Pouk matematike pri jezuitih in Jurij Vega
The Teaching of Mathematics in Jesuit Schools and Jurij Vega
Dr. Lojze Kovačič
Slovenska provinca družbe Jezusove Gornji trg 18 1000 Ljubljana
Povzetek
Jurij Vega je obiskoval jezuitske šole v Ljubljani v času šolskih reform Marije Terezije. Pouk matematike je bil ves čas v jezuitskem učnem pm-gramu za višjo stopnjo študija. Terezijanske šolske reforme pa so zahtevale pouk matematike tudi na ni^ji gimnazijski stopnji: enakovreden je bil npr. študiju latinskega jezika.
Abstract
Jurij Vega attended Jesuit schools in the time of the school reforms of Maria Theresa. The teaching of mathematics had been part of the Jesuit curriculum for the higher level since the beginning. Theresian school reforms demanded that mathematics be part of the curriculum for the lower grammar school level as well: it became equal to the study of Latin, for example.
Temeljne smernice za pouk matematike v konstitucijah Družbe Jezusove
V konstitucijah Družbe Jezusove so nakazane temeljne smernice za poenotenje in pridobitev potrebnega znanja na jezuitskih šolah: „V znanostih naj ohranjajo vrstni red: najprej naj postavijo trden temelj v latinščini, potem naj se. preden preidejo k sholastični teologiji, lotijo filozofije, nato naj preidejo k študiju pozitivne
Zahvaljujem sc raziskovalcu zgodovine fizike in matematike dr. Stanislavu Ju/.niču in matematiku dr. Jožetu Grasselliju za pomoč v raziskovanju.
57
58	POUK MATEMATIKE PRI JEZUITIH IN JURIJ VEGA
teologije. Sveto pismo morajo študirati istočasno ali pozneje.1 Tudi je/.ike, v katerih je Sveto pismo pisano ali je vanje prevedeno, se morajo prej ali slej učiti."2
Konstitucije so dale predstojnikom navodila, kako naj usmerjajo dijake in študente pri pridobivanju potrebnega šolskega znanja: ..Predstojnik da dovoljenje za študij jezikov, če je to koristno za splošno dobro ali za posameznika.'1 Tisti, ki študirajo humanistične vede, naj imajo prav tako določen čas za izmenjavo mnenj in za disputaeijo o stvareh svoje stroke v prisotnosti koga, ki jih bo vodil."4
Pouk matematike pri jezuitih v drugi polovici 16. stoletja
Jezuiti so bili "otroci renesanse", obdobja, kije pod vplivom starogrške in rimske kulture in umetnosti pospeševalo razcvet znanosti in umetnosti. Vzgajali so takratno kulturno elito. Renesansa je pospeševala razvoj astronomije, matematike, tiska ... Rimski jezuitski kolegij, ustanovljen leta 1551, je imel zelo pomembno vlogo pri usposabljanju v znanostih, ki so pospeševale tehnični napredek. V rimskem kolegiju so poučevali ugledni jezuitski profesorji Clavius, Grienbcrgcr, Schci-ner. Kircher. Bellarmino. Galileo idr.3
V jezuitskih kolegijih so od vsega začetka cenili pouk matematike. Rektor kolnskega jezuitskega kolegija je 18. 8. 1569 pisal jezuitskemu vrhovnemu predstojniku Frančišku Borgii. da so zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev prisiljeni zmanjšati število profesorjev matematike, metafizike, etike in grškega jezika. Vrhovni predstojnik je vztrajal, da mora biti šolanje brezplačno. Ohraniti je treba visoko kvaliteto študija. Tako bodo dali zgled še drugim šolam v Kolnu. da tudi one ne bodo zahtevale šolnine.6 V kolnskem jezuitskem kolegiju se je nadaljeval pouk matematike. V kolegiju so novembra 1599 poučevali: dva profesorja v grama-tikalnih razredih, eden v humanističnih, po eden retoriko, grški jezik in matematiko ter dva filozofijo.7
Poročilo ingolstadtske jezuitske akademije 27. 1. 1588 omenja osem profesorjev: tri za filozofijo, po enega pa za teologijo, matematiko, dialektiko in hebrejski jezik.8
Rektor dunajskega kolegija Lavrencij Maggio je 7.7. 1765 poročal jezuitskemu vrhovnemu predstojniku, da ima dunajski kolegij 12 profesorjev: dva profesorja filozofije, enega za retoriko, enega v humanističnih, tri v gramatikalnih razredih in
