24 Dopisi. Iz Gradca. w (Pritožba; nezaupnica; deželni zbor). Kolikorkrat se je v poprejšnjih časih poslanec Herman potegoval za ravnopravnost na Štajerskem in za pravične želje Slovencev, se je vselej rekalo, da ni nika-koršnih pritožeb in da je Slovenec „cum statu quo" čisto zadovoljen. Kadovedni smo tedaj, kaj bode s krepko pritožbo, ki sta jo, kakor je slišati, izročila deželnemu zboru občinska zastopništva gornjega grada (Oberburg) po svojem poslancu neprestrašenem dr. Razlagu. Le-ta pritožba velja nekaj glavni celjski šoli nekaj pa gornej-gradski okrajni vradnii in sodnii. V imenovani šoli po-dučuje se v 3. in 4. razredu čisto nemški in menda tudi v prvih dveh razdelih ne bode inace. Ker se pa po kmetih v slovenskih krajih, kar drugače ne sme in ne more biti, slovenski podučuje, kakor je bila navada tudi včasih, Slovencem še bolj neugodnih, postava, se pa v celjski glavni šoli po čudnem kopitu in Slovencem čisto neugodno ravna, izrekajo veljaki imenovanega okroga, da se jim krivica godi in da tedaj tirjajo, naj se glavna celjska šola tako preosnuje, da ne bode le za nemške, ampak tudi za večino učencev, to je, tudi za slovenske pripravna. Poleg tega tožijo, da je v gornjegradski okrajni uradnii in sodnii vse nemško in protestirajo zoper to napačno ravnanje ter žele, naj bi se sklenilo, da naj bodo vsa pisma, povabila itd., ki se osebam, nemškega nezmožnim, pošiljajo slovenski pisana, kar mora obveljati tudi zarad zapisnikov, ki se sedaj po slovenskem izpraševanji nemški sestavljajo. — Tako je prav, da bode množina naših poslancev vendar zvedela, da to in enako ni prazna govorica vrlih zastopnikov štajar-skih Slovencev, ampak tudi resnična želja volivcev. Da je prišla pritožba v pravo roko, lahko vsak previdi in prepričani smo, da se bode dr. Razlag kakor vselej s krepko besedo potegnil za željo svojih Slovencev in da ga bode v tem podpiral prijatelj in sodelavec njegov Herman. Želja je pravična in zdaj morajo prazne besede nehati; zbor se mora umakniti pravični želji. Ža-libog, da je bilo v našem zboru do zdaj ravnanje tako, kakor bi bil le e n narod v deželi, in težko dene ne le poslancem, ampak tudi večini poslušavcev, ne-prestrašeno obnašanje imenovanih dveh poslancev, ki imata v takem zboru res silno silno težek posel. Dolžnost volivcev je pa, ji v težavnem delu podpirati, jima svoje želje o ravnopravnosti in druži h razmerah razodevati in če je treba njuno ravnanje tudi očitno pripoznati. To se nam potrebno zdi, kajti kolikorkrat se vzdigne eden med njima v prid Slovencev, je precej kak Kameri ali Herman Mullev blizo, ki se pobaha, da tudi on zastopa Slovence, da pa Slovenci*) enakih želj nimajo kakor taki „ultraslovenen." — Med tukajšnjimi Slovani je nezaupnica, izročena žl. Fevreru in Lešniku, napravila veliko zadovoljnost; tolibo hujši trn v peti pa je časniku „Telegrafu" (vredovaneni po nekem Židu **), in „Tagespošti"; tolažita se pa s tem, da 250 podpisov ni ravno veliko Število. Smešna opomba! če se spominjamo s kakšno glorijo so obesili na veliki zvon nekih 20 podpisov, ktere je dobil zbor v pohvalo nekega gornje-šta-jerskega kota in nekaj čez 30 podpisov, kteri so stali pod pohvalnimi