# 9.:  ;<=>''?@ :! ;2 A @ ?8B8,>?8?8= Ko se je torej našim tako godilo in so z do- brotnostjo svojih dejanj v nekakšnem tihem oznanjevanju širili bo`jo resnico, tako da se je izpolnilo tisto, kar piše v Genezi: “V Egip- tu se je dalo temo otipati, tako je bila gosta, pri Izraelovih sinovih pa je bila luè v vseh nji- hovih prebivališèih,” tedaj se je kljub vsemu Gospod naš Bog povelièeval v svojih svetih in je zelo uspešno širil delo zasnovane moèi; nam, ki smo bili postavljeni v globoko temo, je znova pri`gal sijaj svoje luèi. Po preroških besedah nas je hranil s kruhom solza in nam dal solze za pijaèo, toda vse to po meri. To pa je torej mera njegovega opomina in graje, da ni veèno ogorèen in se ne jezi na nas vse veène èase, ampak se znova usmili svojih slu- `abnikov, ki vanj zaupajo. Ko je namreè zelo pobo`ni cesar Konstan- tin, sin Konstancija, prav tako zelo zmernega in izrednega vladarja, pripravljal vojno zoper Maksencija, tirana v rimskem mestu, in je pe- ljal vojsko (`e tedaj je bil zašèitnik kršèanske -  5. Ker je v tej številki Tretjega dne osrednji blok posve~en dr`avnim in narod- nim simbolom, se nam je zdelo primerno predstaviti iz patristi~nega izro~ila nekaj odlomkov, ki govorijo o znakih, ki so jih sprejeli kristjani in jih uporabljali za svoja razpoznavna znamenja. Pred nami so besedila zgodovinarja Evzebija Cezarejskega v Rufinovem prevodu, ki v Cerkveni zgodovini poro~a o tem, kako je cesar Konstan- tin pred zmago pri Milvijskem mostu na prapore svoje vojske sprejel kri`; iz Rufi- novega nadaljevanja Cerkvene zgodovine imamo podatek o tem, kako je kri` v Alek- sandriji zamenjal Serapisova znamenja, Maksim Torinski v pridigi spodbuja krist- jane, naj sprejmejo odrešilno znamenje kri`a, napovedano `e v Stari zavezi, Izidor Seviljski pa v svojih Etimologijah razlaga krš~ansko simboliko ~rk. vere in èastilec pravega Boga, ni pa še sprejel znamenja Gospodovega trpljenja, kakor je to pri našem slovesnem uvajanju), ko je torej v tesnobi mnogokaj sam pri sebi premišljal o potrebnosti bli`ajoèega se spopada hodil po poti in èesto povzdignil oèi k nebu ter od tam sebi prosil pomoè, je videl v veèerni me- glici na vzhodnem koncu neba znamenje kri- `a, kako se blešèi v ognjenem `aru. Ko se je ob tem videnju prestrašil in bil zmeden, ko se je znova ozrl nanj, je zagledal, kako stojijo pri njem angeli in mu govorijo: “Konstantin, tout% nika”, to je: v tem zmagaj. Tedaj se je vesel vrnil in bil `e preprièan v zmago. Znamenje kri`a, ki ga je videl na nebu, je zarisal na svoje èelo. Z nebes povab- ljen k veri se mi ne zdi niè manj vreden od tistega, ki mu je bilo podobno z neba reèeno: “Savel, Savel, kaj me preganjaš? Jaz sem Jezus Nazareèan.” Edino s to razliko, da on ni bil povabljen, ko je preganjal, ampak je bil `e is- kalec. Potem je znamenje, ki mu je bilo po- kazano na nebu, spremenil v vojaške prapore in je tako imenovani labarum prilagodil v ob- liko Gospodovega kri`a. Tako je opremljen z oro`jem in prapori prave vere nastopil proti    5. oro`ju brezvercev. Poroèajo, da si je dal na- rediti na desnici znamenje kri`a iz kovanega zlata. Zdi se mi, da ni brez pomena, èe malce skrenemo s poti našega namena in povemo, kaj je pobo`ni vojskovodja opravil