1 Konstitucije Družbe Jezusove, IV. del, čl. 366.
'Konstitucije Družbe Jezusove. IV. del. čl. 367.
J Konstitucije Družbe Jezusove, IV. del, čl. 368.
4Konstitucije Družbe Jezusove, IV. del. čl. 380.
5Kovačič, 2003, str. 86.
6Duhr I/l. 40.
7DuhrI/l,45.
sDuhr 1/1,62.
JEZUITSKI ŠTUDIJSKI NAČRT IZ LETA 1599
59
enega za začetnike. Profesor v humanističnih razredih je bil tudi profesor grškega jezika. Eden od dveh profesorjev filozofije je bil tudi profesor matematike.
Predavanja na jezuitski univerzi v Gradcu so se začela 11. 11. 1585. V Gradcu je leta 1599 poučevalo devet profesorjev: dva dogmatično teologijo, trije filozofijo, po eden pa Sveto pismo, moralno teologijo, etiko in matematiko. Med profesorji filozofije je bil en profesor etike in eden matematike.10
Jezuitski študijski načrt iz leta 1599
Zaradi hitrega razvoja jezuitskega šolstva, predvsem pa zaradi pogoste izmenjave profesorskega osebja med kolegiji, se je vse bolj kazala potreba po enotni ureditvi jezuitskega šolstva. Vrhovno jezuitsko vodstvo je od leta 1581 pripravljalo jezuitski študijski red. Temeljni dokument z naslovom Ratio atque institutio studiorum Societatis lesu je izšel leta 1599 in je z nekaterimi dodatki v novi izdaji leta 1616 veljal do razpustitve reda.11
V pravilih za profesorja matematike je v jezuitskem študijskem načrtu iz leta 1599 zapisano: ..Slušateljem fizike naj profesor razloži v treh četrtletjih Evklidove elemente.12 Snov naj nato dva meseca ponavljajo. Temu naj dodajo nekaj geografije ali nauka o krogli, tisto, kar študentje radi poslušajo. To naj stori, ko razlaga snov ali pozneje. Profesor matematike naj poskrbi, da bo vsak mesec ali vsaj vsak drugi mesec kateri od slušateljev na velikem shodu filozofov in teologov pojasnil kak pomembnejši matematični problem. Če se bo zdelo primerno, naj ga utemelji z dokazom."13
Študijski red naroča provincialom: „V drugem letniku filozofije naj slušatelji v treh četrtletjih poslušajo matematična predavanja. Tisti, ki so posebej nagnjeni k temu študiju, naj imajo posebna predavanja."14
Profesorji filozofije so imeli navodila za pouk: „V razpravo o znanosti naj se vključi v največji meri uvod v fiziko kakor tudi razdelitev znanosti, različni načini postopanja v matematiki in fiziki. Vsak mesec naj bodo disputacije, v katerih naj se zjutraj in pri kosilu razpravlja o treh temah. Zjutraj naj razpravlja najprej teolog z metafizikom, fizik z metafizikom, fizik z logikom, pri kosilu pa metafizik z metafizikom, fizik s fizikom, logik z logikom. Zjutraj naj naredi kratek zaključek metafizik, pri kosilu pa fizik."1S
yDuhr I/l. 50.
10DuhrI/l. 166-168.
1 'Ciperle. 1992. str. 163-166.