besedami izrečene quasi-mučeniku sept. patenta, — Danes je obranoval naš dež. zbor v precej viharni seji vprašanje: ali bi se dalo ravnatelju dežel, gledišča 3900 gld. za podporo ali ne. Nadjali smo se, da ne bode obveljal finančni odsek, ki je predložil, naj se dovoli imenovani denar, kajti če pomislimo, da mora vse poprave, ki so pri gledišču treba, dalje nove dekoracije (le opera „Rienzi" je stala dežele čez 3000 gld.r neizrečen denar za tako stvar v današnjih slabih časih!) in druzega več dežela plačevati in se bodo tudi le-ti 3900 gld. po večih davkih morali izplačevati, nam ni bilo mogoče drugače misliti, kakor da se mora poslancem dežela smiliti in ne denarji v stvari vtikati, ki bi se ne smele podpirati iz deželnega premoženja. Vendar je glasovalo 33 za (mnogo tih stanuje v Gradcu), 20 pa zoper fin. odsek, med njima tudi dr. Razlag in Herman. Govorilo se je veliko o omiki, a tehtnih vzrokov za predlog ni bilo dosti slišati, toliko več pa zoper. Tudi dr. Razlag je na neke fraze opomnil, da nikakor ne more glasovati za dovolitev in da protestira zoper tako ravnanje z deželnimi denarji, ker so Slovenci že tako dosti z davki obloženi, posebno ker je dr. Rech-bauer omenil, da gre tukaj le za nemško omiko in za nemško umetnost, ne pa za splošno. Smešno je bilo tr-denje poročevavca (Herm. Mullev), da kdor še ni bil v gledišči, ni omikan, in Karnerijevo, da se mora dovoliti, ker tudi Slovenci hodijo v teater! Ko se je danes govorilo toliko o omiki in gledišči, ki so ga imenovali le zavod umetnosti, mi je nehote prišlo na misel, da je pred dvema letoma ravno tisti večer, ko so bili poslanci dovolili v skrivni seji menda tudi zarad podpore umetnosti 3900 gld., plesala v graškem dež. gledišči slabega spomina Gallmaierjeva „cancan" ples ki zbog nesramnosti razun dunajčanom ni nikjer dopadel. „Das Schicksal hat lible Launen." Iz Sevnice 9. pros. —itj— V nedeljo 7. t. m. se nam je zopet nova sestrica rodila in na čvrstih stalih osnovana čitalnica sevniška krstila, kteri so bili mno-gobrojni kumi iz Hrvaškega. Po končanem cerkvenem opravilu, pri kterem se je popevala Miklošičeva meša, smo se zbrali pri skupnem obedu v trži, pri kterem je med godbo in popevanjem zagrebškega „Kola" prvi napil ravnatelj čitalničin dr. Razlag „dobro došli" Hrvatom, kterih je prišlo 40, med temi 4 poslanci Veber, Kolarič, Benja, Priikner, zastop pevskega društva „Kolo" se zastavo in veliko druzih pravnikov, trgov- *) Danes je celo H. Mullev trdil, da vsi poslanci zastopajo- Slovence....?! **) Kolikor vemo, nimajo Židi pravice bivati v Staj. deželi. Kako je neki to, da ta se javno mnenje hoče reprezentirati? Pis. 25 ev itd. Na to se zahvali gosp. ravnatelj zagrebške gimnazije Veber naznanjaje živo sočutje mlademu pa f repkemu razvitku narodnemu; posebno z veseljem se \e sprejela napitnica gosp. deželnemu poslancu Hermanu y ki — rojen Nemec — tako živo podpera in zagovarja pravična zahtevanja Slovencev, kar se mu je po brzojavu naznanilo. Govorili so še Kolaric, Brada-fka in Žarnik; posebno šaljivo zadnji omenja, da Tr-žičani še niso prodali nobenega čablja ali kože — v Frankfurt. Na večer proti 5. uri se poda vse občinstvo pod prapor