v tej vojni. Ko je bil torej zaradi bo`je pomoèi pre- prièan o zmagi, je vladarjevo dušo prešinjala druga skrb, da je bil namreè kot rimski cesar in oèe domovine, on, ki bi, èe bi bilo mogoèe, `elel vse, ki so vladali pred njim, preseèi v po- bo`nosti in spoštljivosti, je zdaj prisiljen ne le domovini, ampak samemu rimskemu me- stu, ki je glava cesarstva, napovedati vojno, ker ni mogoèe brez napada na domovino, ki jo je zasedel sovra`nik, domovini povrniti svo- bode. To ga je stiskalo v duhu podnevi in ponoèi. Boga, s katerim se je `e èutil domaèega, je prosil, naj si ne omade`uje desnice, ki jo je okrepil z odrešilnim znamenjem, z rimsko krvjo. To je njemu, ki je noè in dan prosil, naklonila bo`ja previdnost. Ko je `e nedaleè od Milvijskega mostu postavil tabor, je Mak- sencij iznenada kot z bo`jo silo spodbujen prišel nasproti in je vdrl iz rimskih vrat ter ukazal, naj mu preostala vojska sledi, sam pa je oboro`en prvi jezdil spredaj. Ukazal je tudi, naj se ladje pove`ejo v desetice, naredijo pot preko reke in se izenaèijo z mostovi zgo- raj. Ko je on sam kot konjenik in prvoborec ne zavedajoè se svojega dela z maloštevilnimi stopil na most, so se ladje pogreznile in on, potopljen v globino, je tako s pogibeljo edi- no svoje pregrešne glave prepreèil prihodnje pobijanje in ohranil desnico pobo`nega vla- darja neomade`evano od krvi sodr`avljanov. Niè manj kot v Mojzesovem in hebrej- skem ljudstvu bi lahko tudi tu videl, da se sme upravièeno tudi o teh dogodkih reèi: fa- raonov voz in njegovo moè je pahnil v morje. Izbrane vojšèake je potopil v Rdeèe morje in pokrila jih je gladina. Tako se je namreè Maksencij s svojimi oboro`enimi spremljevalci potopil v globino in je padel z mostov, ki jih je pripravil v po- gubo pobo`nega vladarja. Toda tudi to se upravièeno govori o njem: Nastavil je past in jo pokril in padel je v jamo, ki jo je sam izkopal. Njegova zvijaèa se mu je vrnila na njegovo glavo in njegova pregreha se je spustila na njegovo teme. To se brezbo`- nim po pravici pripravi. Konstantinu pa se kot pravemu bo`jemu slu`abniku primerno poda tisto, kar je Mojzes po zmagi zapel o pora`enih sovra`nikih: Poj- mo Gospodu, slavno je bil poèašèen, konja in jezdeca je pahnil v morje. On me posluša in me varuje, on mi je postal rešitev. Kdo ti je podoben, Gospod, med bogovi? Kdo ti je podoben, ki si slaven med svetimi, èudovit v jasnosti, ki delaš èude`e? Èe tega ni Konstantin izrekel z besedami, pa je storil v dejanju in njemu, ki mu je dol- goval zmago, vzvišenemu Bogu zapel slavo, ko je zmagoslavno vkorakal v Rim. Tedaj so se vsi veselili skupaj z `enami in otroki, senat z rimskim ljudstvom pa je sprejel Konstan- tina kot rešitelja in obnovitelja svobode, saj jih je rešil hude kuge in osvobodil jarma ti- ranske nezmernosti. On pa ni predajal svojega duha hvalnicam navdušenega ljudstva niti ploskanju tolikšne- ga mesta; tudi uspeha ni pripisoval svoji mo- èi, ampak bo`jemu daru. Takoj je namreè, ko mu je senat v èast zmagoslavja dal postaviti podobe, je ukazal na desnici narisati tudi znamenje Gospodovega kri`a, to je znak prave moèi, ki je rimsko mesto, senat in rimsko ljudstvo rešila izpod jarma tiranske oblastno- sti in vrnila v plemenitost prejšnje svobode. 