the kitchen and saw that her parents barely touched their food, but she told them to go into the dining room for a little
surprise.	,	.	.
When Mrs. Hill saw her twins she was so happy that she cried with joy. Everyone was happy now a'nd the twins promised not to go out again without
their parents’ consent.
Mary Chanko, SSCU No. 66, Joliet, 111.  0------------------
a harmless police dog.
We returned to the camp fire with sad faces and before long it was time to start for home.
Edward Laurich, SSCU No. 170, Chicago, 111.
 0---------------
HOW THE FAIRIES CAME
TO FAIRYLAND One hot day in June an old man was walking in a deserted field, lie was very tired and his brow was wet with sweat. In the distance he saw a stump and we'nt to it and sat down. All of a sudden he saw a house and then he remembered the story of the “Mystery House” which was seen first here and then there.
He went up to the door quietly and opened it. He heard the dancing of feet and the jingle of bells. He saw fairies dancing with their queen. When they saw him they started to play with his long, white beard. The queen came over to him and asked him who he was. He answered that he was an old man who was hungry, weary and tired. The queen had food brought to him and he ate his fill.
Suddenly thq queen asked if the fairies would like to go South and they all agreed. With the stroke of her wand, they were all down South, where the sun shone tin the cotton fields. The queen asked the old man where he lived, and he said just a little beyond their former place, so the queen again waved her wand and they were all back where they were before. The old man thanked the fairies for their kindness and started on his way ho«e.
The fairies held a meeting so as to decide what to do since the people would soon know of the “Mystery House.” They all decided to go far away, so they flew and flew until they came to the land where there lived only witches and giants. But now the fairies lived here and became good friends to all. The “Mystery House" was no more, but that is how the fairies came to Fairyland.
Olga Gabrovek, SSCU No. 53, Little Falls, N. Y  0——------------------
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Pri meni božična darila no bodo prišla vpoštev niti pozi-livno niti negativno, lo se pravi, da jih no bom pošiljal niti prejemal. Samo par tisoč iskrenih sezonskih vošči) pošiljam tom potom mojim znanim in neznanim prijateljem širom dežele, in ako mi jih isti vrnejo, čeprav samo v obliki lope, prijateljsko misli, bom so počutil zadovoljnega in srečnega.
A. J. T.
THANKSGIVING DAY
Early Thanksgiving morning grandmother was helping mother with the pies, cranberry sauce, turkey, etc. Whe'n all was finished she went to church with us. When we returned we all sat down to dinner and grandmother told us to be thankful for this day. ■
After dinner we all went for a ride, and when we returned it was time for supper. After supper we all gathered around grandmother and begged for a story.
She began: “The Pilgrims came to America in the year of 1607. The people of England were to send them food, but no ships came and they were all starving and some dying. Finally one day they saw a white sail and they all began to rejoice when they saw the ship with the food coming in. Before they sat dow<n to their meal they all thanked God, and that is why we have Thanksgiving Day on the last Thursday of the month of November.”
When grandmother was finished il was time for bed, but we will nevei forget that story.
Anna Kotnik, SSCU No. 25, Eveleth, Minn.
 0---------------
Franklin, Pa. Dragi mi bratci in sestrice, vem, da težko pričakujete Miklavža. Jaz tudi. Pa meni vedno malo prinese, letos bo menda pa še manj. En stric mi je povedal, da Miklavž hoče prej nikelj, predno po dimniku dol pride, da si da hlače oprati, predno gre nazaj na severni tečaj. Mama mi je rekla, da letos tudi potic ne bo prinesel. Jaz bi bil rad Miklavžev brat, in še boljše bi bilo, da bi smel njegovo malho nositi in bi samo tistim deli), kateri si ne morejo nič kupiti, ker 'nimajo denarja.
Mislim, da ga bom šel na Main Street čakat in ko se bodo ljudje razšli, bom videl kakšen je. Stal bom za kakšnim voglom in policaju bom rekel naj me pri miru pusti in naj ini pomaga najti Miklavža. Jej, to bi -bilo imenitno, če bi Mikavž svojo malho izgubil in bi jo jaz našel. To bi bilo zame. Ne smete zameriti, bratci in sestrice, če sem tako sebičen, saj veste, da Miklavž ima vsega dosti. Ne zamerite tudi moji pisavi, ker sem šele osem let star in slovensko tudi težko pišem. Lep pozdrav vsen:!
Rudolph Rolish (8 let), čla'n društva št.*36 JSKJ
 0— --------------
Export, Pa.
Precej časa je že minilo, odkar sem se zadnjič oglasil. V zadnjem mojem dopisu sem poživljal bratce in sestrice, da bi se oglašali v našem glasilu, in sicer v slovenskem jeziku, čakal sem, da se kdo oglasi, toda, kakor vidim, nisem imel uspeha.
Novega vam za enkrat nimam kaj poročati od tukaj. Sedaj smo dobili počitnice za dva tedna, pa ne vem, kako bi jih porabil. Najrajši bi videl, da bi imeli sneg, da bi se valjali in sankali po njem. Toda mesto snega imamo večinoma samo blato.
K sklepu želim vesele božične praznike in srečno Novo leto g. uredniku, glavnemu odboru in vsem članom in članicam odraslega in mladinskega oddelka J. S. K. Jednote.
Rudolph Supancic, društvo št. 57 JSKJ -------—O---------
HUNTING DEER AND BEARS
A M ERI ŠKO-SLOV E N S KE VESTI
(Nadaljevanje s prve BtranI)
Slovensko dramsko društvo
“Ivan Cankar” v Clevelandu priredi na večer 20. decembra domačo zabavo v S. N. Domu na St. Cia ir Ave.
V uredništvu Nove Dobe so je pretečeni teden oglasil sobrat Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ, ki se je mudil v Clevelandu po uradnih opravkih
A
Veseloigra “Učenjak,” katero je vprizorilo dramsko društvo Anton Verovšek pretečeno ne deljo v S. D. Domu na Waterloo Rd. v Clevelandu, je bila dobro izvedena. Poset pa l>i bil lahko številnejši.
A
V prid potrebnim družinam priredi božičnico vodstvo S. D. Doma na Waterloo Rd. v Clevelandu na večer 24. decembra. Darila bodo vsebovala obleko in živež, kar sc je nabralo pri slovenskih trgovcih
A
Jugoslovanskenui poslaništvu se urednik Nove Dobe prijazno zahvaljuje za povabilo v Washington na dan 17. decembra kljub temu, da se, žal, povabilu ne more odzvati.
*
K “Božičnemu klubu” slovenske hranilnice The International Savings & Loan Co. v Clevelandu je še vedno čas pristopiti. Citajte tozadevni oglas na zadnji strani!
-------o-------
VALILNICE
Valilnice ali inkubatorji za piščance niso taka novost kot
vedno večje število italijanskih' vojnih beguncev, ki beže iz italijanske vojske in prihajajo v Jugoslavijo z izjavami, da se
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Nadalievanje s prve strani
(Irskega preliva v bližini rta Vtika, je priplula nasproti neka italijanska vojna ladja. Dasi jo bilo za križanje dovolj prostora in dasi so z “Zagreba” dajali signale, se italijanska vojna ladja ni hotela izogniti, marveč 'je plula direktno jiroti ‘Zagrebu.” Videč, da je katastrofa zaradi nemornariškega postopanja poveljnika italijanske ladje neizogibna, je poveljnik “Zagreba” v zadnjgm trenutku naglo zavil v stran, in le| res spretnemu manevriranju poveljnika in posadke “Zagreba” se je zahvaliti, da se parnik ni ponesrečil in zasedel na plitvini. Med potniki je zavladalo zaradi tega postopanja ita-ijanske ladje veliko ogorčenje. Ko jo priplul parnik “Zagreb” v Šibenik, je bila zadeva takoj prijavljena pomorski oblasti, ki bo podvzela nadaljne korake.
i njej. ogorčenje ni omejeno samo na Jugoslavijo, marveč se kot ogenj širi po vseh slovanskih državah. Zlasti Cehoslovaki so zaradi italijanskega izzivanj a skraj no ogorčeni in pozivajo na splošen bojkot proti Italiji. List se nato obširno bavi s položajem ju-goslovenske narodne manjšine v Italiji in podrobno opisuje postopanje fašizma, ki je uničil vse slovanske šole, razpustil vsa slovanska društva in organizacije in sploh iztrebil slovensko besedo iz javnega življenja. List zaključuje z ugotovitvijo, da je razmerje med Italijo in slovanskimi državami tako, da lahko vsaka iskra povzroči velik požar.
si navadno predstavljamo. Ze stari Egipčani so znali kurja jajca valiti v posebnih pečeh, pa tudi zakopane v gnoj.
MY FIRST COOKIES
It was a rainy and dready day, and having nothing to do, I decided to
CAMPING
I went camping with my brother, who is a Boy Scout. We cooked potatoes and bacon and later in the day we roasted hot dogs. While we were sitting around the fire one of the boys saw an animal that looked like a w°‘‘-We chased the animal a long way before we caught up to him. One ot the boys shot him and wYien we came up to the animal we saw that it was only
Winter is here. Just what I have been waiting for. Christmas is almost with us and we are going to have a two weeks’ vacation, during which time we shall have a great deal of fun fishing and rabbit hunting. Camping in the woods will give us a lot of thrills such as making a fire to cook coffee, roast potatoes, etc.
Hunting season is on, permitting a person to kill a deer and a bear. Tourists come here from all over the coun-
try, and I think they number more than the deer. 1 saw a few deers, but was unable to track them down, for they were too fast for me. I also saw two mooses, but did not dare open fire on them, since they’re not included in this hunting season.
The ground is now covered with snow, with the lakes frozen, the ice thick enough to permit walking. But the snow covers the ice, preventing us from skating. So we do the next best thing and go skiing.
Henry Korent, SSCU No. 200, Ely, Minn.
Editor’s Note: Henry Korent wishes to say goodby to the Juvenile members, as he is ready to transfer to the Adult Division. He also wishes to extend a Merry Christmas and a Happy New Year to all. Perhaps we will hear from Ht'.iry on the English section of the New Era in the future.
 0----------------
Merry Christmas Juveniles
We wish a Merry Christmas to all the Juvenile members of our Union. May you have a good time during your vacations from school, and may you be fortunate enough to receive plenty of presents.
A number have been contributing articles during the past year. We want them continue to do so. Others should try their hand at writing.
And by all means keep in mind that the South Sr;ivo|nic Catholic Union wishes to do everything within its power to make the Juvenile Department what you want it to be. But it is up to you, the Juveniles, to show interest in our Union.	—Editor.
  0---------------
Sick in Bed and Lonesome
Did you ever have to stay in bed for any length of time? If so, you can realize just how lonesome and bore-some the days can be. Just picture yourself sick in bed with nothing to do but read and look through the window.
This is exactly what is happening to Margaret Shustar of 705 Meadow Ave., Rockdale, III. For the past two months Margaret has been sick in bed and expects to be for another two months. She would like to have the Juvenile members correspond with her; she promises to answer each letter.
“Our Community” is the heading of the article written by Margaret and appears in this issue. Read it and put yourself in her place. Tliep get busy and write to her.
Na podlagi člena 1., zakona z dno 12. februarja 1929 o spremembah in dopolnitvah občinskega zakona je minister za notranje zadeve in predsednik ministrskega sveta predpisal uredbo o spremembah meja upravnih občin Svetega Jeronima, Motnika in Trojan v dravski banovini. Iz upravne občine Sv. j Jeronima se izločita katastralni občini Gornji Motnik in Zapla-nina. Kastralna občina Gornji Motnik se priključi upravni občini Motnik, a katastralna občina Zaplanina upravni občini Trojane.
Ženski harambaša. Okrog Prištine je bila že dalje časa na delu predrzna vlomilska tolpa in so oblasti prišle šele sedaj v svoje veliko začudenje na to, da vodi zločince najlepša pri-štinska žena-vdova Sabi ja Ra-manovič. Ta ženska je šest svojih ljubimcev, zapeljala v zločine in potem sV> se tej tolpi pridružili še drugi ter zvesto donašali ves svoj plen na njen dom. Policija je malo prepozno odkrila vodstvo tolpe, kajti ko ,je napravila pri Samiji hišno preiskavo, je ta že izginila in z njo vred štirje njeni tovariši. Aretirani so le trije člani tolpe in v hiši Sabije so našli okrog 200 predmetov od raznih vlomov in tatvin.
V vasi Erki pri Velikem Beč-kereku se je pripetil nenavaden dogodek. Stevan Ivaniča, gostilničar v Erki, je že dalje časa bolehal. Neko jutro je njegova žena vsa prestrašena ugotovila, da mož nepremično leži in tudi nič več ne diha. Domači so zaman skušali prebuditi ga. Prepričana, da je mož mrtev, je naročila krsto ter mrliča položila na mrtvaški oder in mu prižgala sveče. Ko so se popoldne zbrali v mrliški sobi znanci in sosedi, se je z mrtvaškega odra začul šum. Žalujoči sorodniki so se prestrašeni približali mrtvecu in opazili, da se mu dvigajo prsa. Živi mrlič je kmalu odprl oči in se potem polagoma skušal dvigniti na odru. Neki pogumni sosed mu je pri tem priskočil na pomoč in mrtvi je vstal. Pri zdravniškem pregledu se je ugotovilo, da je Ivaniča zapadel letargično stanje, iz katerega se je nazadnje prebudil.
Dne 16. oktobra je parnik “Karadjordje” zapustil dok v Tivtu in pristal na obali. V proslavo tega dogodka se je vršil zvečer na obali svečan koncert, vse mesto pa je bilo v zastavah in svečano razsvetljeno.
“Kurier Czervony,” najbolj razširjen poljski vladni list, i objavlja daljši članek o nape-| tosti odnosa jev med Italijo in Jugoslavijo ter naglaša, da so se odnosa ji po tržaškem procesu ne po krivdi Jugoslavije še bolj poostrili. Situacija je zelo resna. V Ljubljano prihaja
119 let stara Črnogorka. Nedavno sta se v Senti naselila 119 letna Črnogorka Milena Špadi-jer in njen sin Vuk. Starka pripoveduje, da je bila njena sestra žena kralja Nikole, ona je pa teta pokojne kraljice Zorke. V dokaz ima na razpolago več pi-•isem pokojnega kralja Nikole. Kljub izredno visoki starosti je starka še vedno čila in zdrava, i Ima tudi izvrsten tek. Bolna .1 sploh še nikoli ni bila. Zanimivo i ’je, da se ni pustila fotografirati.
i Stoletnica Alipaše Rizvanbe-
- goviča. Po inici jati vi nekaterih
- mostarskih srednješolskih profesorjev je bil storjen sklep, da se v Mostarju priredi proslava stoletnice vezirovanja Alipaše Riz-vanbegoviča, ki je po svojem čuvstvovanju Slovan in se je kot nacijonalni bojevnik boril proti Turkom in proti zavratnim turškim navalom. Hercegovino jo proglasil za samostojno državo. Sedaj nameravajo proslaviti proglas te samostojnosti. Za proslavo so v teku velike priprave.
PRIMORSKE NOVICE Na letošnji mednarodni razstavi v Benetkah sta izložila nekaj svojih del tudi kipar Gorše in slikar Tone Kralj. Posebno sta ugajali občinstvu Kraljevi litografiji “Božič” in “Do-, brotnik.” Beneški knez Gio-vanelli, poslanec Ciarlantini in Američan Boston Emmet so pokupili vse Kraljeve litografije, j—V Dornbergu so pridelali vina za srednjo letino. Staro vino je razprodano ali to se je | zgodilo šele v poznem poletju, kar ni bilo ravno v prid vinogradnikom. Dokler je bilo mogoče prodati mnogo mošta, je bilo dobro za vinogradnika, v novih razmerah je pa vedno slabše.—V goriški bolnici je preminul g. Alojzij Bizjak, znani mesar in posestnik v Št. Vidu pri Vipavi.
OMELJE
Omelje, ki se po ameriško imenuje “mistletoe,” botaniško pa “phoradendron flavescens,” spada med rastline božične sezone. Ta rastlina raste kot za-jedalka na vejah jablan, hrastov in nekaterih drugih dreves. Grmiček je ves kolenčast in zelo krhek, ima mesnate, bledozelene liste in bele ali rmenkaste jagode, ki jih v Evropi rabijo ptičarji za lim. O Božiču marsikje v tej deželi visi vejica omelja nad vrati, ki vodijo iz ene sobe v drugo. Kdor se na božični večer ve-doma ali nevedoma ustavi med vrati pod vejico omelja, ne sme j nič protestirati, ako ga oseba druzega spola poljubi. Ta navada je nedvomno prišla iz Evrope, ker stari druidi so rabili ito grmičje pri gotovih verskih ceremonijah zimske sezone. Ev-iropsko omelje se po svojih navadah in obliki le malo loči od i ameriškega, vendar ima svoje | botanično ime “viseum album.” Vejice omelja vidimo tudi do-jstikrat naslikane na božičnih 'karticah.
r<r
“JVo'Va Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UN^ON, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. VI.
NO. 51
Sezonska voščila
Stara navada je, da si prijatelji v božičnem času medsebojno izmenjavajo sezonska voščila. Med bližnjimi se to vrši ustmeno, med bolj ali manj medsebojno oddaljenimi pa pismeno ali celo brzojavno. Na prvi pogled se zdi, da taka voščila ne pomenijo mnogo, ker izhajajo iz navade in se tuintam smatrajo kot nekaka družabna dolžnost. Toda, če to reč malo pobližje ogledamo in premislimo, bomo prišli do prepričanja, da so božična voščila vredna svoje cene, in še mnogo več kot to.