jem Kolovim na kolodvor pozdravljat prišedše goste iz Celja in Ljubljane; al pričakali smo le priljubljenega dr. Kočevarja, Kapusa, nekega kmeta iz Ponikve; ljubljanski narodni zavodi, ki so še dozdaj povsod zvezda narodnih veselic in sijajnosti bili — posebno Sokoli — se niso prikazali in zares hrvaški bratje so jih nekoliko osramotili. Ob 7. uri smo se zbrali v grajščinski dvorani, ktero nam je za tisti večer — se ve da za dobro plačilo — g. Kavčič steber umirajočega Lesevereina" — prepustil. Dr. Razlag prične besedo in razodeva živo uhitjenost nad došlim bratom iz Hrvaške, pozdravlja vsako pleme sorodnih nam bratov, ter dokazuje s krepkimi besedami in izgledi veliko potrebo in neprecenljivi vspeh in upljiv narodnih čitalnic. Dr. Kočevar pozdravlja kot izkušeni oče štajarskih Slovencev vse nazoče in opominja k sveti slogi in edinosti, Kolarič in Veber—ves alter ego Strossmajerjev — sta povdarjala veliki napredek Slovencev in zarotila pepel tistih, ki se izneverijo slovenstvu. *) Zahvalili so se g. Filip v imenu Kola, g. Simeonov v imenu Bolgarov bolgarski, in neki trgovec A . .. francozki za srčni sprejem. Gospod župnik — kteri je že tam pa tam marširal zarad slovenskega značaja — se je jako prikupil se svojo deklamacijo „Tko je naš?" od^ To-mica in se posebnim nazdravom na severne brate Cehe, ki so nam na vsacem polji posnemanja vreden izgled. Po besedi se je počel ples, h kteremu je veliko „pre-cartanih" došlo, in kterega se je posebno mladež po-prijela, drugi bolj mrzli mladenči in gospodičine pa so , se spravili k starejšim in se pogovarjali med seboj, stranoma pa tudi slušali zanimive glase dveh Kranjic iz Boštajna in posebno pomenljive besede gori omenjenega kmeta iz Ponikve Zd., ki je v lepi čisti slovenščini dokazaval neogibljivo potrebo, da, če hočemo kmetu pomagati, se mora izobraževanje in omika slovenskih otrok v domačem maternem jeziku pričeti. V drugem kotu smo zopet videli, kako je domoljubni g. P. iz L. podareval fantiče, ki so mu popevali „Naprej", pri drugi mizi pa sem zopet slišal, kako je sicer kaj melanholična gospodičina le francozevala, pa tudi včasi slovenski spregovorila., drugih plesavek pa še ni ta občutek prešinil, da je treba na domačem plesu tudi domače kramljati, drugače se Vam porodi le novi „Le-severein", kakor v Brežcah , kjer pravijo, da so slovenskim željam že ustregli, zato ko obešajo na pol raz-drapanega ^Slovenca" za zrcalo! — Pevci so se dobro izurili in popevali, kakor so „Novice" že 3. januarja naznanile program. Nova gostesprejemna pesem „Po-zdrav" besede Drag. Ripšlnove in napev dr. B. Ipavčev so se najbolje dopadale. Ob 5. zjutraj se je zopet dr. Razlag na kolodvoru zahvalil in poslovil vsem došlim in zopet odhajajočim gostom. S polnim srcem se nadjamo blagonosnegarazvitka; Ve pa drage sestrice na širokem Slovenskem nas sprejmite v svoje kolo! Se moram omeniti, da je iz Siseka brzojav v hrvaškem jeziku došel — dokaz, da se tudi slovenski da brzojaviti; ali kdaj bomo tega dočakali!? Posebna zahvala za celo in *J En gospod uradnik 1848. leta naroden se je zdaj skujal — to bode pepela! Pis. dobro vvrstitev gre gg. kaplanu Valterju in posestniku A. Lenčeku na