'"Evklid je bil starogrški matematik iz okrog leta 300 pred Kristusom. Evklidova knjiga je bila okrog 20(X) let osnovni priročnik za pouk geometrije na srednjih in visokih šolah.
1 * Ratio studiorum Societatis lesu 1599, Regulae professoris mathematicae. str. 82.
^Ratio studiorum Societatis lesu 1599. Regulae provincialis. str. 15.
1 5 Ratio studiorum Societatis lesu 1599. Regulae professoris philosophiae. str. 76 in 79.
60
POUK MATEMATIKE PRI JEZUITIH IN JURIJ VEGA
Jezuitski kandidati za misijone potrebujejo poglobljen študij matematike
Jezuitski študijski program (gimnazijski) je v 2. polovici 16. in v 17. stoletju obsegal na nižji stopnji gramatikalno-humanistično-retorično usmeritev. Pouk matematike je bil tudi vključen, vendar je bilo v ospredju gramatikalno znanje. Dijaki naj bi se naučili pravilnega in elegantnega pisanja proze in verzov v latinščini. Obvladali naj bi umetnost govorništva in pesnjenja."'
Ko je leta 1611 v Rimu vstopil k jezuitom znameniti nemški matematik in arhitekt Johann Adam Shall von Bell (1591-1666), seje povečalo zanimanje nemških in avstrijskih jezuitov za pouk matematike. Matematiko je študiral pri češkem Nemcu Christophu Grienbergerju (156-4—1636), Claviusovem nasledniku na rimskem kolegiju. Schall je prišel leta 1622 na Kitajsko, kjer je dokončal preureditev koledarja, ki gaje začel Matteo Ricci (1552-1610). Leta 1644je bil imenovan za prvega vodjo cesarskega astronomskega urada v Pekingu in leta 1658 postal mandarin 1. stopnje.17
V Evropi so bili kar dobro obveščeni o velikih uspehih jezuitskih misijonarjev na Kitajskem. Francoz Nicolas Trigault (1577-1628), kije v letih 1613-1619 kot jezuitski prokurator zastopal kitajske misijonarje v Rimu, je k obveščenosti veliko pripomogel. Leta 1612 je odpotoval v Evropo, da bi pripeljal nove misijonarje, temeljito poučene v astronomiji, matematiki in drugih naravoslovnih znanostih. Samo tako izobraženi jezuiti bi lahko preuredili kitajski koledar.18
Razglasitev sv. Frančiška Ksaverija za svetnika leta 1622 je poživila zanimanje za misijone na azijskem Daljnem vzhodu. Mladi jezuiti so se navduševali za delovanje na Kitajskem. Mnogi so se napotili tja. a samo tretjina jih je prišla na cilj, drugi so pomrli zaradi epidemij in nesreč na morju.19
Na jezuitskih visokošolskih ustanovah v avstrijski jezuitski provinci so začeli pripravljati mlade jezuite s temeljito matematično izobrazbo za delovanje v misi-jonih na azijskem Daljnem vzhodu, v Indiji in Ameriki. Slovenski jezuit Andrej Kobav, rojen v Cerknici leta 1591, je bil ugleden matematik. Bil je visokošolski profesor matematike v Gradcu v letih 1624, 1627-1631 in 1645-1649, na Dunaju pa 1640-1641 in naslednje leto v Trnavi.20
Na Dunaju je leta 1643 izdal knjigo Vindicae astroriomiccie theticae piv Dio-nysio cognomento exiguo... sen nato, mortuo redivivoque lesu homini Deo... vota dissertcitio. Kobav je v knjigi obravnaval tudi Keplerjevo in Kopernikovo delo.21
lfiCiperle. 1992, str. 164-166.
17Južnič. Hallerstein. 2003. str. 91.
18Baldini'as, 1998, str. 200; Collani. LTHK X, 236-237.
lyMarek. 1992, str. 74.
20CASIII. 644; Sommcrvogel IV, 1136-1137.