Božični čas nas spomni prijateljev, na katere v naši zaposlenosti in vsakdanji skrbi za življenje morda' celo leto nismo mislili, ali pa smo jim mogli le tuintam posvetiti trenutno bežno misel. Misliti na prijatelje, ki so nam ali ki so nam bili dobri in naklonjeni, v katerih prijateljstvu ni bilo hinavščine, sebičnosti in prevare, je vselej prijetno. V mislih na dobre prijatelje preživljamo v duhu ponovno lepe čase, katerih smo bili deležni po njihovih zaslugah. Take misli so kot svetli solnčni žarki, ki nam lepšajo življenje in poživljajo včasi omahujočo vero, da je človeštvo v splošnem dobro. Pri pisanju takih voščil se kot duhteče rože porajajo lepi spomini in se spletajo v krasen božični venec okrog našega srca.
Potom božičnih ali novoletnih voščilnih kartic pa tudi trosimo veselje širom dežele. Nam je ljubo, če vemo, da se r.as spominjajo prijatelji, in prav tako je ljubo njim, če se jih spominjamo mi. Nedvomno je že vsak izmed nas bil kdaj veselo iznenaden, ko je v božični ali novoletni sezoni prejel drobno kartico od prijatelja, o katerem je morda sodil, da ga je že davno pozabil. Drobno voščilce, katero stane morda komaj par centov, je včasi prejemniku tako drago in dobrodošlo, da bi ga ne zamenjal za bankovec z visoko številko.
Posebnost sezonskih voščil je v tem, da jih ne pošiljamo ljudem, katerih ne maramo in katerih bi se rajši izognili, kakor pa jih srečali. Istotako ne pričakujemo voščil od ljudi, za katere mi ne maramo. Če bi dobili voščilo od osebe, katera nam je s svojo neodkritosrčnostjo vedoma in premišljeno škodovala in zagrenila življenje, smatrali bi to za izzivanje. Sezonska voščila so tipični izrazi prijateljstva, in prijateljstvo je našemu življenju to, kar je solnce življenju cvetlice.
Dolžnost nas vseh je sicer, da po možnosti lepšamo življenje svojemu bližnjemu ob vsakem času, prav posebno pa je to potrebno v tej sezoni, kajti trpljenje in zapuščenost vsak prizadeti najhujše občuti v tem času. Kdor more, naj bi se posebno v teh časih spomnil s kakšno pomočjo bratov in sester, katere je obiskala nesreča in žive v pomanjkanju. Kdo so in kje so, vsak sam najbolje ve. Ako vemo, da se prijatelj nahaja na bolniški postelji ali morda celo v bolnici, obiščimo ga, čc je mogoče; ako nam čas in druge razmere tega ne dopuščajo, pošljimo mu pismeno voščilo ali šopek cvetlic. Lepo je, če spremljamo pokojnega prijatelja na njegovi zadnji poti, lepo je, če okrasimo njegovo gomilo s cvet-jem, toda tisočkrat lepše in koristnejše je, če bolnika razvedrimo z našim obiskom ali s šopkom svežega cvetja.
Nekje v bibliji je zapisano: po njih delih jih boste spoznali. Bratje in sestre, vzemimo si to k srcu in razsipljimo cvetje pravega prijateljstva kjerkoli in kadarkoli nam je mogoče. Na ta način bomo vzdignili ugled J. S. K. Jednote na tako višino, da bo kot magnet pritegnila nase vse, kar je zdravega, značajnega in pošteno mislečega med našim na-lodom v Zedinjenih državah.
Urednik tega lista si šteje v veliko srečo, da ima širom Amerike tisoče prijateljev, katere osebno pozna, in druge tisoče, s katerimi se osebno seznaniti ni imel prilike. Vseh teh bi se rad spomnil s pismenimi sezonskimi voščili, toda, to je, žal, nemogoče; preveč jih je. Mnoge sezonske čestitke so že došlc v uredništvo in še prihajajo dan za dnem. Nekatere teh čestitk so “oficijelne,” druge skromno pripisane dopisu ali uradnemu naznanilu. Prijatelji, bratje in sestre naj bodo zagotovljeni, da je vsako voščilo, vsaka čestitka in vsak pozdrav hvaležno sprejet od strani urednika. V teh mrkih zimskih dneh je vsaka prijateljska misel, ki Driroma ('d koderkoli, dobrodošla kot solnčni žarek, kot duhteča roža iz bajnega vrta prijateljstva, kjer vlada večna pomlad. Vsem tistim, katerim se urednik ne bo mogel pismeno zali valiti — in teh je mnogo —, naj velja gori navedeno zagotovilo. Njim in vsem ostalim prijateljem in vsem bratom in sestram pa: PRAV SREČNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!
VOŠČILO
Vsem kolegom glavnim odbornikom, vsem društvenim uradnikom ter vsemu članstvu J. S. K. Jednote voščim vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno in zdravo Novo leto. Vse naj na vseh potih spremlja sreča, zdravje in bratska vzajemnost!
Paul Bartel, gl. predsednik J. S. K. J.
IZ URADA GL. TAJNIKA
članstvu J. S. K. Jednote
VOŠČILO K SEZONI
Zu izpreniembo v vrsti običajnih strogo uradnih obvestil, ■jjoročil in navodil, naj bodo na tem mestu zabeležena na naslov celokupnega članstva J. S. K. Jednote moja iskrena voščila k božični sezoni, združena z željo za zdravje, blagostanje in splošno srečo vsakega posameznega člana in vsestranski napredek J. S. K. Jednote v prihodnjem letu.
Joseph Fishier, glavni tajnik.
Bližamo se zopet koncu leta. Akoravno imamo še kakih deset dni tega leta, pa nas že v naprej skrbi, bo-li drugo leto kaj bolj milostljivo, to je, za preprosti, revni narod, kakor je bilo preteklo leto. Še nekaj dni in Božič bo zopet tukaj, Novo leto pa že tudi skoraj na pragu. Običaj naroda je, da si ob takih prilikah izmenjava času primerna voščila in želje.
Lepo je, da se ob takih prilikah spominjamo prijateljev ter onih, ki so aktivni za eno ali drugo stvar za dobrobit človeštva. O Božiču pozabimo vse težkoče ter skušamo biti zadovoljni. Novo leto pa nam daje nove energije za nadaljno delo.
Rekel sem, da o Božiču vse težkoče lahko pozabimo; toda v času, v kakoršnem se nahajamo danes vsi oni, ki se moramo za svoje življenje in za obstanek boriti, na zahtevo in željo milijonarjev, ki nam v teh časih le drobtine delijo, smo mnenja, da nam ne bo prav lahko pozabiti vse gorje preteklega leta. Kajti leto 1930 ostane marsikateremu v trajnem spominu. Nad dvajset milijonov družinskih mož, žena in otrok že celo letol930 živi v veliki revščini in pomanjkanju. Na tisoče otrok je umrlo letošnjo leto radi pomanjkanja hrane, in to v najbogatejši deželi vsega sveta. Toda na milijone ljudi se pa je smejalo in veselilo poleg teh nedolžnih žrtev, ker imeli so v izobilju, kar so si poželeli. Ali je to demokracija? Ne in nikakor ne! Toda poguma ne smemo izgubiti, kajti še po vsakem dežju je posijalo svetlo solnce.
J •
Kaj nam bo prineslo prihod- , nje leto, nam ni mogoče povedati. Toda želeti moramo, da , bo zasijalo boljše solnce za vse skupaj, kakor tudi za našo J. S. K. Jednoto. Kajti tudi podporne organizacije so mnogo trpele preteklo leto. J. S. K. Jedno-ta je še precej povoljno napredovala v preteklem letu, toda priznati moramo, da ni bilo onega, kar bi moralo biti. oziroma bi lahko bilo, če bi narod delal, to je, da ni bilo tako velike brezposelnosti. Ker sem pa že pri Jednoti, naj mi bo dovoljeno, da opomnim vse članstvo J. S. K. J. na člen XXI., točko 8. jednotinih pravil.
Opominjam vsled tega, da bo zamogel glavni nadzorni odbor ob koncu letne revizije povoljno poročati. Opominjam in prosim vse članstvo J. S. K. Jednote, da, ako je le mogoče, plača svoje asesmente vsaj do 24. decembra, da zamorejo tajniki in tajnice odposlati asesmente o pravem času na glavni urad. Opozarjam tudi vse tajnike in tajnice krajevnih društev, da ob enem tudi pošljejo pravilno izpolnjena šestmesečna poročila o poslovanju tekom tega leta med društvi in Jednoto. Da opominjam tudi na to, je vzrok ta, da društvo ne bo zapadlo kazni, kot je določeno v pravilih.
Torej še enkrat prosim, da vpoštevate gori navedeno mojo željo in pa člen v pravilih J. S. K. Jednote. Končno pa želim vsemu članstvu veliko sreče in blagostanja, a naši organizaciji pa veliko novih in zdravih moči. Vesel Božič ter zdravo in srečno Novo leto!
Rudolf Perdan, predsednik, nadzornega odbora J. S. K. J.
BODIMO DOSLEDNI IN DRŽIMO SE USTAVE IN PRAVIL J. S. K. J.
Na glavni urad je došlo poročilo, da se je zadnji čas vnela nekaka gonja pri enemu izmed vodilnih društev naše jednote, s kojo se postavlja v nevarnost nepristransko stališče naše jednote. Odkod to izhaja, je za glavni urad še uganka, toda sodimo lahko, da gre za škodo naše organizacije.
Gre namreč za neko darilo neki verski instituciji, o čemur se pri krajevnih društvih J. S. K. J. legalno razpravljati ne more in ne sme, dokler bodo sedanja pravila v veljavi. ČE SMO NEPRISTRANSKI PO PREDPISIH PRAVIL, BODIMO TAKI DEJANSKO, NE SAMO NA PAPIRJU.
Konci te kratke uradne izjave omenim še samo to, da sem od svoje strani pripravljen držati z MANJŠINO, dokler manjšina soglaša s pravili, ne oziraje se na morebitne posledice, ki bi pozneje sledile. Piscu teh vrstic je osebno in urad no vrlo dobro znano, da je ravno nepristransko stališče nam doprineslo tolikšne uspehe v pretečenih desetih letih. Ugled jednote se je razširil in doseglo se je mnogo več uspehov v zadnjih desetih letih, nego poprej v dvaindvajsetih. Vprašanje je pred nami: bomo li šli naprej ali rakovo pot?
Z bratskim pozdravom,
Joseph Pishler, glavni tajnik.
BOŽJE DREVCE
Nam, ki smo se priselili iz Evrope, je znano “božje drev-ce,” ki se rabi v cvetnonedelj-skih butarah. Je to grm ali pa tudi majhno, vedno zeleno drevo z bodečim listjem in rdečimi jagodicami. V Ameriki raste sorodnik evropskega božjega drevca, ki ga tu imenujemo “holly,” boUniki pa “ilex opa-ca.” Listje je nekoliko manjše in ne tako bodeče kot pri evropskem sorodniku, zato so pa vejice bolj na gosto okrašene z rdečimi jagodicami. Ta “holly” se rabi tu za spletanje znanih božičnih vencev, brez katerega skoro ni hiše v božični sezoni. Ameriški “holly” raste v naših južnih državah, posebno v Californiji, po peščenem gričevju, kjer morejo eksistirati le redke 'vrste rastlinstva. V božičnem času se razvozi mnogo železniških voz tega grmovja v različne dele Zedinjenih držav za izdelovanje božičnih vencev.
VELIKA JEZERA
A. J. Tcrbovec:
KJE DOM JE MOJ?
Velika jezera: Michigan, Superior, Huron, Erie in Ontario so bila nekoč daleč v deželo segajoč zaliv Atlantskega oceana. Del tega zaliva je bila tudi reka St. Lawrence. Tako sodi profesor R. G. Hussey na michiganski univerzi. Okostja kitov iz pleistocenske dobe so večkrat našli v St. Lawrence reki blizu jezera Ontario, nedavno pa so našli tako okostje tudi v jezeru Michigan. Kiti so mogli priplavati v jezero Michigan le iz morja in to .je bilo mogoče le, če so bila velika jezera zvezana z morjem. Ko je bila /.veza z morjem pretrgana, je sladka voda nadomestila v sedanjih Velikih jezerih prejšho slano morsko vodo.
VOŠČILO
Prav vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno Novo leto želim vsem glavnim in društvenim odbornikom in vsemu članstvu J. S. K. Jednote. Naši vrli Jednoti mi želim, da bi v letu 1931 napredovala bolj kot kdaj prej.
John Balkovec, gl. nadzornih J. S. K. J.
Splošno se sodi, da ljudje naše vrste vzgoje so o Božiču najrajši doma, ako pa to ni mogoče, se vsaj na dom spominjajo. Toda, kaj je dom, kje je in kakšen? “Vse je relativno,” bi rekel Einstein. “Kakor se vzame,” bi dejali mi bolj po domače.
Jaz zase moram reči, da sem imel mnogo domov, začasnih seveda. Stalnega doma itak nima nihče, razen onih, ki prežive vse življenje v rojstni hiši; in teh je razmeroma malo.
Ako se bom na božični večer spominjal mojih domov, bo to dolg in pester film premičnih slik. Skušal vam bom nekatere teh slik predočiti. Ne vseh ker bi bilo preveč, pa tudi niso vse lepe; mi se radi spominjamo le na tisto, kar je bilo lepo in prijetno, neprijetnosti pa skušamo pozabiti. Tudi točno po vrsti ne bodo, ker spomin se ne da vezati na pratikarske pa ragrafe. Pa si oglejte te slike, če hočete; ako ne, pa tudi ne boste dosti zamudili.—
Hišica očetova, skromna, po hlevna, s slamo krita, potoplje na v cvetje sadnega drevja spo mladi, s sadjem zasuta v jeseni. Nad njo sočna vinska gorica, odkoder se vidi bistra Sava kot srebrn trak. Z bukovjem in hrastjem porastle višine, v nižinah temno smrečje. Pastirska idila: gugalnice, mlinčki, iskanje ptičjih gnezd, jagode, borovnice, ostrožnice, črešnje, hruške, jabolka, kostanj, breskve in grozdje. Rdeča detelja, bela ajda, .zlata pšenica. Kopači v vinogradu, kosci, žanjice, mlatiči, trgači. Jaslice in polnočnice, koline, pustni krofi, kolači in pirhi, kresovi in trgatev. Solnce vsemu pa mamica, dobra kot milost božja, pridna in varčna kot čebela, poštena, odkritosrčna in čista kot rožmarinovo jutro, usmiljena, radodarna in polna mehke dobrotljivosti kot nageljnov dan. Bil je dom. lJa je vseka-ko med nas in nas razgnalo po svetu, kot je dejal pesnik. Tistega doma ni in ga ne morebiti več in mladosti tudi ne. Samo spomin je in lepa slika v filmu mnogih domov.
i\i
Mala naselbina v mormonski državi Utah. Dobrih pet ducatov rojakov, toda vsi kot ena sama družina. Visoki hribi, globoko zajedene soteske, bistri potoki in studenci. Dolge zime z debelimi snegovi, zavijanje zmrzujočih kajutov na gorskih vrhovih, posedanje okrog gorki li peči, luščenje kostanja in razigrana govorica. Kratka, a nad vse sijajna pomlad in poletje z milijoni ptičev in cvetlic, izprehodi po duhtečih gozdovih, lovski pohodi, peš ali na iskrih konjičih zapada . . .
0 *
Domovina vetra in divjega pelina, napol puščavska država Wyoming, z redkimi naselbinami, v njih pa zlata gostoljubni! srca. Tu škofjeloška govorica, prijetna kot pesem šegave deklice, tam štajerska, ki se čujo kot krepak odmev splavarskih plenkač. “Krepke primere, dal da bi zanje cekin,” kot pravi pesnik . . .
Med nebotičniki Rocky Mountains, ki so leto in dan venčani s snegom. Mesta lepa in čisla kot iz škatljice vzeta. Krasni sadovnjaki, šumeči gozdovi, divje skalne soteske, brzoteko če reke in potoki, rdečepikaste postrvi, sladke kolumbine— obeh vrst . . .
Tipični hribi Montane, pšenične stepe, ovčji pašniki, zanimive rudarske in topilniške naselbine. V čistem gorskem zraku vonjava jazmina, divjih vrtnic in balzamski duh borovja in smrečja. Zlatega zapada
Jugoslovanska
Uatanovljena 1. 1898
Kat. Jednota
Inkorporirana
1. 1»01
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glaval odborniki:
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111.
Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn.
Tajnik:	JOSEPH	PISHLER. Ely, Minnesota.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhorni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 818 Chestnut St N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzarni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0-
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Min«-
2.	nadzornik:	JOHN KUM5E, 1735 E. 33rd St.,	Lorain, O.
3.	nadzornik:	JOHN BALKOVEC, 5400 Butler	St., Pittsburgh,	P*-	.,
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd 8t„ Chlcag«'
Porotni *4bori
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1.	porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
3.	porotnik:	ANTON OKOLISH, 1078 IJberty	Ave., Barberton,	0^
Jednotino uradno glaaiU:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Av«., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče ae uradnih zadev kakor tudi denarna naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae pošilja na Pj' sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n b«'n‘ spričevala naj sc pošilja na vrhovnega zdravnika.	f(.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in >IP membe naslovov naj 3e pošiljajo na: Nova Doba, 9117 St. Clair Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem J ugoalov*n°J| za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, nai a« tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev *• Jj| obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko uatanovi z 8 čl*'1' članicami.
Cin ere d Wessi
POSEBNE NAGRADE DRUŠTVOM
letu 1930 bodo krajeV
Za pridobivanje novih članov v društvom nakazane sledeče nagrade:
ODRASLI ODDELEK
članov ..........__..............
članov  ................    _....
članov __________________________
članov ..........................