Blanci. Slava jima! V Kanalu 9. jan. — Sv. trije kralji so nam letos velikovreden dar prinesli. Prišel je namreč iz Gorice na pogled k nam častiti rodoljub, gospod dV. Tonkli, novoimenovan advokat za kanalski okraj. Čestitamo si, da med se dobimo tacega možaka, ki bode slabo iskrico slovenščine, ki tli v našem trgu, podpihnil v žareč plamen, kteri prešine vse naše rojake, da spoznajo, da so častitega rodu slovenskega in materni njih jezik slovenski. Smešno je, ako se Kanalčan dela laha ali nemca, celo pregrešno pa, ako zatajuje lepi jezik slovenski ! En sam mož v enem kraji včasih veliko na bolje obrne; nadjamo se, da bo vrli gosp. dr. Tonkli izbudil narodno življenje pri nas. Smo sicer imeli poprej tudi pridnega in častivrednega advokata gosp. dr. Pajer-a, al kot deželni poslanec in zavolj druzih opravil se je preveč v Gorici mudil. Želimo tedaj, da g. dr. Tonkli pri nas dovolj opravil dobi in tako stanovitno med nami ostane. Eden v imenu več drugih. Iz Zagorja 10. jan. Zaupnica, o kteri sem omenil v poslednjem svojem dopisu, da smo jo poslali zvestim našim deželnim poslancem dr. Bleiweisu, dr. Costu, dr. Tomanu in Luku Svetecu, se glasi tako: „Slavni gospodje: Že leta 1861, ko je dežela prvič v zbor volila, smo se tresli za svoja narodna prava, ker smo videli, da je svet tu in tam take može zbral, ki niso poznali ne ljudstva, ne narodnih želj in pravic. Že prve seje so nas prepričale, da se le malo poslancev poteza za tisto sveto narodnost, brez ktere ni bilo prave svobode še nikjer, je ni in je tudi ne bo! Culi smo glasove in govore naših nasprotnikov, ki bi nas vedno radi na veke pod seboj imeli in ne zraven sebe. Vi, naši krasni sorojaki, ste se jim ustavili s krepkim čelom, s krepko besedo, dokler so se razdrobili nevarni valovi nad jakimi stenami, ktere ste jim Vi z navdušeno močjo nasproti valili! Nadjamo se, da je neprijazno tujstvo za veke zmagano; zahvalujemo se Vam, da ste naše pravice tako moško branili; da ste sovražne napade odbijavali; da ste pred svetom i Bogom junaško zmagali! Prosimo Vas, ljubljence slovenske dežele, da nas branite tudi vprihodnje; da nam pridobite narodnost i svobodo; posebno pa, da o druzih volitvah z nami skrbite, da pridejo v novi zbor le taki možaki, kterim gre vera in up, da Vas podpirajo v Vaših zvestih in svetih načinih! Večna hvala bodi Vam! Nam vsem skupaj pa blagor domovine, blagor vsega carstva! Živili! Notranjci na dan sv. treh kraljev 1866. Sledijo podpisi volilcev in druzih veljavnih mož. Iz Planine 13. jan. — Ravnokar sem od svojega drazega prijatla g. Fr. Grbec-a prejel iz Prage pismo, v kterem mi med družim piše tudi zarad „Lire Sion-ske", ktero izdajati se je namenil, kakor so že „No-vice" povedale. Da je to krasna misel in hvalevreden namen, vsak mora pritrditi. A kje so naročniki za „Liro Sionsko?" — Žali Bog! še le 13 se jih je dozdaj oglasilo iz vse velike Slovenije, in med njimi le — 9 učiteljev! Vprašam za Boga, ali bi ne bila „Lira Sionska" posebno učiteljem zelo zelo potrebna, ker nam je nemila smrt slavnega mojstra G. Rihar-ja vzela. Res, da imamo prav veliko lepih napevov za cerkev od neumrlega mojstra; al kaj novega in lepega vendar-le vsak gotovo