21Sommervogel IV, 1136-1137; SBLIII, 475-476.
POGLOBLJEN ŠTUDIJ MATEMATIKE
61
Kobav, kije bil široko razgledan v astronomiji, geografiji, zgodovini in teologiji, je skušal ugotoviti dan Kristusovega rojstva, smrti in vstajenja.22
Profesorji matematike na višji stopnji študija so kandidate za misijone usposabljali s temeljitim študijem matematike za sestavljanje koledarja, astronomska opazovanja, izdelovanje kart itd. Novi misijonarji so se za odhod v misijone običajno usposabljali na univerzah v Coimbri in Lizboni. Tam so pridobili nujno potrebno znanje astronomije, kartografije in drugih znanosti.
Ko je Ljubljančan Janez Adolf Steinhauser med leti 1639-1641 študiral teologijo na Dunaju in se pripravljal za odhod na Filipine, je živel skupaj s Kobavom. profesorjem matematike, ki je pripravljal knjigo o liturgičnem koledarju.23 Steinhauser je bil misijonar v Manili na Filipinih v letih 1643-1648.
Bernard Distel. Vipavec (1623-1660), je bil prvi slovenski jezuit, ki je stopil na tla kitajskega cesarstva. Študiral je teologijo v Gradcu (1647-1649), ko je tam Andrej Kobav poučeval matematiko. Distel je po študiju teologije v Gradcu poučeval tudi matematiko. V misijone je odpotoval leta 1652 24 Najprej je šel kot odposlanec v Perzijo. Ko seje vrnil v Evropo, je leta 1656 spremljal Johanna Gruberja iz avstrijske province. Dodeljena sta bila astronomskemu uradu, ki gaje vodil Johann Adam Schall von Bell. Distel je moral zaradi šibkega zdravja kmalu iz Pekinga in že naslednje leto je umrl.25
Avstrijski cesar Ferdinand II. (1619-1639) je 13. 10. 1623 sklenil z jezuiti dogovor glede visokošolskega študija, t.i. Sanctio pragmatica. Dogovor so upoštevali več kot stoletje. Jezuitski profesorji so bili razdeljeni po strokah: za humanistične vede. filozofijo in teologijo. Teologijo so predavali profesorji sholastične teologije. Svetega pisma, hebrejskega jezika, kontroverzne in moralne teologije. Filozofijo so učili profesorji metafizike, etike, matematike, logike, dialektike, jezikov in poetike.26
Mesto Dunaj je bilo v prvi polovici 17. stoletja zelo prizadeto zaradi 30-Ietne vojne (1618-1648). Jezuiti v Gradcu so bili daleč od vojaških spopadov. Leta 1603 je v graškem kolegiju delovalo 90 jezuitov, leta 1619 že 131, leta 1633 pa celo 174. Na univerzi je poučevalo od petnajst do osemnajst profesorjev. Leta 1633 je na gimnaziji poučevalo šest in na univerzi dvanajst profesorjev.27
Ohranjen je študijski načrt kolnskega jezuitskega kolegija za šolsko leto 1641/ 42. Imeli so predavanja iz metafizike, etike in fizike. Pri matematiki so poučevali aritmetiko in Evklidovo praktično geometrijo. Pri geometriji so govorili o sončnih
"Prosen. 1991. str. 169.
23CAS1II. 758.
24CAS1II, 573.
25Kovačič. 2002. sir. 96.
26Duhr 11/1,549-551.
27Duhr I I/l. 333.
62
POUK MATEMATIKE PRI JEZUITIH IN JURIJ VEGA
urah. planetih in optiki. Profesor matematike je od 1. maja do 10. oktobra 1642 poučeval logiko, aritmetiko. Evklidove elemente, geometrijo in zemljemerstvo. Pri fiziki so leta 1642 govorili o astronomiji, geograliji in optiki.2s
Uveljavljanje študija filozofije, ki je obsegal pouk matematike
Temeljito matematično znanje je imelo vse večjo vlogo. Da bi si ga lahko pridobili, so v visokošolskem študiju filozofije poučevali tudi matematiko. Zelo pomembno je bilo odpiranje novih kateder za filozofijo. Po jezuitskem študijskem načrtu so poučevali filozofijo tri leta. Študij je obsegal predavanja iz logike, fizike in metafizike.