2 A ;'*,>*=@ :! ;@ 8? Tudi to se je zgodilo v Aleksandriji, da so èisto vse Serapisove oklepe, ki so bili po po- sameznih hišah po stenah, pri vhodih in na podbojih in celo na oknih, odsekali in odtr-  # gali, da ni ostalo niti sledu niti poimenovanja njega ali katerega koli drugega hudega duha, ampak je vsak namesto njih na podboje, vho- de, okna, stene in stebre dal narisati zname- nje Gospodovega kri`a. Ko so to videli preo- stali pogani, so menili, da je to prišlo kot spomin na nekaj velikega iz njim predanega starega izroèila. O Egipèanih pravijo, da ima- jo naše znamenje Gospodovega kri`a med ti- stimi èrkami, ki jih imenujejo hieratiène, to je duhovniške, kot eno od mnogih èrk, ki so pri njih osnovne. Tej èrki oziroma besedi pa pripisujejo naslednji pomen: prihodnje `iv- ljenje. Govorili so tisti, ki so se tedaj zaradi obèudovanja tega, kar se je zgodilo, spreobra- èali k veri, da so jim stari izroèili, da bo tisto, kar zdaj èastijo, stalo tako dolgo, dokler ne bodo videli priti to znamenje, v katerem je `ivljenje. Zato se je zgodilo, da so se bolj spreobraèali k veri tisti, ki so bili izmed du- hovnikov in slu`abnikov svetišè, kot pa tisti, ki so jih razveseljevale zmotne èarovnije in zvite prevare. +&$  ;C*=B>*'@ (.  !*, Danes se je zemlji rodilo pravo sonce, da- nes je v teminah tega sveta vzšla luè. Bog je postal èlovek, da bi èlovek postal bog. Gospod si je privzel podobo su`nja, da bi se su`enj lahko spremenil v gospodarja. On, ki prebiva v nebesih in jih je ustvaril, se je naselil na zemlji, da bi se èlovek kot najemnik na zemlji preselil v nebesa. O dan, svetlejši od vsakega sonca! O èas, najbolj prièakovan v vseh vekih! Kar so èakali angeli, èesar niso vedeli serafi in kerubi in ne- beške skrivnosti, to se je razodelo v našem èa- su! Kar so oni videli kot v zrcalu in odsevu, mi zremo v resnici. On, ki je izraelskemu ljudstvu govoril po Izaiju, Jeremiju in drugih prerokih, nam zdaj govori po Sinu. Poglejte, kakšna razlika je med Staro in Novo zavezo! V Stari se je govorilo iz oblaka, nam v jasnini; tam so videli Boga v grmu, tu se Bog rodi iz Device; tam je ogenj pou`ival grehe ljudstva, tukaj èlovek odpušèa grehe ljudstva, še veè, Gospod odpušèa svojim slu`abnikom; nihèe namreè ne more odpustiti greha razen Boga. Najsi je bil na današnji dan Gospod Jezus rojen, najsi je bil kršèen — razlièno mnenje se širi po svetu in iz razliènih izroèil moramo sami izbrati — povsem pa je jasno, najsi je bil danes rojen iz Device najsi je bil prerojen v krstu, njegovo rojstvo po mesu in po duhu nam je koristilo; oboje je moja skrivnost in oboje je meni v korist. Bo`jemu Sinu se ni bilo potrebno roditi, ni mu bilo treba biti kršèen. Greha namreè ni storil, ki bi mu ga krst odpustil; toda nje- gova poni`nost nam prinaša povzdignjenje; njegov kri` je naša zmaga; njegovo muèilo je naše zmagoslavje. Z veseljem dvignimo to znamenje na svoja ramena, nosimo prapor zmagoslavja, še veè, nosimo ta znak na svojih èelih. Ko bo hudobec opazil ta znak na naših podbojih, se bo ustrašil. Oni, ki se ne bojijo pozlaèenih templjev, se bojijo kri`a; tisti, ki jih ne ganejo kraljevska `ezla, cesarski škrlat in pojedine, trepetajo pred kristjanovimi ca- pami in postom. Slednjiè