rad sliši in rad ima. Naj bi tedaj razun učiteljev, kterih se ta reč najbolj tiče, stopili v kolo naročnikov vsi rodoljubi, kterem je v resnici mar za povzdigo domače umetnosti. Pa naj ne čakajo še le časa, da morejo ob enem se naročiti in denar poslati, ampak nemudoma naj se oglasijo, da se vidi število naročnikov, in ako je zadostno, da se potem „Lira" 26 brž izdajati začne. Ne, da bi, zavoljo nečimernosti naše spodletela koristna stvar! Še je — al zadnji čas je, tedaj na noge! Naj vsaki hiti do 20. dne t. m. vse naročiti, da nam v kratkem doide vesela novica, da nam izhaja napovedana „Lira Sionska." Slednjič le še omenim, kakor mi je gosp. Grbec naznanil, da v vsaki list pride po eden ali dva čveterospeva za moški zbor; sploh pa se smemo nadjati, da bo vrli g. Grbec storil, kar bode mogoče, da vstreže vsem željam. M. Tomec, učitelj. Rudolfovo (IVovomesto.) — V nedeljo 21. dne t. m. slovesno odpremo našo čitalnico. Ob 7. uri zvečer je „beseda", po besedi ples. Najeli smo v ta namen največo dvorano tukajšnjo vKočevarjevi gostilnici in povabili smo gospode pevce ljubljanske čitalnice, akoravno so se naši pevci že toliko navadili, da bodo takrat tudi peli. Razposlana so sicer že povabila vsem čitalnicam, skoro vsem dolenskim c. kr. uradnijam, bližnji duhovščini in mnogo družim osebam; vendar tudi v kovicah" vabimo vse rodoljube; zagotovljamo jim: dobro došli! Odbor. Senožeški okraj 12. januarja. ? *) Čeravno se v listu „Novic" št. 1 Senožečanom očita, da brezkončne dopise po svetu pošiljajo, se vendar moramo zopet oglasiti in omeniti reške ceste, ktera našemu okraju veliko stroškov dela; ravno zdaj beriči kotle in druge reči za njeno posipanje popisujejo. Čudno in prečudno je to vendar, da moramo za cesto, ktere nikoli videli, še manj pa rabili bomo, toliko krvavih žuljev žrtovati; saj nam je vendar 20. septembra 1865 mili veter pravice od zgoraj pripihljal! Kako je to, da se to nam toliko težavno breme vendar ne odloži in ta cesta za deželsko cesto ne okliče?**) Toliko vožnje se pri tej cesti dela, namreč pa kupčijske vožnje, iz snežniškega gozda, postojnskega javornika in drugih borštov, revni kmetic senožeškega okraja mora pa paziti, da kolo onih vozov čez kak kamen ne skoči; — to je pač stvar, ktera naše nam krvave rane vedno odpira in se širi! — Zakaj ne bi se v Britofu pri Vremih mitnica za pobe-ranje cestnine ne napravila, in cesta bi se tako sama v dobrem stanu zdržati mogla, mi pa bi velike tlake rešeni bili. Zanašamo se na našega korenjaškega deželnega poslanca gosp. dr. E. Kota-ta, da nam ta naš stan polajšati pomaga. — Čudno se nam tudi zdi, da se noben veljavnih možakov iz Notranjskega zarad revščine ne oglasi, ktera po uekterih selih še huje preti, kakor lansko leto. Na Dolenskem se je naš visokoča-stiti gospod deželni glavar sam prepričal o revščini; kako da mu ni odtod došel noben glas? *) Zakasnjevanja „Novic" ne bo več. — Ako ni zaznamovanih sestavkov v „kazalu" , je to zgolj pomota, kakorsnih jih je morebiti se več, ker vredništvo ne more vsemu kaj. **) Za zdaj deželni zbor ne bo nobene kranjske ceste oklical za deželno cesto. Za reško cesto pa dobite 1000 gold. iz dež. zaklada. Vred.