članov  ......................
m
10
15
20
25
30
35
40
15
50
60
75
76
15.00
20.00
25.00
30.00
35.00
članov .......................................   40.00
članov .....................................     45.00
članov ...................................       50.00
članov ..................................        60.00
članov ....................................      75.00
čJanov __________________________________        90.00
ali več
članov .......................    100.00
MLADINSKI ODDELEK
25 članov . ____________________________      $	5.00
50 članov ............. ...................    10.00
75 članov ...................................  15.00
100 članov ................................     20.00
125 članov  .................................   25.00
Te nagrade se bodo poleg običajne provizije naka^1'r koncem leta onim društvom, ki bodo pridobila dovolj novih Č*al1<
vredne duše, cvetke . . .
tuintam dražestne okno gleda s črnimi očmi
Prostrane kansaške planjave, mala rudarska mesteca, potopljena v vonjave cvetečih katalp, žarnih vrtnic, sušečega se sena j in zoreče pšenice. Nočni kon-1 certi ameriških slavcev-mock- i ingbirds v bodečih živih mejah.! Priprostost, domačnost in go-1 stoljubnost prebivalstva, mile zime, vroča poletja, gorka in iskreno prijateljska srca rojakov. Živooke solnčne rože, jasnih in smejočih lic . . .
Beautiful Ohio z idiličnim jezerskim obrežjem, s sočnimi polji, bogatimi sadovnjaki in duhtečimi vinogradi. Najmočnejši izraz slovenstva v vseh smereh v naj večji slovenski naselbini Amerike. Neprekoslji-va, takorekoč samoumevna go-j stoljubnost rojakov, brez vprašanja, kdo si in kaj si. Poredno veseli spomini iz časov, ko je “bog” mnogokje roko ven molil in vabil po slovensko. Razigrani pikniki in očarljive nimfe Erie jezera . ., .
*
*
“Tam za njivami, tam za brezami” skrite lepote Minnesote. Tisočera jezera, obdana z zamišljenimi smrekovimi in brezovimi gozdovi, nad katerimi se v tihih večerih igra severni sij. Na mizi vsak dan divjačina in sveže nalovljene sladkovodne ribe, s sočno domačo zelenjavo. V gozdih ljub-' ke srnice, poskočni zajci, plahe I gozdne kokoške, šegave veverice, kavkajoče vrane, rdeče maline in sinje borovnice. Pikni-j ki in domače zabave na prostem, z “bujo” in californijsko korajžo. Tuintam kakšna “lju-l ba mala, s črnimi očmi, ki skoz
Razvpito mesto Chicafc'0 mnogimi prijetnimi oazam1' , brimi prijatelji in sto^1 prilikami za izlete v bližJ1J°. daljno okolico, kjer so °, ' obrodili pikniki, gobe, b8*11 nje in pečlarski ideali . • ■ i |j0
dr*
Hitro rastoča mesteca , dt. ve New Jersey, kjer se zal1 *6th vi tipi preteklosti preliv^°|i 'f tl moderno sedanjost. Doli?' ate ki, ki prevažajo milij0)'3j H tt množice v mesto New Y°' Wh
•	,	*	j	t,	h/
nazaj.	Tuintam	samujoč ^	u
diči, katere prepleta in l(*nii lja divja vinska trta in ^ vito bujno cvetje stoterih , . 111 w Konci vrtiča, kjer se ^ sveža zelenjad in cveto r°^ ’^e pisane	in bele,	utica, °vl	:c	'v
vinsko	trto, pod	njo pa ^ ^Uc'
in hladna senčica ...	„a '
•	°
Farmerska idila Wiscoi1^ l^' kjer se cedi ne toliko myt mleko, in seveda prava >s*°' s i4j ska gostoljubnost. Kratk^ ^ ni nedeljski izprehodi v ^ t0ss vah sušečega se sena, 0|j nje lešnikov in črnih mah11’ ,ju čudovanje sladkih wise011 sjkih deteljic ...	H<]
$
... s1, 11
Čuvar našega skrajne#* ^ verozapada, zeleni Wasl'*|1*j,(|ilj, Kdo bi ga pozabil, če j° ^ obiskoval njegova prijal sta in mesteca, potoval * temne gozdove, občudoval V ^ nost in užival naklon j enos ’	^ ^
stih naših farmerjev,	(ijj|
prostem sveži rožmarin ° tjii ^ ču, utapljal se v morju J1'	1)^
najbolj slovečih sadovnj'1 ,j-Mehko in gorko ozračje tur fične obali in prav taka ‘ Vjj, i prebivalcev . . .
(Daljf n* icati atraei)
:|’ship
firsl
for
Wi
err;
iday
Ch »iispi 'D. a te t ify fiter tics a una 1 be M the le p •Mre c ea Ve p •t to lH fe the R< did tli a Com *ysic
;isfa
At'
Cle\ j -tsy 'Cf, be ttetii «c. Mith tl &ce tli
Wh
ffc u Knii
S
New Era Supplement
Edited by Louis M. Kolar.
ilW*
pr*»*
i>
Izpf*'
Art«
M
" ru
ni »"
Current Thought.
YULETIDE GREETINGS TO ALL
Christmas is with us. Joy and happiness are seen every-^l'e during the Yuletide holidays. In spite of the business Session causing such nation-wide unemployment the spirit of Christmas will not be dampened, for there is always that hope of improved conditions.
Gifts—the external indication of the inner feeling between human beings— will be exchanged. Many a downhearted person will be brightened by the unexpected present. It isn’t the value of the gift that counts so much as the person is giving it deep from the heart.
A number of family reunions will be held, some, perhaps, the first time in many years. Students attending out-of-"’11 colleges will come home, and many a sad mother’s heart U be gladdened to see her offspring again.
I'he very atmosphere seems to be surrounded with Christmas r|Il0m h almost compelling us to think of nothing else but the -"■*l pther and sister members of our South Slavonic Catholic lion—members with whom we have had contact during the Mre year 1930. The editorial staff of the New Era feels a lfsonal friendship existing between them and the entire mem-!|,ship. Every day some member will correspond with us for c first time and make us feel as though we had known him or lf for a long time.
We wish all of our South Slavonic Catholic Union members “terry Christmas and hope that they will enjoy the Yuletide delays.
Take Stock of Yourself
Christmas sometimes acts as a reminder for all that has Aspired during that particular year. And 1930 is no excep-,l)- What were we doing a year ago? What plans did we lke then? Try and place yourself exactly a year back and 6 if you can recollect what was uppermost in your mind. The titer can distinctly remember the plans mapped out for ath-tics among our SSCU lodges, most of which were carried out, ftunately. At the present time he is wondering what results '*1 be obtained as a sequence to the plans made.
Members would do well to look back upon their lodge work r the year 1930. Christmas is the time of the year to do a tie pondering. Ask yourself if you are heading for a certain sired goal, or are you just one of the many people inhabiting is earth for no reason at all. Unfortunate circumstances may lve prevented you from attaining exactly what you have set ‘t to do. Nevertheless, if you have attempted, then the lodge "i feel, as a whole, that the future holds something in store * them.
cla,1(i Regardless of what was planned in the past year that did did not ripen into reality, we should strive forward anew, 'th added vigoration. Personal contentment in the form of complishments cannot be figured in dollars and cents, for the tysical and mental effort is compensated only in the complete ^faction of the mind.
--------o----------
ijev
d
&$> ni
\n)° ol>i|r ,ali»ci
0 ,T»j°, if
p *
I)'
ol'k •i
obi'f
£iid(
, Vl'S
roll'd yiU1
d#1l
»lli*1
ii1*1
di*a
>*T
Si*1;
Sport Club Sponsors Bowling League
Annual Meeting Held Dec. 22
Attention, Betsy Ross
Washingtons Notice
Chicago, 111.—At the regular meeting of the Chicago J. S. K. J. Sport Club, including representatives from Society Zvon, No. 70, SSCU; Illini Stars, No. 211, SSCU, and a newly organized English-conducted lodge, it was decided to form a bowling league. Playing started Dec. 15 and will continue for a period of nine weeks.
Schedules were formed at a special meeting held Saturday, Dec. 13. at 2214 S. Lincoln St., in which representatives of J.S. K. J. lodges were on hand.
Two basketball teams have been organized in Chicago, one by the Illini Stars, No. 211, SSCU, and the other by the newly organized lodge known as the Indians. Arrangements are being made to have these teams play for the championship of Chicago, the victors to combat with Waukegan for the championship of Illinois. The state champ will then compete with the Minnesota state champ for the Northwestern League title and eventually for the national title.
The regular annual meeting of the Chicago J. S. K. J. Sport Club will be held on Monday, Dec. 22, at 2214 S. Lincoln St. All Chicago J. S. K. J. lodges are requested to send three delegates, so as to enable us to carry further the athletic program. These delegates should be elected at the annual meetings of the lodges.
William B. Laurich, Pres., Chicago JSKJ Sport Club.
-------o--------
National Star News
ATHLETIC
S. S.
BOARD
C. U.
OF
571h
Chairman: F. J. Kress, 201 St., Pittsburgh, Pa.
Vicc chairman: j. L. Zortz, 1637 E.
31st St., Lorain, O.
Joseph Koplcr, U. jj. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, III.
Anton Vessel, 2103 Doswell Ave., St. Paul, Minn.
Indians is the name of the newly organized SSCU English-conducted lodge of Chicago, 111. A basketball team has been organized to compete with other SSCU lodges. Albert Spo-lar is president.
Edward Kromar, bowler for the George Washington Lodge bowling team, of Cleveland, O., was stabbed in the back at a reception given Sunday, Dec. 14. John Blasko was critically c.ut on the wrist by the same person. Both are in serious condition.
Wilmington, 111., witnessed the auction sale of the village depot when the B. & O. railroad acquired possession of the Chicago & Alton railroad.
“Beautiful Mountains” is the
title of a book describing the many picturesque scenes of Slovenia. It is written by F. S. Copelaild, instructor of English at the University of Ljubljana. Edo Držaj, Slovenian artist, furnished the pictures for the book, on sale in the U. 8.' since the beginning of the month. It was published by the Mercury Press, London, England.
Cleveland, O.—Members of et«y Ross Lodge, No. 186, ^CU, urgently requested be present for the annual Acting to be held Thursday, N. 18, at my home, 774 E. pth St. Election of officers the year 1931 will take a^e; hence it is very import-^ that all members attend. Why is it that some members unwilling to sacrifice one fining for lodge meeting? 6rhaps that explains the rea-why a remark was passed iCe to the effect that our ge was inactive. As long as *e whole-hearted co-operation Peking our group will merely H doormat for others to walk f°n. So, wake up, and let the [hole world know that the ^tsy Ross Lodge is full of life a very desirable group to koi** l(;long to.
Three cheers for the Betsy 'ss Lodge. Don’t forget the feting. See you with bells on. Anna Vidmar, Sec’y.  o-----------------------
^ St. Nicholas Arrives at ' ''	Waukegan
ugty11 Waukegan, 111.—On Dec. 20 Christmas “Eve” program, a ^ 'ith Santa Claus in person, will sponsored by all local Slo-pi'* Mian lodges for the kiddies, t J*e affair will be held at the ill >|!l ovenian National Home. Gifts B0Ž1 ill he given to the children.
jii^l members and their fam-uKO'i ,,lJs are cordially invited to at-p#c1’ the gala affair. Admission ^ the grownups 25c, children ^!l be admitted free. Cone ^ come all. Let’s go!
i John Petrovič, M	No.	198, SSCU,
Cleveland, O.—All members of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, who failed to be present at the annual meeting held last week, are requested to pay their lodge dues Monday evening, Dec. 22, between 6 and 8 p. m., at my residence, 6618 Bonna Ave.
Our last meeting was held with great success. Following the order of business, the members and their friends had a good time, dancing and other forms of entertainment. All of the members should be present at meetings and thus help make the G. W. a bigger and better lodge. Help us by attending our activities, and by all means tell your friends about it. The year 1931 is just around the corner. Let us start with added vigor and zeal by attending the January, 1931, meeting. Best wishes for a Merry Christmas and a Happy New Year to all!
Julia Bouha, Sec’y.
--------o------
SLOVENEC HOLDS MEETING
Ely, Minn.—M e m b e r s of Lodge Slovenec, No. 114, SSCU, are reminded of the annual meeting to be held Sunday, Dec. 21, at 1:30 p. m. It is very important to have the entire membership attend as election of officers and other committees for the year 1931 will take place. Only sick members and those that have to work at the time of the meeting are excused. It is the duty vt all to bt on hand and help elect a stronjj i executive board.
1 Matt Baldine Jr., Sec’y.
Conemaugh, Pa.—A simple greeting that is laden down with cheer for a good old-fashioned Christmas and a mighty Happy New Year is the National Star Lodge, No. 213, SSCU, most sincere wish to all SSCU English-conducted lodges.
Our next regular monthly meeting is to be held on New Year Day, Jan. 1. A party arid dance will follow the order of business. All should attend and bring their friends along and show them a good time. Let us give our newly elected officers a rip-roaring start at the coming gathering.
Times are bad. It’s the depression, or compression— something like that—that makes us advertise our dance one month in advance. Don’t forget the date, Jan. 17, 1931. at St. Louis Hall of Conemaugh, Pa., just over the bridge from Franklin. Jimmie Cannin and his Broadcasting Pennsylvania Travelers will furnish the music. And how they can play! Come and see for yourself. What about the'three Cleveland Musketeers, Drobnič, Vessel and Jarc, and General Po-laski from Canonsburg, and Kress from Pittsburgh? Are they coming? National Star sends forth its welcome, hoping that they can make arrangements now.
Joseph Kopler, P. A.
— o------------
Joseph Kopler, member of SSCU National Athletic Board, extends his Christmas and New Year greetings to all members of our Union.
Woman Customer (to butcher) : Why, Mr. Snow, you get dearer and dearer.
Mr. Snow: Shh. Here comes the wife.
“My wife takes excellent care of me—she takes oft my shoes for me every evening.” “When you come in?”
“No; when I want to go out!”
Explosion wrecks two homes
and damages third on E. 72d St., Cleveland. O., part of the Slovenian colony. Estimated damage to Rudolph Sulak’s home is $4,200. Damage to the other two homes is estimated at $8,500 and $12.000. Blast was heard for many blocks and occurred Sunday morning about 4 o’clock.
--------o— -----
Lodge No. 66 Reports
Joliet, 111.—A number of SS. Peter and Paul Society. No. 66, SSCU, attended the show given by convicts in the old penitentiary, in which thrills galore were present. Joe Ramutta, bowler on our team, also plays basketball. We missed him last Thursday, our Class B team losing two games to the Unknowns. Game scores for the series were 797, 755 and 808 to the opponents’ 842, 742 and 886.
Christmas is almost here, keeping us all busy shopping and what not. We would like to hear from the other lodges of our Union, as we feel that this is one method of boosting our organization. Attendance at meetings is also strongly urged.
On Christmas and New Year Eve we shall refrain from bowling, and the games will be postponed. Hence it will also enable all of our members to attend the annual meeting held next Sunday, Dec. 21. Here’s wishing all the members a Merry Christmas and a Happy New Year.
John p. Lunka.
Join the S. S. C. L\
Saying It With Comrades
Challenge Team Drops Tilt;
Girls Take Three Games
Waukegan, 111. — Comrades Lodge “crack” challenge bowling team bowed to the Chain Army Stores pin five last Sunday afternoon to the tune of 2896 to 2652. Busik was high for the winners with a 628 series, with games of 223, 200 and 203. Capt. Albert “Biff” Korenin led the Comrades with 553. In the final game the win-era spilled the maples for a splendid 1011 score.
In the second tilt the newly organized Comrade Boosters were defeated by the Comrade “crack” challenge team by a margin of 130 pins, scores were 2668 to 2530. Andy “Speed” Skoff topped the “crack” bowlers with 576, while Frank “Frosty” Petrovič led the Boosters with 557. Frank “Heavy” Repp, formerly with the Comrades’ “crack” team, was a close second with 546. “Heavy” Repp is the captain of the newly organized Comrade Boosters. Although the Boosters took one on the nose from the “big” team, it was evident that the Boosters have the makings of another “crack” bowling team. When the two teams meet again in the near future the results will be somewhat different, probably reversed. Watch the Boosters.
In the Mother of God Church League the Comrade Girls took three games from the St. Anns No. 1 bowling quintet. Mary Petrovič led the winners with 388.
On Sunday, Dec. 21, the Comrade Boosters will meet the St. Rocus, No. 94, SSCU, of this city in a special bowling match game at the Waukegan Recreation Rooms at 7 p. m. The Rocus Lodge challenged the Boosters recently and boast of a very strong lineup. Among them will be Mr. Paul Bartel, president of St. Rocus Lodge and supreme president of the South Slavonic Catholic Union. Observe the St. Rocus lineup: John Jelovšek, Paul Bartel, Matt Kern, Anton Papish, Martin Zupec and Joe Petrovič (secretary of the St. Rocus’ Lodge).
A real treat is in store for the local bowling fans. As a special attraction, all members of the Comrades’ bowling quintets (men and women) will hereafter wear suspenders of assorted colors during all bowling contests. Imagine the Comrade girls wearing suspenders,! Oh, well. Comrades lead, others follow.
We noticed with interest an article published recently in the New Era Supplement and signed by Capt. John P. Lunka of SS. Peter and Paul Lodge, SSCU, of Joliet, 111. Bro. Lunka by the way, is captain of the Joliet bowling combine (B team). He invites the Comrades to a bowling match game at Joliet. HI. Do you mean the Comrade “crack” challenge team or the Comrade Boosters? Should the Comrades accept your challenge, four bowling teams will make the trip to Joliet, two Comrade men’s bowling teams, one Comrade girls’ bowling team and the St. Rocus’ Lodge bowling team. For further particulars get in touch with the submitter of this article at 825 Wadsworth Ave., Waukegan, 111.
John Petrovič, No. 193, SSCU.
-------o-------
“Where does she get her good looks?”
“From her dad.”
“Handsome man, eh?”
“No—druggist.”
SPORTING BITS
OUR ATHLETIC PROGRAM
Around Christmas time some people like to review tin1 work of the year past. I happen to be one of these individuals. As athletic commissioner, I have watched very closely the developments of athletics among our lodges, and take great pride to say that the interest displayed has been very much increased.
At the present time basketball and bowling occupy the picture. For the first time in the history of our South Slavonic Catholic Union national champion lodges will be decided in these two sports. A number of lodges have organized teams that will participate in the forthcoming series. May the best team win.