pa beremo pri preroku Ezekielu: Ko je bil angel poslan, da pomori vse po vrsti in da naj zaène pri svetih, so bili obvarovani in so ostali `ivi in zdravi samo tisti, ki jih je bil oznaèil s èrko tau, to je s sliko kri`a. Veselimo se torej, predragi bratje, in v po- dobi kri`a dvignimo roke k nebu! Ko nas bodo hudi duhovi videli tako oboro`ene, bodo premagani. Ko je imel Mojzes iztegnje- ne roke, so Amaleèani izgubljali; ko so se mu malo spustile, so se okrepili. Jadra ladij in ja- drna preèka plujejo pod podobo našega kri- `a. Tudi ptice z razprostrtimi krili oponašajo kri`, ko se dvigajo v višave in plavajo v zraku. Pa tudi same trofeje* in znamenja zmage so pravzaprav kri`i, okrašeni z bojnim plenom. Kri`a pa ne smemo imeti samo na èelih, am- 5.    pak tudi na svojih dušah. Ko bomo tako obo- ro`eni, bomo stopali na modrasa in baziliska v Kristusu Jezusu, ki mu gre slava na veke ve- kov. Amen. 5  ;,<=><'<@ -!)    ;9 !8'8?@ Grško èrko Y je prvi oblikoval Pitagora s Samosa, in to po vzoru èlovekovega `ivljenja. Njena spodnja èrtica oznaèuje prvo `ivljenj- sko dobo, ki je sicer negotova in se še ni pre- dala ne krepostim ne pregreham. Razcep nad njo se zaène z mladostjo: desna stran je strma, toda pelje k bla`enemu `ivljenju; leva je la`ja, vendar vodi v greh in propad. O njej je Perzij takole zapisal: Ko je s Samosa mo` tej èrki veje razcepil, desno pokazal ti pot je, ki pne do meja se v strmino. Pri Grkih je pet mistiènih èrk: najprej Y, ki pomeni èloveško `ivljenje, o èemer smo `e spregovorili. Druga je Q, ki pomeni smrt. Kajti sod- niki so to èrko zapisali pri imenih tistih, ki so jih obsodili na smrt. Imenuje se theta apo tou qanatou, to je po smrti. Zato tudi ima po sredini kopje, to je znamenje smrti. O njej je nekdo rekel: O kako si nesreèna, bolj kot èrke vse theta. Tretja je T, ki ka`e obliko Gospodovega kri- `a, zato tudi prevaja hebrejsko besedo “zname- nje”. O njej je angel rekel Ezekielu: “Pojdi po sredi Jeruzalema in zaznamuj èrko tav na èelo mo`em, ki vzdihujejo in `alujejo” (Ezk 9,4). Preostali dve, prvo in zadnjo, si je za svoji privzel Kristus. On je namreè sam zaèetek in sam je tudi konec, saj je rekel: “Jaz sem A in W.” Ker ti èrki v njem sovpadata, pride A do W, potem pa se od W vrne nazaj v , da v sebi poka`e, kako je Gospod tako zaèe- tek, ki gre proti koncu, in konec, ki se vraèa na zaèetek. Vse èrke pri Grkih sestavljajo besede in tudi oznaèujejo števila. Pri njih èrka alfa med številkami pomeni enico. Kjer se zapiše beta, se reèe dva, kjer se zapiše gama, se kot številka prebere tri; kjer se napiše delta, se kot številka prebere štiri. Tako imajo pri njih vse èrke svoja števila. -  D ;9 ! 8*8*@ Èrke X ni bilo med Rimljani vse do èasa cesarja Avgusta. Po pravici se je zaèela pisati prav v èasu, ko je bilo oznanjeno Kristusovo ime, ki ga oznaèuje prav ta èrka v obliki zna- menja kri`a. Namesto nje so prej pisali C in S, zato se imenuje tudi dvojna, ker nadomešèa dve èrki, namreè C in S; tudi njeno ime je se- stavljeno iz teh èrk. $   #34$ #%53 * Tropaeum je bila v Rimu preèna palica na drogu, kamor so na triumfalnem sprevodu po sveti cesti skozi forum obesili vojaška znamenja premagane vojske; potem so to izpostavili na Kapitolu. 5.