I am sure that the plans outlined at tile Athletic Conference held in Cleveland, O., Sept. 12 and 13 will bear fruit in the form of increased membership. The youth has every reason to become zealous in the fraternal work conducted by our Union. No effort is too great, no obstacle too big where the welfare of oVir Union is concerned.
I wish all the members a Merry Christmas, and sincerely hope that when the next Christmas conies around we shall have reason to feel jubilant over the success that is sure to be, when the present athletic program is carried out.
It is up to us, the younger members of our Union, to carry athletics on the highest scale among our lodges.
Athletic Commissioner.
Bouha and Gorencic Star for G. W.’s
Lose Games by Slim Margins
Cleveland, O.—Opposed by a team with years of basketball experience, the George Washington Lodge girls' basketball quintet put up a good fight Wednesday, Dec. 10, and held the Spartans in the first half of the game, score being 9 to 6 in favor of the opponents. The cherry tree choppers clicked smoothly, even though they were opposed by a team that played last year on the Arrow Letter Service, Class A. Height and weight were also advantageous to the Spartans.
Despite all this the G. W.’s kept the opponents on their j toes until the last quarter, when j' they weakened. Final scorej was 22 to 10 in favor of the, Spartans. Julia Bouha, Wash-: ington guard, made two long! field goals from the center of the floor, and did some nice guarding, as did Anna Jaklich, who contributed two points. Jean Gorencic, forward, made four points and surprised the G. W. followers with her brilliant floor work, dribbling the ball time and again around the! opposition. The rest of the girls i did their share and contributed! to the team’s good showing.
In the other games, Sokols j beat Comrades, 20 to 4; the Flashes got the edge on the Progressives by a 17 to 7 count, while the Silver Masks bowed to St. Anns by a close score of 9 to 7.
Angela Hlabse.
--------o--------
Liberty Lodge Meeting
Duluth, Minn. — Liberty} Lodge. No. 107, SSCU, will hold the next meeting Dec. 20, at the Foresters Hall, 7:30 p.; m. Election of new officers will take place, so it is our earnest desire to have all the members present.
Let’s start the new year 1931 by making a greater effort to secure additional members. It is also requested of every member to attend our monthly meetings regularly, which are held every third Sunday of the month.
Any suggestions from our members toward improving the status of our lodge will be appreciated and given consideration. Come on, members, let’s have your co-operation.
Mary E. Tromblay, Sec’y. -------------o--------
I'Jiujuyc yourself in the work of the lodge, and thus help hi-creuse the interest.
Oh, that George Washington Lodge bowling team of Cleveland. O., taking two games from the Arcadians by comfortable margins of 122 and 224 pins, but losing the first tilt by mere 16 pins, scores being 867 to 851. Their fighting blood was aroused in the first set-to, in which a number of raairoads figured prominently. Just think of the hard luck our boys ran into when the ball rolled down into the 1-3 pocket, and presto, a split. But playing true to championship style, the bowlers tightened their muscles in the next two games, scoring 928 and 986 to the opponents’ 806 and 762.
Lindy Kotnik came through with 621, making it the third consecutive week to hit the 600 mark. Ox Kramer was right behind with 170, 208 and 220 for a total of 598. In the last game both boys had five consecutive strikes.
Betsy Ross, No. 186, SSCU, certainly ran into tough luck, losing one game by 9 pins and another by 13 to the Clair-woods. The game scores were 807, 810 and 835 to the opponents’ 816, 898 and 848. Mandel was high with 201.
Collinwood Boosters. No. 188, SSCU, took two from the Pioneers, CFU, rolling 955, 878 and 833. against 872, 844 and 861. J. Laurich hit 226, Krall 218 and Elliott 215. Every week the Boosters continue their uphill climb for first place, holding third position at 1 he present time.
Frank “Samson” Drobnič, Vice Pres., No. 180, SSCU.
--------o-------
Collegians Elect Officers -----------------
Canousburgh, Pa.—At the annual meeting of the Jefferson Collegians Lodge, No. 205, SSCU, held Sunday. Dec. 7, the following officers were elected for the year 1931: Louis Po-laski Jr., president, succeeding August Lawrence, whose good work was very much appreciated by the lodge members; John Lombardi, vice president; Pauline Fartro, former recording secretary, took over Ann Retzel’s position as secretary; Sophia Sustrich, recording sec-j retary; Steve Lombardi was re-elected treasurer. Samuel 1 Dellarso, Sophia Polaski and • Anna Retzel comprise the board of trustees.
Lo'tis Polaski Jr., Pres.
A
Good Old Days
j Crosswire Sayings Of Collin-! wood Boosters	i
Years ago when our fathers look out their sweeties in horse and buggies,
They never saw their sweetheart's shins;
And judged them by their ears.
The kids washed each Saturday night, and
Barbers were unltnown then. Their daddy cut their hair, Their suits were made from uncle’s pants.
Most of them wore no underwear
They were not in style then. Women padded, but did not paint, smoke, drink or vote Nobody had appendicitis;
Men wore boots, stiff hats and whiskers
They never had a bank account,
But ihey always had some beer.
The housekeepers got three bucks a week,
And twelve bones paid the rent.
They could stand each night, when the work was over, with one foot on the rail,
They would not be unbalanced,
For there hips supported not a thing except their coat tail, They had real friends and trusted them,
They knew they were sincere And when they came home were met by
Their wives with a smile.
“Ko Kid” Joseph Kopler, President National Star, SSCU.  o-----------------------
President M. Krall disgusted with his job said:	“I’m	going
to slay home for a month next week.”
Big Ham Launch, looking for the Jack of Diamonds, remarked during a recent pin-nochle game: “Hardus, it’s the last one on the bottom.”
Joe “Wawa” Kozlevčar, athletic conference delegate, voiced this one upon returning from hunting:	“Gee,	I killed a rab-
bit dead and missed one in the head.”
John “Pants” Rutar is responsible for the following: ‘It’s only a b 11 m p on the brain.” This, after hitting a small boy with his machine.
Joe Pokozlov, the Boosters tiddely wink champ passed this remark during an argument in a game:	“Shut up, pa tiho
bodi.”
Wedding bells are here with us again. Miss Frances Baraga, Boosters popular secretary, was married to Mr. Zagar, Nov. 29. Congratulations from the entire membership.
A dance is planned for the near future, so watch closely for announcements.
T. “Young Ham” Lauruch,
No. 188, SSCU.
 o--------------
GraDes and Thieves
KJE DOM JE MOJ?
(Nadaljevanje iz četrte strani)
Bajno kraljestvo vrtnic, sočno zelena država Oregon. Mogočne reke med temnimi gozdovi, biserni vodopadi med smaragdnim zelenjem, lovorjevi gaji po dobravah, belocveteča pe-sikovina med zelenim smrečjem, v ozadju Mount Hood z belo sneženo kapo. Rdečelične črešnje v maju, jabolke in hruške na drevju še v decembru, vrtnice o Božiču, vijolice o Pustu . . .*
Kraljica Pacifika, dežela večne pomladi, cvetja, sadja in solnca, blagoslovljena California. Idila mesta Zlatih Vrat, slovenski hrib, Golden Gate park, Dolina Lun. Prostrani vinogradi, ki vsej Ameriki lajšajo in slajšajo prohibicijo,! oranžni nasadi, ki producirajo ^ pirhe in duhteče cvetje ob i j enem, zlati mak, katerega cvet- t ne žarnice nikdar ne ugasnejo.! Optimistično, živahno in gosto-ljubno ljudstvo. Palmovi ga- j ji, gozdiči evonija in lorberja, vrste zamišljenih evkaliptov.! Stari vinski duhovi zaprti v ju-!( naških sodih, iskreče vinske ča-j.
še, iskreče oči južnih devojk.t'
tl
Jesen, ki se poljubi in poroči s i pomladjo v nepretrgani verigi j sadja in cvetja ...	i	j
Niti po državah ne morem 1 navesti kod vse so bili moji do- ‘ movi. In skoro v vsaki navedenih držav jih je bilo po več, j ponekod na ducate. Še bi lahko omenil Indiano, Pennsylva-nijo, Oklahomo, Arkansas, New Mexico, Arizono in Idaho, toda spis bi se preveč raztegnil.
Vsi .ti stoteri moji domovi so bili seveda le začasni, toda bili so domovi, brez ozira na to, če sem njih srečo užival dneve, tedne, mesece ali leta. Pa to ni tako važno. Glavno je, da so mi bili dragi, kajti sreča! trenutka, ure ali dneva odtehta mnogokrat leta trpljenja.
Vmes je bilo seveda tudi nekaj “domov,” ki niso zaslužili tega imena in ki bi bolj spadali v kategorijo pregnanstev. Ni jih bilo mnogo, a bili so. Teh ne bom klical v življenje; naj počivajo v pozabljenju, čim da lje tem bolje.
Tistim, ki me smatrajo za nekakega brezdomovinca, bodi povedano, da sem imel in šc j imam več domov kot oni sami. In v tem je velik del mo.ie življenjske sreče. Prepričan sem.! da ima večina teh bivših mojih . domov, ki še eksistirajo, odprta , vrata zame, če bi zopet prišel. Kje dom je moj ? Tam, pri-atelji, kjer so mi kdaj prišla naproti in me sprejela zlata, odkrita srca, v katerih ni bilo zahrbtne sebičnosti, hinavščine in prevar.
Dolg bo film pred mojimi du-, ševnimi očmi, če se bom o Boži-• ču spomnil vseh teh dragih do-t mov, in premalo bo isker v ki-1 peči vinski čaši, da bi mogel ! vsakemu posvetiti vsaj eno.
7 Ej, kaj bi dal, da bi mogel ' na božični večer ali na božično ^ jutro potrkati na vrata vsakega teh domov! Pomolil bi gla-? vo v sobo in pozdravil po do-} mače:	“Kako se še kaj imate,
duše drage? Jaz izborno, hvala! Prišel sem, da vam voščim —a merry Christmas!'’
1 ZOBOZDRAVNIK PRI ; JEZERU NIPISSING
r
i (Za N. D.—V. J. V.)
Ko sem lani božičeval v ta-1 bor ju canadskih vladinih inže-r nirjev pri jezeru Nipissing, Ontario, seznanil sem se z glav-. nim inženirjem Lewis McAndy-jem, kateremu so bile poznane vse pokrajine velikanskih pro-d vine Ontario in Quebec in ki S se je počutil tudi v teritoriju Ungawa vse do 53. vzporedni-
- ka, kakor c^oma. Pa mi je na
- božični večer, ko smo čakali na jelenjo pečenko, pripovedoval,
Capable Officers Are Essential to Any Lodge
A lodge belonging to a frater- I nal organization like our South 1 Slavonic Catholic union is successful if it has the right kind * of officers and the right kind of members. Too much emphasis cannot be placed upon the elec- , lion of the right kind of officers, and members should exercise great care in carrying this through. The right kind of ] candidates should also be solicited to become members.	(
It is tragic indeed when a lodge is dormant due lo incompetent management of the executive board, who perhaps cunningly dispose of meetings rapidly, so as to enable them to engage themselves in something else. Such incidents will quickly ruin the most prosperous and j successful lodge.
Some members are content j with merely paying lodge dues in order to receive financial ‘ benefit in case of sickness or death. Such people fail to receive the full benefit that our South Slavonic Catholic Union | offers. According to our By-Laws, the object of our organization is “to unite fraternally for the social, intellectual and moral welfare” in addition to the financial benefits.
What difference does it make to such a member if the lodge ! makes any headway in its efforts, whether the meetings are interesting, etc. But it should, just as much as one looks for-: ward to compensation in case of sickness or death. Give your full co-operation to your lodge officers and help them carry on the work to success.
One of the great maladies of our lodge meetings is that they are mere stencils of previous gatherings, which are poor at best. Variety in the program should ever be present in the minds of the executive committee, and thus keep the membership in constant anxiety. Stereotype procedure will lessen the interest in the meetings.
And why? Because it kills curiosity and brings about monotony. Arguments over inconsequential matters mar many a meeting. Hence you see the importance of electing capable heads to lead your lodge in the community both socially and fraternally.
It would be well to remem ber this slogan : One for all-all for one.
“K. O. Kid” Kopler, National Athletic Board, SSCU ----------------o-------
Smoking Indian Signals
Druggists in Full Dress
1'	'.'."L« I HI—1—« »I     III ■»—
The Spirit to Win
Despite Defeat, G. W. Girl?
Are Undaunted	\
-------- ■, c
Cleveland, O.—The mem-libers of the George Washington |t girls’ basketball team would; I like to express their apprecia-1 i lion of the encouragement and i co-operation received from the j t members. We feel that, evenii though we lost our first game, I we have no reason to be dis- j couraged, but can keep on try- i ? ing. We think, also, that even ( if we have a great deal to learn j yet, we have improved since last year, and have many i chances to win.	i	<
All of the basketball fansjl realize that our opponents are 11 of no mean caliber, and that 1 naturally makes it harder to 1 win, but that does not discourage us. The girls of our team i have a fighting spirit and we know that this will carry us to the winner’s place. Much of this spirit has been infused and instilled into us by our coaches, Sam Richter and Frank Faletič.1 We want to thank them, for their1 earnest efforts; without them we couldn’t hope to ac-1 complish much. They stuck to! the team in spite of all obstacles and refused to be dis-couraged. We think that they are the best coaches in the j league and we consider ourselves fortunate in having their services. The girls have all pledged themselves to try their best and not disappoint them again.
. The girls who have played on our team for the first time are Leona Lukek, Molly Pluth and Marie Krebel; all made a creditable showing and we sincerely hope that our first defeat will not discourage them from further participation. Julia Bouha, captain and indomitable guard; Anna Jaklich, another guard, with a fondness for long shots, which she usually makes; Jean Gorencic, our fast forward, and myself have also made up our minds to improve our plays help put a first class team on the floor. What with the Washington Lodge behind us for encouragement and support, we feel that we can do it. Come on, Washingtons, let’s go!
Angela Hlabse,
No. 180, SSCU
--------o--------
Third Anniversary Dance -------------------
Cleveland, O.—Third anniversary dance of the Collin-wood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, will be held Jan. 10, 1931, at the Slovenian Home on Holmes Ave. Johnny Grib-bons and his Melody Boys will furnish the music. All are invited to attend, for the Boosters promise you a world of fun and gaiety.
At the annual meeting John Laurich was elected president, Stan Zupančič vice president, Mary Krainz secretary, Mrs. Zagar treasurer and Joseph Kozlevčar organizer. Beginning with the year 1931, the Boosters are going to stir things out Collinwood way, and continue the good work started in the year 1930.
John Laurich, Pres.
--------o--------
Speh Sports After Title
Speh Sports, contenders for the Community Center C title of Cleveland, 0., have taken two games thus far, one from the Progressive A. C. to the tune of 14 to 6, and the other from the Coreno Undertakers, last year’s Community Center C champs. Frank Cimperman, Albert Flaisman, Joe Merhar, Joe Jenc, Sanford Kwars, John liosman, Vito Goolich and Rudy Grum make up the team. Sam Richter acts as coach and manager. By the way, Sammy is also the coach for the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, girls’ basketball team. Frank Faletič is the manager.
!
Giant Hailstones	C
---------------------	j
Now and again, in various | parts of the world, hailstone? I if immense size have been hurled downward from the ;louds. I n 1874 hailstones fell in Natal some of which weighed c a pound and a half. These were o not, individual hailstones, but n numbers of smaller stones c which, for some reason, had h been frozen together iilto L great chunks of ice. The mas- ^ ses actually tore their way! j. through galvanized iron roofs ic in their downward plunge.	;
In 1829 at the town of Cazo-ria, Spain, during a violent1} storm several blocks of ice fell' j from the sky. The heaviest of j ( these turned the scales at more 1 ( than four pounds. In 1844 i, there was a hailstorm at Cette, L France, where the stones were L so large that the roofs of houses j, were riddled. So great was the j weight of ice on some ships in the harbor that the vessels;, were actually sunk. In 1915 at' j Maryland, U. S. A., there was | a tremendous storm, during ( which many hailstones as big , as oranges fell, causing an im-;< mense amount of damage to , houses and injury to human be- j ings.
--------o-------
Bread From Our Wheat is Cheaper in Europe
Bread is 3.63 cents a pound in Paris, although made in part of wheat from the U. S. and Canada. Tn London the price of bread averages 3.94 icents a pound. In Washington. D. C., it averages 8.9 cents.
The bakers of Toronto, Canada, have voluntarily cut the price 1 cents a loaf, making it 10 cents for a 24-ounce loaf. In this country millions of consumers are paying that much jfor a 16-ounce loaf. The War [Department makes its own bread—about 16,500,000 loaves of one pound each, at a cost for materials of 2.3 cents a ; loaf.
Big bakers say the relatively high cost of bread is due to the i high wages paid bakers. Union bakers’ wages are said to have j increased from $16.53 a week in 1931 to $38.99 a week in 1929. According to authentic figures the labor cost of bread ihas increased less than 1 per icent since 1913, while the price of bread has increased 60 per 'cent.
The price of wheat has little or nothing to do with the actual cost of bread, say the bak-' ers. So it seems. —Capper’s.
; YOUR PAPER
“Contributions” — the word , as it stands covers a multitude of sins. Contributions, journal-! istically speaking, mean letters to the editor, news hints, criticisms about news, “feature”
* ... hints, poems, editorials — in
i short, the whole gamut of . what’s in a newspaper. No ex-. perience, or previous experi-; ence, does not bar one from . trying out for the NEW ERA i SUPPLEMENT. Communication with the editor, depending on one’s interest, is welcome and is encouraged.
This is your paper. Express your views on matters of inter-p est to the S. S. C. U. lodges. 5 Write your comments on the \ newspaper as it is published. ! NEW ERA SUPPLEMENT i page is one of the best means • of advertising the activities of your lodge. By all means use it.
For those twho like their drugs administered by attendants in strictly formal attire, the new Delmonico Pharmacy, next to New York’s new Del-1 monico Hotel, will suit. Its1 clerks and pharmacists appear j in formal evening clothes every ; evening. Whether morning at-1 tire will be the vogue during j the forenoon, and cutaways in the afternoon, isn’t mentioned.! But there is no doubt this store will set the styles for the drug profession, for the time being.
-------o--------
Dry Wine
Dry wine is wine free from , sweetness. Such wine is produced by fermentation, which more or less decomposes the j saccharine matter into alcohol! and carbon dioxide. On the I market dry wine is contrasted! with sweet wine.
------o-------
Lilly: Did you improve finan- J cially after marrying?
Robert: Yes; my wife demanded money the first day, and I’ve been advancing steadily ever since.
“So you’ve bought another car.”
“Yes, I couldn’t remember exactly where I parked the old one.”
When it comes to economy, Frank “Unk” Jereb and Stanley Bench ina of the Cleveland Sokols have a system of their own. For a long time John Marinchek, Sokol’s leader, noticed t^at both smoked the same kind of a pipe, only at ( different times. One week “Unk” would be seen puffing ' on the boiler, and the next i week would see Stanley strutting around with the same stove pipe in true collegiate style. In this way each would have a week’s absence from the much coveted pipe of peace.
Marinshek claims that it is | due to hard times, but Stanley and “Unk” claim that each have a pipe of their own, but forget to take it along. Wonder how the tobacco industry is effected by such an arrangement.
 o-------------
PLEASE
In submitting articles to the NEW ERA SUPPLEMENT, be sure to write only on one side of the paper (typewritten preferred), using ink. A number of articles have been received written in pencil, which makes it very hard to read, especially when hard lead is used.
All contributions to this paper are published with one main thought: to keep the originality of the writer as much as possible.
While on the subject, another appeal is made to members to make use of the advan-1 tages offered by your official organ of the S. S. C. U. Articles submitted may not be published immediately in the next issue, due to the fact that some important report must be printed in preference to any j other thing. However, they are given serious consideration and will appear in later issues.
* , |
Of course, if the submitted article has to do with the presentation of some activity of the lodge, that the readers mulst see in the following edition, an exception is made to the rule. Otherwise the news contained would be too late to be of any value.
Not only are American farmers faced with a gigantic problem of marketing their produce for a fair price, they actually must resort, in some instances, to vigilant methods to prevent city thieves from stealing their crops in the fields. An illustration is the case of the grape growers who have found it necessary to spend night and day in their vineyards, armed with clubs and shotguns, to drive away marauders.
It is a despicable form of thievery they have had to-contend with. Persons who would slip into a farmer’s vineyard, steal a truckload of grapes, then flee in an automobile while the farmer snatches a few hours’ sleep deserve the most severe punishment afforded by the law. It seems obvious that marshals in the villages cannot cope with the army of marauders during the grape harvesting season.
The harried grape growers may find it necessary to form a mutual protective association before another season, to hire a sufficient number of guards or i deputy marshals to patrol the highways. A citizen is certainly justified in protecting his vine and fig tree.
 o--------------
ia se je pred tremi leti
sestal j [J
»nkraj jezera Nipissing 'L ^ 1 ieodom, ki je najboljši in | ilavnejši zobozdravnik v vsetf|ska N; eritoriju Ungawa. Dejal Je’ |<japri la ni Škota onstran Nipissing pozvan n tudi niti enega Eskima
' 1/1 I
>3. vzporednikom v Ungawi- 11 fega ke >i ga ne poznal, bodisi vsi® slučajnega sestanka v unft8"' ikih gozdovih ali pa vsled |iajoča <ega oslabelega zoba, katP!,($a jjt°^no: je bilo treba izruvali. Dejal jc’trades ia je McLeod imel svojo tovar'fieži. \
to za zobozderstvo onstran
r*t#liravze
iera Nipissing, odnosno v m , | Prog koči kraj ravninice, na katerllz<ieliii <mo baš za božič vstrelili ie'e,1‘!Jiskem' kar preko jezera, ki .je tamk-1-' liki eh le petnajst milj široko.	Igrane
Mc-l svo
Pa sem se zanimal za .F p n Leoda, kajti v divjini se č!ove fjjj zo zanima za vsakogar, ki sam ’ j,lkeVna be prišteva takozvani in^1"! prosi genci—in z ob o z d r a v n i k i P°h< mnenju Škotov in Eskimov vj|isa|0^ Ungawi, so vsi, brez izjeme, 111 fj. Z; teligenti. In mi je McAndy vedal, da McLeod pravzapi'8' j ni nikdar študiral za zobozd^ 'l
nika, pač pa je bil dober n*8®1''I nisi in da je imel vedno »tega ren tek. In ker je imel P^Kčas dober tek, je koncemkonca šel do prepričanja, da so |*Cev govi zdravi in izborni zobje >z jec vor njegovega dobrega tek3'!^
Pa uvažujoč zdravje svojih ^'\ in , bornih zob in zobovja spl0**1 prišel je do zaključka, da 28 more za dobrobit trpečega ^°TJ ai veštva povzročiti izredno go dobrot, ako se posveti P^Fo!^ cu popravljanja človeških 7,0 rez —in vsled tega je postal 7'°*)OT0rve^a zdravnik.	kne
McAndy mi je povedal, bil McLeod prvi zobozdravnik, ^ ki je izumil posebno kakov*^ p s sive ilovice, s katero se poimfl ‘l ^ votli zobje. Ta ilovica se beraču izredno hitro strdi, ko pride J* 18( zobovo votlino in povzroča ko neznosne bolečine, da ^Knet mora potem votli zob izdr^T^ti krr p r i n a š a zobozdravn'^jjrote dvojno plačo za en in isti zob- jčala.
McLeod je nekega dne Lokna; v svoji koči onstran jezera jake pissing, ko se je pripeljal k n.le (’ ' mu na saneh Mr. MacPierce^" postaran in dokaj debel čk)Ve^ ^ m ki je McLeodu naznanil, da ]e (o°rra‘ lastnik zoba, ki mu povzi'0^ t izredne bolečine. Zobozdrav»' ‘>cv mu je takoj ponudil zobozdi-1 2;( niški stol in ko je odprl skej. Piercejeva usta, ugledal je 11. *0(b desni strani njegovih čeljl,s, ;ar! velikanski zob, o katerem se j® 'vin j kasneje McAndyju izrazil, ^ j je bil tolik, kakor najnoveJ ^ “miniature-golf-stick.”	,
h’ lh
“Težko bo izpuliti ta z° . in
mislil si je McLeod, na kar J1, ko 1	, ni :|>ai
pričel z operacijo. Pa zoba ^
mogel izpuliti, kljub temu, 6 ni
je pri tem rabil največje ^
šče, kar jih je v Ungawi.	Z\
di domov,” dejal je MacPie^ %
ju, “in pridi k meni po pretep ik',
tedna dni, na kar ti prav g0^ ;c \
vo izderem tvoj zob.”
Pierce je potem odšel iz
nikove koče in se je odpelJ8
I domov.	,	Pu
, v«
j Zobozdravnik je na to P11. u0i misliti in delati in tako je l7;. b umil stroj, o katerem je prepričan, da bo izpulil vSfV’ tudi največji zob. Ta stroj ^ ^ bila nekaka kombinacija ŠKrJ? ^ . cov in “kontrapez,” koleso^l tj( i in vrvi ter svedrov in dlet.
1 aV*" H
vse to je bilo pritrjeno k g18 _ nemu tramu, ki je držal	'r
[ ho McLeodove koce ter k st°^ nicanr, ki so vodile v zobozdr*1' nikovo klet.
je
Po preteku tedna dni se ■; MacPierce vrnil, nakar ga • McLeod privezal na svoj st1 ^ j h kateremu je tudi pritrdil je klešče potem, ko jih je ^ J jil z MacPiercejevim zobom ko, da so ga prav trdo drža j Potem je McLeod stopil za v stroj ter dvignil šest čevlJe j dolgo “kontrapezo,” katero J t polagoma obračal. Stari M . • Pierce je malo zagodrnjal ifl P l tem dvignil svojo desno n°% t Potem je McLeod “kontrapeZ°
>	(Dalje na 7. strata!)! %
   .
Cev J ec bo 'Ijše. in s št. ni, 1 Plač;
World’s Santa Claus
At one time this country imported 80 per cent of its toys, most of them from Germany. Now we are producing about 90 per cent of the toys sold in i this country and have become the first top-producing country I in the world, the place formerly held by Germany. We excel in mechanical toys. The German toy makers probably are unbeatable when it comes to artistic playthings made by hand.
 o-------------
Twentieth Century
According to the accepted method of reckoning dates, the twentieth century began with Jan. 1, 1901. All of the year 1900 was within the nineteenth icentury.
 o-------------
! Herbert:	Thirty-eight,	did
| you say? Then she carries her years badly.
Horace: She does. She’s always dropping a few.
Horace: My motto is, “Whats worth doing is worth doing well.
Eustace: I notice that whenever you make a fool of yourself.
Normal School
“Normal” in this connection is derived from the Latin “norma,” meaning a rule or pattern. Normal school were so called because they were supposed to be model schools whose methods of instruction were worthy of imitation by other schools.
■stal
Me-
na]-
,'sem
jft ling* nart i, k'
,/p]ed
k»*
reg» ii ie'
P
mali
DOPISI
Waukegan, 111. Ma Narodna Čitalnica v naši 1 >nia lepo navado že dolgo _da priredi vsako leto pred Bocvani Miklavžev večer za na-Letos pa, kot je razvidno 'Prav, bo ta prireditev nekaj iz-e8a, ker bodo 'na ta večer sode-Čitalnico vsa društva, katera 8 v Slovenskem Narodnem Do-temi društvi sta tudi naša dajoča k J. S. K. Jednoti. Zato dolžnost, da povabim tudi članova sv. Roka ter članstvo dru-j^ades, da se te prireditve go->va leži. Ker je na sveti večer vsak ,jj°ma, smo sklenili, da prire-*'avžev večer v soboto 20. de-Program bo obširen; mladini lter 'zdelili božična darila, za od-Pa preskrbljeno popolnoma pc
nkajlvem nač‘lnu-
r« dvorani bodo postavljene straneh, kjer se bo vsak lahko svojo družino in s svojimi er prijatelji. Ako bomo želeli lod zob ali za suho grlo, bodo J'ago s postrežbo pristne slo-talnarice.” V sredi dvorane Prostora za ples, na odru se ®il božični program med prc-frepričan sem, da ne bo niko-J^alo, ker takih večerov še ni-!>• Zapomnite si datum: v so-!ef 20 decembra, ter ne pozabljati s seboj celo družino!
Paul Bartel.
M*
ivek
L se
teli-j po
v 1
, i«
po-irav ra v-
I#
zbo-
,1-av
pri-
nje' . iz-eka.
iz-
.lohi
za-
člo-
ino-
jkli-
7,ob
1 je nik' /ost ni)° jaje p v
ta-
se
•eti:
liki'
>b.
5dei
Ni'
i.ie'
e<
rek i
j«
oča n ik oS’
'■it
na
isti
j«
da
Cleveland, O.
bliža in mnoga mati in oče 'tega časa, ker otroci pričaku-11,1 času tega ali onega, ne vede nas je zadela Hooverjeva pro-Mnogo flas je, ki smo že pc *Cev brez dela in marsikateri ^Jednote je prizadet. Kot se bo rajše obrnilo še na slabše ipše.
in sestre društva sv. Janeza št. 37 JSKJ, kaj bomo naredi, ki vsled brezposelnosti ne Plačati svojih mesečnih pri*
' Ali jih bomo vrgli iz dru-katerega morda že 20 ali več "iejo? To ne bi bilo pravično ko, ker ti člani niso po lastni 'rez dela. Na sejah debatirajo- ‘tepamo, kako bi dobili več no-°v v društvo, za dolgoletne čla-9 ne zmenimo, če bodo morali rezposelnosti društvo pustiti. Pravi, da je bolje če ga držiš, i loviš.
v° sv. Janeza Krstnika, št. 37 [ba danes nekaj nad dva tisoč v blagajni, in ko bodo konci računi izplačani, ne vem, če bo 1800 dolarjev. Kljub temu je Seja sklenila, da se daruje 2a neko stvar, od katere po Mnenju društvo ne bi imelo ‘ni-lristi. Koliko nam bi potem še blagajni? Ker se je od Več ^testiralo,' se omenjena' švbfa cala. Po mojem mnenju je svo-s°ka, poleg tega pa je tudi proti 11 naše Jednote denar nakazo-•ake svrhe. Glejte člen XX.. ?• Sedaj se bo pa še na glavni lem razpravljalo, kar je pra-
vrati. Vsak, ki ima kakšnega prijatelja, se ga ob tem času spomni s kartico, voščilom ali darilom. Lepo bi bilo, če bi se spomnili tudi na J. S. K. Jednoto in ji privedli vsaki enega novega člana, bodisi za v odrasli ali mladinski oddelek. To bi bilo najlepše darilo za JSKJ, kakor tudi za prijatelje, katere bi vpisali v društvo. Na svidenje v nedeljo 21. decembra v S. N. Domu. -— K sklepu želim vsemu članstvu JSKJ vesele božične praznike in srečno Novo leto, J. S. K. Jed'noti pa mnogo uspeha. Pozdrav!
John Zalar, predsednik društva št. 37 JSKJ
Ringo, Kas.
Poživljam člane in članic društva Sunflower, št. 152 JSKJ, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 21, decembra ob deseti uri dopoldne v navadnih .prostorih. Na omenjeni seji se bodo vršile, volitve društvenih uradnikov za prihodnje leto in ukrepalo se bo še o drugih društvenih zadevah. Vsak član bo dobil tudi krasen stenski koledar JSKJ za leto 1931. Priporočam članom, da skušajo še dobiti letos kakšnega novega člana za odrasli ali mladinski oddelek. — K sklepu želim vsemu članstvu JSKJ vesele božične praznike.
Anton Padar, taj'nik društva št. 152 JSKJ.
Kock Springs, Wyo.
Tem potom uradno poživljam članice društva sv. Ane, št. 134 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo glavne ali letne seje, ki se bo vršila dne 21. decembra. Dolžnost vsake članice je, da pride na sejo vsaj enkrat v letu. Članica našega društva, ki se omenjene seje ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Tako je bilo sklenjeno na glavni seji lanskega leta. — S sestrskim pozdravom,
Theresa Jereb, tajnica.
Youngstown, O.
Kot predsednika društva št. 108 JSKJ, me veže dolžnost, da se nekoliko oglasim v našem glasilu. Kar se tiče delavskih razmer so tu slabe, kakor večinoma povsod. To je slabo tudi za društvo, ker izgubljamo člane in članice, ki 'ne morejo plačevati. — Bliža se letna seja, na katero so vabljeni vsi člani in članice našega društva. Na seji bodo prečitani celoletni računi in izvoliti bo treba društveni odbor za leto 1931. Priporočljivo je torej, da se letne seje udeležijo vsi člani in članice in si izvolijo odbor, ki jim bo po volji. -- Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem!
F. Turšič, predsednik.
i'n sestre, ali ne bi bilo bolje Pristno za društvo, da dotično ^rabimo za plačevanje ases-!a tiste člane, ki so brez dela !tev ter ne morejo svojih dru-Prispevkov plačevati? Ali ne *a društvo neprimerno večjega j !kega pomena, če plačamo ases- | brezposelne in res potrebne '°t pa dati tako veliko svoto za lar
ni v nobeni zvezi z društvom lyim napredkom? Ali ne bi bi-^Ožično darilo, če bi se res po-1 članom plačal asesment? In f^o, kakšna reklama bi bila to S št. 37 JSKJ in za Jednoto.
mislih se sme z društvenim 'J1 razpolagati le tako. cla je v j Korist društvu. S svojim last-,|'arjem pa seveda vsak lahko *a, kakor mu je drago i'n kakot narekuje. Društveni denar pa !Na vseh članov.
1 člani društva št. 37 JSKJ, v 2l. decembra vsi na sejo. Tam bočilo, če smo v resnici za na-,Jruštva.
*i pozdrav in vesele božične ‘c vsem članom J. S. K. Jednote!
Anton Vehar, član društva št. 37 JSKJ
Eveleth, Minn.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 28. decembra o polu dveh (1:30) popoldne v običajnem pro-story. To bo zadnja seja tega leta, na kateri bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1931, torej želim, da so vsi člani navzoči. Posebno opozarjam, da pridejo 'na sejo tisti člani, ki so zaostali s svojimi asesmenti, da poravnajo svoj dolg pri društvu. V nedeljo 28. decembra je zadnji dan za poravnanje ases-menta, kajti najkasneje 29. decembra moram istega odposlati, da pride pravočasno na glavni urad. — Z bratskim pozdravom,
John Nemgar, tajnik drušfva št. 25 JSKJ
Kenmore, O.
• Člane in članice društva sv. Alojzija, št. 127 JSKJ, poživljam, da se polno-številno udeleže glavne ali letne seje. ki se bo vršila v nedeljo 21. decembra ob treh popoldne. Na omenjeni seji se bo volil društveni odbor za leto 1931 Z bratskim pozdravom,
Louis Starc, tajnik.
Ely, Minn. ^u,oni poživljam članice društva Čistega Spočetja, št. 120 JSKJ, Nnoštevilno udeležijo seje, ka-“o vršila v nedeljo 21. deceni-1,0 o polu dveh popoldne v Com-*-enter. Omenjena seja bo let-jNeri bo treba urediti več važ-ev, med temi tudi izvoliti dru-^bor za leto 1931. Članicam !" tudi, da sem prejela stenske ;,e JSKJ za leto 1931 ter jih bom *na sejo. Pridite ponje, ker vsa-lca je upravičena do enega ko-' K sklepu pozdravljam vse '? članice JSKJ in jim želim L'n vesele božične in novoletne
t!
Shinnston, W. Va.
Bratom in sestram društva sv. Janeza, št. 179 JSKJ, in ostalim čla'nom in članicam naše vrle organizacije voščim vesele in srečne božične praznike Bratje in sestre, zavedajte se, da ste člani velike in močne bratske podporne organizacije, ki vam poleg podpore v potrebi nudi tudi izobrazbo in razvedrilo. Kdor je dober član napham J. S K. Jednoti, 'njemu je ona tudi vedno dobra mati in mu bo gotovo pomagala, kadar bo v potrebi. Naša Jcdnota temelji na trdnem finančnem temelju in ima dobre upravne uradnike. Ne peča se s politiko, ampak prepušča vsakemu njegovo osebno prepričanje. Naša vez je bratska in kulturna. Za božične praznike je v navadi dajati darila, in prav bi bilo, če bi tudi mi naši materi Jednoti dali lepo darilo v obliki večjega števila novih članov za odrasli ali mladinski oddelek. Lepšega in boljšega darila ji ne moremo dati. S tem pa bomo tudi razširili vezi bratstva in medsebojne podpore. Najlepše bomo praznovali božične praznike, če bomo razširili bratsko ljubezen in dobro vo ljo!
L. S. Pavich.
drugih krajih Amerike.
Tu pri nas dela precejšno konkurenco plinska družba, ki pridobiva plin iz zemlje kakšnih 50 milj od tukaj. Ogromne plinske cevi te družbe že danes dosegajo države Utah, Idaho in Montano. Človeku pride na misel stari pregovor “svoji k svojim,” ki pa 'ne pride povsod v poštev. V našem mestu je preko ulice velikanski napis “Rock Springs Coal” in tukajšni osredni ko-mitej UMWA si prizadeva, da bi omenjeni pregovor ostal na mestu kot poštenjak. Trgovcem v našem mestu so vsled tega položili v okna patriotične znake. Več za enkrat ne morem orne-'niti.
Ponesrečb je bilo v letošnjem letu tukaj veliko, večjih in manjših. Pred kratkim je padajoče kamenje v rovu precej poškodovalo rojaka Valentina Jugovicha, in nedavno je zlomilo nogo Franku Hafnerju. Vsled pogostih nesreč v rovu je bila tu skoro na željo premogarskih družb otvorjena sedemdnevna šola za prvo pomoč (First Aid). Taka šola nikjer i'n nikomur ne škodi.
Tukajšna slovenska društva, spadajoča k raznim jednotam, katera lastu-jejo Slovenski Dom, se že pridno pripravljajo za Miklavža na Silvestrov večer. Seveda je dovoljeno v to svrho denarno prispevati tudi posameznikom. Miklavž na Silvestrovo leta 1929 se je bil tako fino obnesel, da ga ne bo izle-pa pozabila mladina niti starejši. Bilo je smeha in zabave 'na koše, pa tudi čisti dobiček prireditve je bil lep. Dvorana je bila tako polna kot pri prvi veselici o priliki otvoritve Doma. Tudi letos pričakujemo velike udeležbe. Miklavž bo kar v dveh osebah, poleg tega pa legijon angeljev, parkljev in celo ena parkljevka. Naj še omenim, da se tu namerava ustanoviti klub iz naše tu rojene‘mladine obojega spola. Namen istega je združiti vse v en tabor pod streho Slovenskega Doma. Slovenska mladina obojega spola, ki ima prijatelje med drugorodci, naj jih pripelje v 'naš Dom, da vidijo, kaj so postavili slovenski očetje in matere za svoje sinove in hčere.
Ker se je moj dopis precej raztegnil, zaključujem z voščilom veselih božičnih praznikov in najboljše sreče v letu 1931 vsem!
Louis Taucher, tajnik Slovenskega Doma
Gowanda, N. Y.
Ker smo že blizu konca leta 1930, naj mi bo dovoljeno se še enkrat oglasiti v našem glasilu Nova Doba. Na zadnji seji društva sv. Jožefa, št. 89 JSKJ, je bilo predlagano, da se naloži kazen članom, ki se ne udeležijo glavne ali letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. decembra. Po kratki debati pa je bilo to odklonjeno. Vsekakor pa so prošeni člani in članice, da se omenjene seje po možnosti polnoštevilno udeleže, kajti vršila se bo volitev odbora za leto 1931 in ukrepalo se bo še o drugih važnih zadevah. Razdeljeni bodo med članstvo tudi stenski koledarji za leto 1931, ki jih, je izdala. J.S.KJ. Moja.željp je, da bi člani šli novoizvoljenim uradnikom tako lepo na roke kot dosedanjim, posebno kar se tiče plačevanja asesmenta. Vsak naj pom'ni, da iz društvene blagajne se že dalje časa ne sme zakladati za nikogar. Izjema bi se mogla napraviti v važnem slučaju, če bi se član tozadevno obrnil na odbor Težko je zakladati za člane, ki se kaj radi jezijo na društvo, četudi le bolj iz navade. Alorda bo kdo zameril, da to zapišem, toda vsak bi moral pomisliti, da ne zaostane z asesmentom le edci> ali dva člaVia, ampak je včasi primanj kljaja kar $40.00 to $50.00. Tak primanjkljaj je pa težko založiti, posebne če človek nima s čim. Vsi člani so torej prošeni, da so kar mogoče točni ,s plačevanjem asesmentov, odbor jim bo za to hvaležen in jim bo skušal po najboljši možnosti ustreči.
In da ne pozabim, na večer 27. decembra bomo imeli veselico z igro v korist Slovenskega Doma. Vprašal sem predsednika S. D., Jos. Pechnika, kako se igra imenuje i'n kdo jo bo vodil. Ta pa se jc samo malo nasmehnil in odgovoril, da igra bo smešna, igrovo-dja pa bo Leo Štovanja. S tem mi je bilo dovolj povedano, ker vem, da kadar naš Leo kaj pripravi, je v splošno zadovoljnost vsem. — K sklepu želim vsem članom JSKJ vesele božične praznike in vso srečo v letu 1931.
Z bratskim pozdravom,
Ernest Palčič, tajnik društva št. 89 JSKJ
Rose Svetich, tajnica društva št. 120 JSKJ.
Cleveland, O. 1111 in članicam društva sv. Ja-
mnika, št. 37 JSKJ, naznanjam, 0 vršila naša glavna ali letna .Nedeljo 21. decembra ob osmi J^ldne v S. N. Domu. Na tej Volitev društvenih odbornikov I '931. Poživljam člane in čla-? se polnoštevilno udeležijo te .^°lžnost vsakega člana in čla-’ da sc udeleži te seje. Nihče "e izgovarja, češ, da brez njega 4°Pravljeno. Najemnina od dvo-j 'sta, če pridemo na sejo vsi ali j|j?en. člani in članice, ki se niso I*1 seje celo leto, imajo še poseb-v °st, da so navzoči vsaj na deri seji.
’li in novoletni prazniki so pred
Rock Springs, Wyo.
Leto 1930 se bliža svojemu koncu, in kakor po 'navadi, smo tudi letošnje leto večinoma molčali. Dovolj prostora in dovolj vzrokov je bilo, da bi bili včasi prijeli za pero, toda smo kar odlašali. Letošnje leto ni nadkriljevalo v tem kraju blagostanja nad prejšnimi leti, posebno ne v rudarski industriji, lo mesto slovi kot eno največjih premogovnih središč na zapadu, toda le malo je tu delavcev, ki bi bili vedno stalno zaposleni. To so večinoma o*ni, ki delajo pri strojih, ki nakladajo premog. Union Pacific Coal Co. pridobiva ogromne množine premoga za svoje železnice. Poleg omenjene družbe se nahaja še kakega pol ducata manjših, ki pridobivajo premog v komercijalne svrhe. V rovih teh družb delavci niso delali niti polovico časa to leto in nekateri so nezaposleni še zdaj, dasi se nahajamo pred vrati zime. Nedvomno vladajo podobne razmere tudi v mnogih
Grecnsburg, Pa.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Reš. Telesa, št. 77 JSKJ, da sc kar mogoče številno udeležijo letne ^eje, ki se bo-vršila v nedeljo 21. decembra v prostorih tajnika Franka Novaka, št. 1, Hammer Plan. Seja se prične točno ob dveh popoldne. — Z bratskim pozdravom,
Frank Novak, tajnik.
do tri d'ni v tednu. Taka je naša pro-speriteta v Detroitu.
Na Zahvalni dan smo imeli snežni vihar, kar pa nam ni prav nič ugajalo. Tudi hvaležni nismo bili za mraz, ker jc marsikateremu preprečil pot v metropolo, za katero se je pripravil zvečer, da bi karavana odpotovala zgodaj zjutraj brez zamude. Zadnje čase nas Cleveland precej zanima radi izpre-memb in izpreobračanj, bo kmalu postal sloveč kot naš Detroit. Ugaja nam radio program iz Clevelanda z lepimi pesmicami i'n igranjem okroglih, da še v Detroitu lahko plešemo. Jaz bi želela, da bi nam radio orkester enkrat zaigral “droblan” ali “ceperle,” kakor ga Mr. Ivan Zupan imenuje. Potem bi še v kateri drugi naselbini plesali, ne samo v Detroitu. — Končujoč voščim vesele božične praznike in vso srečo v novem letu 1931 vsem članom in članicam J. S. K. Jednote. Pozdrav!
Mary Bernick, čla'nica društva št. 144 JSKJ.
Ely, Minn.
Člane in članice društva Slovenec, št. 114 JSKJ, poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. decembra o polu dveh (1:30) popoldne. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se udeleži te seje, ki je glavna in najvažnejša v letu. Kdor 'ne pride, se izpostavi nevarnosti kazni, ki je določena po pravilih; izvzeti so samo bolni člani in tisti, ki morajo istočasno delati. Na omenjeni seji sc bo izvršila volitev društvenega odbora za leto 1931, torej je želeti, da so po možnosti vsi člani navzoči, in izvolijo odbornike, katerim bo pri srcu napredek in korist društva in Jednote. — Z bratskim pozdravom,
Matt Baldi'ne Jr., tajnik.
Cleveland, O.
Poživljam članice društva Marije Vnebovzete, št. 103 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. decembra v navadnih prostorih. Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da vse članice, ki se ne udeleže te seje, plačajo po 50c v društveno blagajno; izvzete so le bolne člaMice. Na omenjeni seji bo razen volitve odbora za bodoče leto 1931 tudi več jako važnih zadev. Opozorila bi članice našega društva na dvajsetletnico obstanka, ki se bo prihodnje leto praznovala, in še več drugih važnih stvari pride na dnevni red. Torej, na svidenje v nedeljo 21. decembra!
Prosim tudi vse članice, da ta mesec plačajo pravočasno asesment, da se more urediti vse račune.
S sestrskim pozdravom,
Anna Walter, tajnica društva št. 103 JSKJ
iVIoon Kun, Pa
Tem potom poživljam člane društva sv. Frančiška, št. 99 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo glavne seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. decembra ob eni uri popoldne v običajnih prostorjih. Kdor se te seje ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Omenjena seja bo zadnja v tem letu, na kateri bo treba izbrati odbor za leto 1931, radi tega je želeti, da bi bili vsi člani navzoči. Prosim tudi zunanje člane našega društva, da se udeležijo vsaj glavne in zadnje seje v letu. — Z bratskim pozdravom,
Frank Podmilšak, tajnik.
Jja Salle, III.
Članstvu društva sv. Barbare, št. 3 JSKJ, sc naznanja, da prihodnja letna ali glavna seja se bo vršila dne 21. v mesecu decembru ob 1. uri popoldan. Na tej seji sc bo razmotrivalo o različnih, važnili zadevah, ki so v korist društva, in ravno tako tudi v korist naše slavne Jednote.
Članstvo naj pomni, da je bilo na zadnji novemberski seji sklenjeno, da vsaki član, kateri se ne bo udeležil letne glavne seje, prispevati bo moral 50 centov v društveno blagajno; izvzeti so samo bolniki in člani, kateri so oddaljeni tri milje in več.
Po dokončani seji pride na dnevni red, volitev društvenega odbora za prihodnje leto 1931. Zato upam, da se vsi člani društva sv. Barbare, št. o JSKJ, zberemo na seji dne 21. decembra in ukrenemo vse najboljše za rasi in procvit društva in Jednote.
Z bratskim pozdravom,
Anton K»stigar, tajnik.
Detroit, Mich.
Naše društvo Triglav, št. 144 JSKJ, je obdržavalo svojo letno sejo prvo nedeljo tega meseca, ki je bila še precej dobro obiskana, izvolili smo odbor za leto 1931, nekaj starih, nekaj novih, ki imajo vsi izkušanje v poslovanju, torej nam je uspeh zagotovljen. Kakor je tajnik poročal, smo v tem letu finančno napredovali, po članstvu smo pa nazadovali za (j članov; to je zakrivila de presija, v kateri se nahajamo.
Po Detroitu pohaja po ulicah tisoče brezposelnih, ki iščejo delo, pa brez uspeha. Vsak dan se odkrivajo tragedije družin, ki nimajo hrane, ne obleke, ne kurjave. Dobrodelne organizacije delijo prosto hrano in pred vsako kuhinjo stojijo dolge vrste brezposelnih, ki čakajo, da dobijo skodelico gorke hrane. Mesto jc izdalo ?adnji mesec že čez en milijon dolarjev v pomoč brezposelnim. Zupan sc trudi, kolikor je pač mogoče pod obstoječim sistemom, da bi pomagal brezposelnim, pa brez posebnega uspeha, ker je brezposelnih preveč. Tisti, ki bi lahko pomagali, nočejo, delavci pa ne morejo. Še tisti, ki delajo, ne zaslužijo toliko, da bi mogli dostojno živeti, ker delajo le po dva
Rudar, št. 156 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže glavne ali letne seje, katera se bo vršila v nedeljo 21. decembra v navadnih prostorih. Član našega društva, ki se te seje ne udeleži, plača $1.00 v društveno blagajno; izvzeti so le bolni in oddaljeni člani. Na omenjeni letni seji se bo volil odbor za leto 1931 in delali se bodo razni zaključki, ki bodo v veljavi za društveno poslovanje v prihodnjem letu. Iz tega vzroka je potrebno, da so na tej seji po možnosti vsi člani navzoči, kajti sam odbor ne more delati takih zaključkov. Poleg društvenih uradnikov bomo si na tej seji lahko izvolili tudi zastopnike, ki nas bodo zastopali na bodočih sejah Federacije JSKJ društev v Minnesoti. Torej, na svidenje 21. decembra !
Joseph Musich, tajnik društva št. 15(5 JSKJ.
Indianapolis, lnd.
Tem potom poživljam člane društva Sloga, št. 16t5 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo glavne seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. decembra ob deveti uri dopoldne v Slovenskem Narodnem Domu. Kdor se te seje ne udeleži, plača $1.00 društveno blagajno. Namen društva ni kaznovati z denarnimi globami članov v teh slabih časih, pač pa je namen jih vsaj enkrat na leto vse prizvati na sejo. Na glavni seji meseca decembra se bo volil društveni odbor za leto 1931, zato je dolžnost vseh članov, da pridejo na sejo in si izberejo odbor po svojem prepričanju, da bo delal v korist društva in Jednote. Na svidenje torej 21. decembra ob deveti uri do poldne!
Joseph Golob, tajnik društva št. 1 GG JSKJ
Chisholm, Minn.
Tem potom poživljam člane društva sv. Jožefa, št. 30 JSKJ, da se zanesljivo udeležijo letne seje, ki se bo vršila 21. decembra ob dveh popoldne v Mah-netovi dvorani. Na omenjeni seji se bo volil društveni odbor za leto 1931. Prosim člane, da bi bolj točno plačevali svoje asesmente, ker nekateri so prav počasni. V nedeljo 21. decembra bom zborovalni dvorani že ob eni uri popoldne, tako, da bo vsak lahko plačal meseč'nino pred pričetkom seje. Za po seji je odbor preskrbel nekoliko prigrizka in nekaj tekočih dobrot iz Cali-fornije. Vsi člani so vljudno vabljeni, da se gotovo udeležijo seje 21. decembra. Želim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem, in beležim 7 bratskim pozdravom,
John Lamuth, tajnik.
Chicago, 111-
Prihodnja glavna seja društva Zvon, št. 70 JSKJ, se bo vršila v soboto 20. decembra v navad'nih prostorih. Ker bo na programu več važnih zadev, se bo seja pričela točno ob SEDMI URI zvečer. Na zadnji seji ni bilo določeno, da se seja prične prej kot običajno, zato naj članstvo našega društva izvoli vpoštevati to moje obvestilo in poziv.
Bratje in sestre, prihodnja ali letna seja je velikega pomena. Ne gre se samo za volitev uradnikov ali mogoče za kakšna predbacivanja, ampak gre se za delovanje društva za prihodnje leto. Med drugimi važnimi zadevami prihodnjega leta bo praznovanje petindvajsetletnice društvenega obstanka. Vsi člani in članice naj pridejo na to sejo, če jim je le mogoče. Ako kateri ni zadovoljen z enim ali drugim društvenih uradnikov, bo na tej seji prilika, da se izvoli boljšega na njegovo mesto. Vsi tisti sladki in puhli govori, ki ne koristijo ne društvu in ne Jednoti, naj bi se opustili. Dostikrat smo se imeli priliko prepričati, da za velikim grmenjem je bilo malo dežja.
Moje glavno priporočilo je, da se članstvo te seje udeleži in izvoli uradnike, katerim je znano celo poslovanje, da bodo zmožni voditi društvene posle prihodnje leto, posebej še o priliki praznovanja 25-letnice. Upamo, da bomo z našimi ustanovitelji dočakali ta lepi in pomenljivi dan in ga dostojno proslavili. Precej ustanoviteljev je še med nami. Pisec teh vrstic sicer ni bil med ustanovitelji, toda jc bil 'nekako v bližini, torej mu jc precej znana vsa zadeva. — Bratski pozdrav vsemu članstvu društva Zvon, št. 70 JSKJ, in da se vidimo na seji 20. decembra ob sedmi uri zvečer!
John Zvezich, predsednik.
ZOBOZDRAVNIK PRIitaky< k*k01> sei» i<> dobil od Mc-JEZERU NIPISS1NG And>rJa> glavnega inženirja pri
(Nadaljevanje iz 6. strani)
Joliet, III
Mesec december je eden najbolj pomenljivih za vse organizacije, kakor tudi za vsako posamezno društvo. V mesecu decembru sc po navadi pri posameznih društvih volijo odborniki in se razveljavljajo slabe ter sprejemajo dobre nove točke v društvena pravila za prihodnje leto. Isto velja tudi za društvo sv. Petra in Pavla, št. 06 JSKJ, katerega glavna ali letna seja sc bc vršila v nedeljo 21. decembra točno ob eni uri popoldne v običafiiih prostorih. Vsi člani so vljudno vabljeni, da se te seje udeležijo in pomagajo z dobrimi nasveti izvoljšati društveno poslovanje za prihodnje leto. Med najbolj važne točke letne seje pa spada volitev odbora. Vsi člani naj bi volili za tak odbor, da bodo z njim lahko in složno sodelovali za napredek društva in pro evit naše dobre JSKJ. Izvoljeni naj bi bili v društveni odbor najbolj dobri izmed dobrih, kateri imajo ljubezen do društva in veselje delati za njegov napredek. Na volitve ne bi smelo vplivati osebno prijateljstvo in sorodstvo, ampak samo zmožnost kandidatov in njih volja delati za dobrobit društva. Naj omenim šc, da bodo na omenjeni seji razdeljeni tudi stdnski koledarji za leto 1931, ki jih je izdala JSKJ. Končno še enkrat vabim člane društva št. 66 JSKJ, da sc polnoštevilno udeležijo letne seje 21. decembra. — Vesele božične praznike in SVečno Novo leto vsem!
Frank Pirc, tajnik.
l.eetonia Towlisite, Minn.
Poživljam člane društva Slovanski
Salida, Colo.
Poživljam člane in članice društva sv. Alojzija, št. 78 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki sc bo vršila v nedeljo 21. decembra. Na omenjeni seji se bo volil društveni odbor za leto 1931 in razdeljeni bodo lepi stenski koledarji JSKJ za leto 1931. Člane prosim, da poravnajo ta mesec svoje asesmente vsaj do 23. decembra; kdor ne bo plačal do omenjenega dne, bo suspendiran. Toliko vam v obvestilo. — K sklepu želim vesele božične in novoletne praznike vsemu članstvu J. S. K. Jednote.
Frank Botz, tajnik društva št. 78 JSKJ.
zopet dvignil in MacPiercejeva noga je šla zopet kviško.
“Čemu dvigate desno nogo?” vpraša ga zdravnik.
“Se kar sama dviga,” odvrne MacPierce.
Zobozdravnik je potem svojo “kontrapezo” prav hitro obrnil. Pa se je dogodilo, da se je MacPiercejeva glava kar odtrgala, tako da je bilo med njegovimi pleči in vratom kar štiri palce prostora!
Poklicali so torej šerifa iz Ungawe, ki je takoj odredil “post mortem” preiskavo. Pa je dognal, da so korenine MacPierce je vega zoba segale skozi celo njegovo truplo in skozi njegovo desno nogo prav pod njegovo desno stopalo.
“Vsled tega je dvigal svojo desno nogo,” dejal je McLeod, “ko sem mu skušal zob izdreti.”
Zadevo je potem preiskovala coroner jeva porota, ki je prišla do uverenja, da so bile korenine MacPiercejevega zoba piškave in da bi vsled teh korenin tekom par mesecev itak umrl. Vsled tega so McLeoda oprostili vsake krivde ter proglasili MacPiercejevo smrt kot naravno.
Pa se je McLeod nekoliko bal svojega izuma; toda nekega dne pripeljala se je k njemu neka stara Indijanka, ki je bo-lovala vsled zoba, kateri je radi starosti postal predolg. McLeod je zaključil, da bo ta zob prav lahko izpulil z svojim novim strojem. Tako je tudi storil. Ko je Indijanko privezal k stroju in pritrdil k njenemu zobu svoje klešče, potegnil je za “kontrapezo” z vso močjo. Pa se je pripetilo, da je iz ženske potegnil vse njene kosti, kar jih je imela, tako da je na stolu ostalo samo njeno meso v obliki božične žolce. Zensko je potem spravil v vrečo in jo odpeljal na njen dom v Ungavvi.
Pa je ženska potem še osem let živela ter je bila po vsi Ungavvi znana kot “ženska brez kosti.” McAndy mi je dejal, da je pred to operacijo izvan-redno trpela vsled reumatizma, pa da po operaciji ni imela ni-kakih sitnosti s svojimi kostmi, kajti zobozdravnik je njene kosti spravil v svoj zasebni muzej.
Svoj stroj je potem prodal nekemu zidarskemu pogodbeniku, kateri je dvigal z njim kamenje, ko je zidal novo poštno poslopje v Montrealu. In nek drugi izumitelj napravil je vse polno manjših strojev iste kakovosti, katere je potem prodal raznim restavrantom v državah, kjer jih še danes rabijo va izdiranje kosti iz pečenih kokoši in puranov . . .
Glede te štorije seveda ne morem navesti kake posebne morale, kajti napisal sem jo
jezeru Nipissing, ki je morda malo pretiraval, ko mi jo je pripovedoval lani na božični večer. Toda glavne točke štorije so povsem istinite, kajti ta štorija se je vršila v “kanadskih gozdovih . . .”
BOŽIČ V TUJINI
(Matija Pogorelc
l.cadvillc, Colo.
Tu v naših eoloradskih hribih je preminil rojak in sobrat Frank Smole v najlepših letih. Poročen jc bil komaj 25 dni. Spadal je k dvema društvoma, namreč k društvu sv. Jurija, št. 111 JSKJ, in k društvu sv. Jožefa, št. 56 KSKJ. Obe društvi skupno sta mu priredili prav lep pogreb. Pokojnik zapušča tu mlado soprogo, dva strica in dve teti, stariše pa v stari domovini. Zopet nov dokaz, da bolezen ali smrt lahko zaloti nenadoma tudi zdravega in mladega človeka in da naj bi vsak pristopil k podporni organizaciji, dokler jc še čas. — Naj bo pokojnemu sobratu lahka ameriška gruda, sorodnikom pa iskreno sožalje!
Anton Kaplan, tajnik društva št. 111 JSKJ.
št. 75 JSKJ, tem potom poživljam, da sc polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. decembra. Kakor vsako leto, bodo tudi letos na zadnji letni seji na programu razne važne zadeve, ob enem tudi volitev odbora za leto 1931. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in sc prične ob 9. uri dopoldne. Dolžnost vseh članov društva št. 75 JSKJ je, da se iste udeležijo. — Z bratskim pozdravom,
Joseph Markety, tajnik.
Aurora, 111.
Apeliram na vse člane društva sv. Jerneja, št. 81 JSKJ, da se zanesljivo udeleže prihodnje seje, ki sc bo vršila v nedeljo 21. decembra v običajnih prostorih in ob navadnem času. Omenjena seja bo zadnja v letu, zato je želeti, da bi bili vsi člani navzoči. Treba bo izvoliti društveni odbor za leto 1931 in rešiti še več drugih važnih točk. — Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem aurorskim Slovencem, kakor tudi vsem čitateljem Nove Dobe!
Anton Verbič, taj'nik društva št. 81 JSKJ.
Pittsburgh, Pa.
Vse članice društva Marije Vnebo-vzetc, št. 182 JSKJ, so prošene, da plačajo asesment ta mesec najkasneje do 23. decembra, da mi ne bo treba čakati na božični dan. Do 23. t. m. je tudi še čas pridobiti kakšno novo članico, da bo vpoštevana pri razdelitvi nagrad konci leta. — S sestrskim pozdravom, Mary Čadonič, tajnica.
Božičeval sem v rudarski naselbini, ki šteje danes kakšnih 10 tisoč prebivalcev. Pred nedavnimi leti je bil tam večinoma še zaraščen gozd. Okoli ognja so plesali prvotni Američani: Indijanci praznični ali vojni ples po taktu bobna in ploskanju rok. Veliki boben je bil izdelan iz ustrojene jelenje kože in poslikan z raznimi žuželkami in drugimi znaki.
Tisti božični večer sem videl pri srbski pravoslavni cerkvi tudi ples, ki pa ni bil indijanski ampak jugoslovanski. Držali so se za roke v krogu in plesali “kolo.” Pred leti posekani gozd se je zopet ovil v zelenje mladih smrek in to zelenje je segalo prav do glavnih mestnih ulic.
S snegom ovenčane smrečice so se videle v svitu božičnih zvezd kot okrašena božična drevesca. Zvonovi raznih cerkva so zato-nili in pritrkavali in praznično oblečni ljudje so hiteli sem ter tja.
Domislil sem se. da še ni dolgo, kar so se tu na gozdni goličavi vršili indijanski plesi. Po plesu je navadno indijanski glavar imel nagovor na plesalce. Z nekako tužnim glasom jc pripovedoval, kako so prišli beli ljudje preko velike vode, posekali temne gozdove, pobili ali prepodili divjačino, onesnažili vode rek in jezer, da so poginile ribe, sploh, ki so uničili njihov raj in njihovo svobodo. Nagubančeno čelo glavarja se je nabralo še v večje gube, okras iz orlovih peres se je skoro’ poi&stno zibal na njegovi glavi, ko je s povzdignjenim glasom končal, da so zlati časi za Indijance minili.
Komaj dobro desetletje po tistem že ni bilo v tistem kraju več videti Indijancev. Potisnjeni so bili v od vlade jim odka-zane rezervacije. Nekdanji lastniki te velike dežele so danes pod varuštvom belih.
V malem, čednem mestecu pa se praznuje Božič po načinu belih ljudi.
Misli so me ponesle tja na bregove bistre Soče, kjer je še do nedavnega živel naš rod v miru, obdeloval polja in soln-čne vinograde, črpal izobrazbo iz lastnih šol in kulturnih društev, in dajal izraza svojim notranjim čutilom z lepo slovensko pesmijo.
Toda prišli so tujci od juga z belimi zastavami in se zagrizli v našo zemljo. Domačinom, ki so bili gospodarji te zemlje dolga stoletja, so vzeli vse pravice, vse možnosti izobrazbe in duševnega življenja, zabranili so jim rabo njihovega jezika in našo slovensko pesem. Stokrat bolj žalostna je njihova usoda, kot je usoda ameriških Indijancev. Tam ob" Soči, tam na Krasu, v lepi Vipavski dolini, ob gornjem Jadranu, gospodari tujec, najnaprednejši del našega miroljubnega naroda ječi v sužnosti. Tam ni več veselega Božiča, ampak veliki petek in križanje vsaki dan.
Tam gori pri Sveti-Luciji pa spi goriški slavček Simon Gregorčič, ki je že pred desetletji slutil, da bo tisto lepo zemljo pogazil sovražni, zemlje lačni tujec. Sreča zanj, da spi pod tiho gomilo, kajti, da vidi sedanje trpljenje svojega naroda, počilo bi mu srce. Da bi se pač skoro uresničil njegov verz: Pridi, zvezda naša, pridi, jasne v nas upri oči, naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda srečnih dni !
-------o--------
Ali ste v vaši naselbini že ustanovili angleško voslujoče društvo J. S. K. Jednote?
Člane društva
Meadow Lands, l*a.
sv. Janeza Krstnika,
NO’*A BOBA,-	ITTK	1930
**■*-
S	~
m
S	hm Fatur	S
V	I M j IS M S ft	I
•Ml
|	POVEST	IZZA	TURŠKIH	BOJEV
m
(NadaMevanir)
Načelnik je vzel mošnjiček in ga pokazal drugovom. Prikimali so. Sin tefterbega je. Njegova skrb, če ruši postave, Poklonili so se. Dva sta podila iz vseh kotov prihajajoče pse, načelnik je svetil. Po ozkih, umazanih ulicah so prišli v Vla-herno. Tam so stale krasne palače bizantinskih mogotcev v zadnjih stoletjih njih carovanja, katere je podaril Mohamed svojim ljubimcem. — Vodnik se je ustavil ob obokanih vratih in udaril s težkim trkalom po njih. Hipoma so se odprla. Dva belo oblečena zamorca sta se poklonila, hiara (hišnik) je pritekel. Spoznali so sužnji Amra in klicali: “Mir s teboj, gospod!" Poljubljali so mu noge in obleko. Amra je naročil hiaru naj pelje goste v skriti kiosk na vrt in vprašal po očetu. Zvedel je, da je* v Brusinih toplicah. Amra je namršil obrvi in se naznanil njej, ki ga je čakala v solzah . . .
XI.
Takoj drugo jutro je šel Amra do Ahmed-paša. Nezadovoljen se je vrnil. Njegova novica je izvabila Jankotu rosne kaplje na čelo. Ahmed je bil prodal Šenka beglerbegu Hamidu. Tega sin je padel v bitki pri Brežicah. Kupil je Hamid Šenka, da se maščuje . . . Ubogi Janko je slutil muke, pod katerimi mre ali je morda že poginil nesrečni oče . . . Kaj započeti?
Zopet je šel Amra. Dolge so bile ure pričakovanja za Jan-kota in Vilemirja. Šla bi bila rada po Carigradu, a nista smela. Tisti, ki je bil prisegel na njihovo varnost, jih ni pustil. Bila sta ujetnika. Letna palača, v kateri sta bila, je stala sredi vrta, vrt je' opasoval visok zid. Nihče razen gospodarja zvesto vdanih sužnjev ni mogel do njega. Hlapci so konje spravili bogve-kam in so v širni dvorani v pritličju ležali po preprogah, preklinjali Mohameda in njegove sinove in prisegali, da odsečejo, preden poginejo, še nekaj obritih glav. Prav pravi fone, doma je najbolje. Prišli .so v Carigrad, ali kateri svetnik jim pomaga vun . . . Juro je ležal roke pod sivo glavo in tuhtal nekaj. Včasih je vzdihnil:	“Ce ga vidi, ga spozna, če ga spozna, ga ne
izpusti . . . Kot Daniel med levi . . . Pošlji angela, Gospod . . .”
Mladeniča sta se podala na ravno streho palače in se zatopila za hip v čarobno sliko mesta in okolice. V gajih cipres, oljik, limon, pomeranč ob bregu Zlatega roga .so se skrivala, sanjala čarovita letovišča turških mogotcev, so se dvigali stolpi in prizidine mestnega obzidja. Po prelivajoči sc srebroviti gladini Bosporja so hiteli ozki hajki, tenke šajke, zibale so se barke. Ponosne galeje, na njih veslajoči okovani deli je, so hiteli v zaliv, ogromni jamborji sultanin so štrleli v zrak, široka jadra so se napenjala v večernem vetriču . . . Žrela topov so se svetila, pisan je stal turban pri turbanu, nad njimi je vihrala zelena zastava. Življenje, moč, lepota je bila tu. Širila se je črez divno mesto in segala z lahkim šumom do tihega vrta . . . Mladeniča sta strme občudovali), slišala oddaleč klic k večerni molitvi.
Tedaj je pozdravil Amra:	“Mir z vama!” Naglo sta se
obrnila. Sto prašanj je bilo v pogledih . . . Amra je sedel s turško resnobo, pogledal Jankota in mu rekel brez ovinkov:
“Mladenič, prerok, ki je umrl za vas, naj bo s teboj! Moč tvoje vere naj te tolaži ... Šel sem k Hamidu, kakor mi je velevala dolžnost. Bil je gluh za vse moje prošnje. Izgubil je edinega sina—in ne pozna vzvišene postave ljubezni do sovražnika . . . Mojega očeta ni. Domislil sem se, da doseže večkrat ženska, česar ne zmore mož. Naprosil sem mater. Radi mene je šla k materi Hamidovi. Koliko sta mu omehčali srce, ne vem. Ta prstan nam odpre ječrt tvojega očeta, prostrane jedekule. Še nocoj gremo. Preoblečeta se v Turka, Juro nas spremi.
Koničasta streha osmerokotnih sedmih stolpov je gledala temno izza zida. Začrnela, je budila slutnjo o grozotah, ki so se godile pod njo. Heptapirgon je bila državna ječa. Marši katera žrtev verskega fanatizma,' zavisti mogočnih dvornikov, nevrednih žen je končala tu žalostno življenje. Ko pa je zasedel Mohamed Carigrad, se mu je zdelo trdno zidovje najbolj'varen kraj, da spravi vanj svoje neižmerne zaklade draguljev, zlata in srebra. Ne dolgo, in zakladnica je romala v bližino sultana v seraj, Jedekale so bile zopet'ječa. Amra se je ustavil pred hri-sopiio. Bila so to vrata, katera so dobila od Grkov zaradi prekrasnih, mojstrsko izklesanih reliefov pridevnik “zlata.” Vile-mir in Janko nista opazila od turških rok pohabljenih umetnin, niti prelepega razgleda na Egejsko gorovje, srce jima je trepetalo v strahu pred bližajočimi se grozotami. .
Straža dveh mož je povesila sulice . . . Amra je pokazal prstan, vhod je bil prost. Sedmeri stolpi so stali v precejšnji razdalji. Močna vrata, zamrežena okna niso izpustila ubogega jetnika več svobodi v naročje.
Mraz je tresel Jankota, ko so sledili Amru v prvi stolp. Tam je bila pisarna, kjer so imeli zapisane jetnike. Toda ne vseh. Le tiste, katere je vrgla milost sultana ali kakega paša začasno v ječo. Navadno pa iz Jedekul ni bilo več izhoda . . .
Imena Šenkovega ni bilo v zapisniku. Obšli so vseh sedem kul, poprašali jetničarje, pregledali grozne luknje v zemlji, na-kupičene črepinje, krvave stene . . . Šenka niso našli. Polmrtev, brez misli, se je vlekel Janko za ago. Kar je videl tu grozot, je presegalo vse meje najbujnejše fantazije.
V sedmem stolpu je jetničar-r-potem ko se mu je zableske-tal zlat pred očmi—pošepetal Amru nekaj v uho. Prižgal je ob ognju bakljo in posvetil po vlažnih stopnicah v podzemske prostore. Prišli so v ozek, vlažen prostor. Tu so bile neke obokane luknje v zidu, tu so stali veliki kamni. Jetničai se je ustavil, zataknii bakljo v kolce na steni in stopil k velikemu kamnu rekoč:	“Pomagajte, da odvalim kamen.”
Začudena sta pogledala Vilemir in Janko, Amra je stal, kakor da je obsojen na smrt . . . Juro se je tresel po vsem životu, ko je pomagal. Vedela sta Amra in Juro, kaj so te votline.
Odvalili so kamen. Vzklik groze, kateremu je odgovoril slab vzdih. Iz luknje je molel koščen, okrvavljen sprednji život človeka, na njem so visele neke cape. Život je trepetal mučenik je bil še živ ... Ob strašnem pogledu se je Janko prijel za glavo:	“Kristus, ali je res to moj oče? Ali sem blazen?”
Na ta vzklik sinov je zatrepetalo telo, kot bi se hotelo izvleči iz luknje; rahlo, slabo je vzdihnil glas: “Janko!”
--“Moj oče! Moj. oče!” je zavpil Janko, pokleknil poleg izmučenih kosti in si ruval lase . . .	(Dalje prihodnjič)
Doživljaji berača “Potezarja”
(Frank Troha, Barberton, Ohio.)
To ni nikaka božična zgodba, toda ker sem jo čul praviti baš na božični večer, sem se zavzel ter jo napisal za božično izdajo.
Že mnogo let; je preteklo od tedaj. Bilo je na sveti večer, ko nas je večje število poseda-
lo v toplo zakurjeni sobi, kjer smo pričakovali polnočnice. Za preganjanje dolgočasja smo si pripovedovali vsakovrstne zgodbe in pravljice. Toda prvenstvo za pripovedovanje je zavzemal berač Florijan Potczar. Naključje, je bilo naneslo, da je bil ravno na sveti večer prišel v našo vas ter se nato tudi vgnezdil v našo družbo.
Torej, Florijan Potezar je bil berač po poklicu. Bil je mož visoke starosti, do katere se je bil povzpel preko mnogih križev in težav. Malo dobrega je užil na svetu, toda imel je nešteto izkušenj. Raditega je marsikomu dal dober nasvet, kdor ga je le hotel vpoštevati.
Že omenjenega večera nam je na prigovarjanje, da nam naj kaj zanimivega pove, pri' povedoval posamezne slučaje in odlomke, ki jih je doživel v času svojega beračenja.
Predno je začel pripovedova ti, je poprosil za ščepec tobaka, katerega je založil v usta, nato je pa začel:
“Berači smo na zelo nizki vr sti v človeški družbi, raditega tudi- prav malo vpoštevani. Toda, da imamo pisateljsko zmožnost, bi mogli napisati najbolj zanimive povesti in romane. In brez vsake fantazije, kajti do godki, kateri se dogajajo pred našimi očmi, bi nam bili dovol iz katerih bi črpali potrebno snov.
“Potujemo dan za dnevom iz kraja v kraj, in naše prenočišče je skoro vsako noč pod drugo streho. Naša ležišča se zelo razlikujejo. Nocoj bom spal na klopi poleg peči. Jutri večer morda v kakšnem hlevu v listju. Drugič morda na se-
nu v skednju, in tako naprej. Le malokdaj dobim ležišče na postelji, kjer noč prespim kot se ljudem spodobi. Kajti večina ljudi še vedno domneva, da se vseh beračev, kot drugih postopačev, vsepolno nepotrebnega mrčesa drži, katerega kaj radi otresejo v hiši, kjer dobijo prenočišče.
“Z našo hrano ni tudi vse tako kot bi bilo treba. Kar dobimo, to zavžijemo. Da se še na nogah držim, moram biti le svojemu želodcu hvaležen, ker tako junaško vse prenese. Neštetokrat sem si zaželel kaj boljšega za pod zob, pa sem se moral le s tistim zadovoljiti, kar sem dobil. Ne smem pa reči, da nisem nikoli imel kaj priboljška, kajti še vedno se dobijo ljudje, katerih usmiljenje nekoliko del j seže, in vedo, kako bridko življenje spremlja berača.
“Berači poznamo ljudi po značaju, bolj kot pa kdo drugi. Nešteta snidenja dan za dnem po raznih domovih, so nas tako izučila, da že ob vstopu čez čez prag vemo, kakšen dar nas čaka.
“Naletimo tudi na vsakovrstne okolščine. Zato moramo večkrat igrati kaj čudne vloge. Pripetilo se mi je že, da sem moral biti za učitelja, nato zopet za posredovalca ali za preroka, in kdosigavedi še za kaj. Kajti ni mi mogoče vse v glavi držati. Toda želja po sličnih slučajih se mi je sčasoma popolnoma ohladila. Skoro vsaki-krat, kadar sem se vmešal v nepotrebne zadeve, se mi je izkazalo, da se ne izplača nosu vtikati v vsako stvar. Seveda se mi je pa včasi tudi tako primerilo in tako iznenadeno, da sem bil prisiljen se vmešati v neprijeten položaj.
“Nekega poletnega dne sem bil prispel na dvorišče premožne kmečke hiše. Takoj zapa-
zim precejšno vrvenje, bila je ravno košnja ter so seno spravljali pod streho.
“V takih slučajih je beraču kar nekam težko poprosili za dar in motiti ljudi pri nujnem opravilu. Vseeno sem se ojunačil, se približal gospodinji ter jo v božjem strahu prosil za skromen dar. Takoj sem opazil, da je veselega značaja, stisnila mi ie nekaj drobiža v roko.
Ko sem se ji imel najlepše zahvaliti, mi je pa besedo prestregla in me vprašala:
‘ ‘Vi, ko tako po svetu lazite, se najbrž tudi na vreme razumete. Kaj pravite, ali bo dež danes ali ne? Nekam soparno je, veste, toliko imamo suhega sena zunaj, da moramo z vsemi močmi hiteti, ako ga hočemo pod streho spraviti, pa še če ga bomo!’
‘Jaz sem se kar nekam izvi-šenega počutil vsled tistega vprašanja, niti malo mi ni pa na um prišlo, da bi resnico govoril in gospodinji odgovoril, da ne vem. Prerokovanja vremena, sem bil prav toliko vešč kot drugi navadni ljudje. Vseeno sem se pa v nebo ozrl ter nato odgovoril, da dežja ne bo. Gospodinja mi je pa tako trdno vrjela, kot bi ji najslavnejši prerok povedal. Kajti takoj mi je odgovorila:	‘No, potem
se nam ni pa tudi treba tako siliti in se mučiti, kar ne bomo danes pospravili, bomo pa še jutri, hiteli smo le radi tega, ker smo se bali dežja.’
“Nato sem zopet odstopical naprej ter prosjačil od hiše do hiše. Ni pa še preteklo dve uri. ko je nebo počrnelo in je parkrat močno zagrmelo! Nato se je pa vlila ploha kot bi se oblak utrgal.
“Ko sem dobil zavetje v neki hiši, sem skozi okno opazoval neurje, kako je odnašalo po strmi cesti pesek in blato. V tisti zatopljenosti sem se pa tudi spomnil mojega prerokovanja o dežju. Samega sebe me je bilo sram. Kaj si bo mislila tista gospodinja o meni, ki sem po tako nalagal? Take misli so šle po moji glavi. Takrat sem zatrdno sklenil, da vloge preroka ne bom nikoli več igral. V tisto hišo me ni bilo tudi nikoli več, ker so me najbrž imeli za navadnega prismo-jenca. Sem se vsakikrat skrbno izognil, da me ne bi morebiti zapazila dotična gospodinja, ki sem jo bil tako povlekel.
“Nekoč sem bil dospel v neko hišo, ko je gospodar ravno kupca imel za par volov. V omenjeni hiši sem bil že poznat, ker sem se bil že večkrat tam oglasil in tudi prenočeval sem že. Bili so dobri ljudje in vselej so mi vljudno postregli.
“Torej, ko sta se kupec in gospodar pogajala za vole, me je kar naenkrat volja prijela, da sem se drznil spustiti v pogajanje in gospodarju pomagati vole prodati za višjo ceno. Obrnem se proti kupcu in mu rečem:
“ ‘Kar še en desetak primaknite, pa bo za oba prav, boljših volov pa sploh dobiti ne morete.’
“Komaj pa tisto besedo izustim, že me kupec zavrne rekoč:	‘Kdo pa vas kaj vpraša?
Saj še vola od krave razločiti ne znate!’
“Kot bi me po glavi oplazil, mi je hipno jezik zavezal. Jaz bi mu bil rad odgovoril, da poznam vole in krave bolj kot pa on sam, kajti neštetoki’at je bila goveja družba moja edina druščina, zlasti takrat, ko sem bil še za črednika. Istočasno sem se pa tudi premislil, ker sem se zavedal, da nisem imel niti malo* povoda vmešavati se v kupčijo. Tistikrat sem tudi sprevidel, da tudi za mešetar-ja ni vredno biti.
“Najbolj neprijetni slučaji za berača so pa zakonski prepiri. Neštetokrat še mi je že pripetilo, ko sem nič slabega sluteč, stopil v hišo ter zašel med prepir, ki sta ga zakonca imela. Včasih se mi je posrečilo spret-
no se odstraniti ter odstaviti neprijetno zadevo, da ne bi motil družinskih in zakonskih razmer. Večkrat sem moral pa proti svoji volji ostati, moja navzočnost; je bila polrebna za zaščito enemu ali drugemu. Moral sem dajati vsakovrstne nasvete. In ne da bi se hvalil, se mi je večkrat posrečilo oba zakonca spraviti k dobri volji. Sčasoma sem se bil zakonskim prepirom tako privadil, da se mi niso zdeli več tako neprijetni, kot sem si jih prvotno predstavljal. Kadarkoli se mi je posrečilo, da sem oba zakonca spravil k dobri volji, sem se počutil kar nekam olajšanega, ker sem bil uverjen, da sem opravil dobro delo.
“Toda, kakor sem vam že omenil, so pa različni ljudje na svetu. Zato se mi je tudi nekoč zgodilo, da sem vse drugo dočakal, nego sem pričakoval Tistikrat sem se tudi prepričal, da vselej ne drži pregovor, ki pravi:	‘Kjer se prepirata dva,
tretji dobiček ima.’ (Sklenil sem pa tudi za trdno, da se v zakonske prepire ne bom nikoli več vmešaval. Zgodilo se je pa tako:
“Nekega zimskega dne, ko se je že začelo mračiti, sem se približal k neki hiši, katere ljudi sem že poznal. Popolnoma sem bil uverjen, da bom prenočišče dobil, istotako tudi kaj za pod zob. Ob vstopu v toplo sobo takoj opazim, da sta oba zakonca nekam slabo razpoložena. Takoj sem slutil, da sta se morala prepirati, kdosigavedi za kaj. Malo čudno se mi je pa vendar zdelo, kajti imel sem, oba za miroljubna. Ko sem bil prvič tam prenočeval, sta bila oba veselo razpoložena, zato je bil moj sum še bolj upravičen, da morata imeti neko nesoglasje med seboj. Dolgo mi pa ni bilo treba študirati, kaj za en spor bi imel biti med njima, kajti takoj sem začul zbadljivke, ki sta si jih metala drug drugemu.
“Tedaj sem takoj uvidel, da bom moral posredovati in ju skušati pomiriti. V božjem strahu in z največjo previdnostjo sem začel miriti sedaj enega, sedaj drugega in jima dajati potrebne poduke. Naen krat pa, sam ne vem, kaj sem bil izustil, žena napravi strahovito jezen obraz ter se bliskovito odstrani v kuhinjo. Bil sem pa poleg vse nesreče toliko srečen in toliko modrijan, da sem še o pravem času potuhtal, kaj se ima zgoditi.
“Ko je ona odšla iz sobe, sem tudi jaz pograbil za palico in urno krenil skozi duri. Predno sem pa prestopil vežni prag, me je že metla oplazila po glavi, ko sem glavo sklonil in jo kolikor mogoče zavaroval pred nadalj-nimi udarci, je pa še enkrat po hrbtu oplazilo. Navzlic vsemu revmatizmu sem zbral vse moči in se v nekaj skokih odstranil, da niso sledili še nadaljni udarci. Iz hiše je pa še odmeval možev glas:	‘Le	daj	ga,	le	daj
ga, prokletega capina!’ Ko sem se toliko oddaljil, da sem bil varen, še pred kaj hujšim, sem se oddahnil ter začel razmišlje-vati o neprijetnem slučaju. Tedaj sem sklenil in prisegel pri vseh svetcih, da se v zakonske prepire ne bom nikoli več vmešaval.”
“Tako torej vidite, dragi moji, da berači marsikaj trpkega občutimo, zato tudi mnogo vemo, kar ni drugim ljudem znano. Kakor razvidite iz mojih izkušenj, ni vselej resnica: ‘kjer se prepirata dva, tretji dobiček
O METEORJI H
Kot znano so meteorji ali mo-eoriti kosi kamenja ali raznih kovin, ki potujejo po vsemirju, pridejo preblizu zemlje in jih ista s svojo privlačno silo pritegne nase. Ponoči vidimo dostikrat na zemljo padajoče meteorite, ki jih imenujemo zvezdne utrinke. Vidimo jih, ker se v drgnenju z zrakom razžare in zasvetijo. Podnevi jih navadno ne vidimo, dasi prav tako “dežujejo” z zraka kot ponoči. Meteoriti so včasi drobni kot pesek, včasi pa tudi veliki. Take velike meteorje vidimo marsikje po muzejih. Profesor C. E. Wylie pravi, da je le ena možnost iz milijona slučajev, da bi meteorit zadel človeka. Temu milijonskemu slučaju je nedavno prišel zelo blizu mladi L. Swank, ki se je peljal s svojim Fordom po cesti- blizu Cravv-fordsvillo, Ind. Fant je zaslišal
neko žvižganje, se je ozrl kv’’^l svetel predme1#
y=
in se opazil »vcuci i"-	«
predno je isti zadel njegov 1* j na vrhu in prišel ven na rfl( f' torju, kjer je napravil J®/? I vrliko luknjo.
ISKOVINE
od najmanjše do največje z*
društva
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. C L A 1 R AVE. CLEVELAND,OH«0
No.
Pristopite v Božični Klub za leto 1931
*
LAHKA TEDENSKA LEPO
ODPLAČILA S 5% OBRESTI NAKUP SVOTO DENARJA OH LETU
■ICIJO
The International Savings & Loan Co.
0235 St. Clair Avenue
81!) E. 18511)
SU'C«4
CLEVELAND, OHIO
>vW
Slovensko- A merikanski
KOLEDAR
7.A LETO 1931
je izšel CENA 50<-
zanimivem čtivu proseča vse dosedanje
Po
E
BLAZNIKOVE
P It A T I K
za leto 1931 Cena 20 centov
Naročila pošljite na:
“GLAS NARODA”
21G W. IStli St.. New York. N.Y.
Jr
/A
i/
GLAS NARODA
NAJSTARE.IŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
je najbolj razširjen slovenj^ list v Ameriki; donaša vsa*0® nje svetovne novosti, najbolj izvirna poročila iz stare tl0II1je vine; mnogo šale in prevo romanov najboljših pisatelje^
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljal Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
216 YY. 18th St., New York, N- *'
ANTON ZBASNIK
Slovenski Javni Notar
5400 Butler Street	Pittsburgh,	P*
Izdelule pooblastila, kupne ponodbe, pobotnico vsake vr»C«, operok« *jj vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amerik« * stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
PRIJ
Sl
Dru
m j land u, do in da tol odkrit ftialok ('Lini, tidelež do ne< 'n mn fio ve: štiVo \ čer v skega Cia ir ' Na Vabi je ostal il Vsi r Velike »a bo in vi Ha j bo
“In
novo vo J. Pred Chiea člani, nizi ra štvo :
Slo dawn čer :.i to v Pini
i%Jp
Sk
Silve: vansl Hern di di
154 .
Ra
yensl ki sc
v L
'’od n
Volet
»ar ji
de v n
spev
dose
^ka
and
ftajli
Naj bo vesel Božič
Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanji’’ pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naši^1 rojakov in rojakinj tudi v slabili časih ne pozne meje 55 dobra dela.
Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tud1 letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjih ali manjšim denarnim darilom za
BOŽIČNE PRAZNIKE
Z najboljšimi zvezami, .smo popolnoma pripravljeni točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odla*a s pošiljatvami, da nam bo mogoče nakazane zne^'e dostaviti obdarovancem pravočasno.
| SAKSER STATE BANK
O 82 Cortlandl St.	New York, N.
SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN"^
01
niln
lags
osta
Dike
*au,
tem
»jej
l^est
nudi roiaknm po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za najrazliinejic — Istotam si lahko izposodite slovenske knjige.
MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa.
(Tel. 6211-B)
ima.
Tako je berač Potezar dokončal svoje pripovedovanje. Mor-da bi nam bil še kaj zanimivega povedal, da se ni v zvoniku oglasil zvon ter nas opozoril, da bo čas iti k polnočnici.
 o--------------
Jugoslovanska Kat. Jednota je samo bratska podporna orga nizacija, v kateri smo vsi bratje in sestre, brez ozira na versko ali politično prepričanje.
Najr«čja la aajatarajia ulartnik« xlatarska trgoriaa ▼ A»*rlkt. „ Zlatarske predmete vaeh vrat, gramofone, piane ia radio va*b li izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
•Oil It. Clair At«, la II« B. Ttth Rt., Clmlaa«, ».
ELC0 THEATRE-ELY, MINNESOTA
B O ŽI C N A POSEBNOST
Kiddie
El Brundel v sliki "Just Imagine" in The Vitaphone “Wedding of Jack and Jiei”—25., 26. in 27. decembra.
Na božični dan nepretrgana predstava od polu dveh (1:30) dne do enajstih zvečer,—Ne zamudite tega!
pop«
C
sko
an<
Stvi
Sk
St\-
Da
Stv
drv
$5.
]
di-*
kti;
la
Prj
mi
de
lo
l<a
Kli
ati
I*
I Ms Vt