V	goriškem jezuitskem kolegiju je bila na začetku šol. 1. 1650/51 ustanovljena katedra za filozofijo. To seje zgodilo 55 let pred ustanovitvijo enake katedre v Ljubljani. V goriškem kolegiju je bila ustanovljena katedra za filozofijo celo prej kot v Celovcu (1653). Medtem ko je v Celovcu predavalo kar pet profesorjev filozofije, je bil v Gorici samo en predavatelj."4
Celovški jezuitski kolegij je bil z dohodki od posestva v Dobrli vasi na Koroškem gmotno bolje preskrbljen kakor ljubljanski in goriški. Leta 1652 je kancler Lenart Scherer zbral v sklad kar 50.000 forintov. kar je bilo dovolj za vzdrževanje enega profesorja cerkvenega prava, dveh profesorjev moralne teologije in petih profesorjev filozofije. Že leta 1653 so se začela v Celovcu na katedri za filozofijo predavanja. Takrat je bil rektor celovškega kolegija nekdanji rektor ljubljanskega kolegija Janez Gerb.30
V	celovškem kolegiju so leta 1655 predavali filozofijo trije profesorji, eden etiko in eden matematiko. Leta 1656 so že imeli popoln študij filozofije s 24 študenti. Leta 1665 je obiskovalo celovško jezuitsko šolo 629 dijakov in študentov; ena petina je bila plemiškega rodu. Pouk moralne teologije je obiskovalo 25 študentov. metafiziko 35. fiziko 39 in logiko 69 študentov. Pouk retorike je obiskovalo 68 dijakov, poetiko 57, sintakso 95, gramatiko 90, principio 74 in infimo 77 dijakov. V naslednjih letih je število študentov in dijakov nekoliko upadlo, leta 1694 pa je znova naraslo na 686 dijakov in študentov. leta 1697 jih je bilo 641, leta 1700 pa 536.31
Najpomembnejši jezuitski matematik v Celovcu je bil Štajerec Zaharija Traber (1611-1679).32 V Celovcu je poučeval matematiko v letih 1665-1669. na Dunaju v letih 1654-1655, 1661-1663, 1673-1678, 1644 pa v Trnavi in 1645 v Passau.33
2xDuhrII/1.505.
29Kovačič. 1998. str. 63-64.
30CASIII, 600.
3,Duhr III, 205.
32Južnič, 2002. str. 366.
33CGASIIII, 773; Sommervogcl VIII, 198.
UVELJAVLJANJE ŠTUDIJA FILOZOFIJE
63
Dunajske višje jezuitske šole je obiskovalo leta 1673 1430 dijakov in študentov. Leta 1689 je bilo študentov in dijakov 1620, leta 1694 pa 1750. Leta 1700 je bilo študentov logike 322, fizike 185, metafizike 129, moralne teologije 25 in spekulativne teologije 320.34
V	avstrijski jezuitski provinci je bil graški kolegij po pomembnosti takoj za dunajskim. V Gradcu je delovalo kar 150 jezuitov: 30 duhovnikov. 100 bogoslov-cev (študentov filozofije in teologije) in 20 jezuitskih redovnih bratov. Profesorjev visokošolskega študija je bilo 13. Profesorja sholastične teologije sta bila dva, hebrejski jezik je učil eden, moralno teologijo dva, Sveto pismo eden. filozofijo trije, etiko in matematiko pa po eden. V šestih gimnazijskih razredih je poučevalo šest profesorjev. Leta 1697 so imeli graški jezuiti 144 študentov dogmatične teologije. 44 moralne teologije, 88 metafizike, 89 fizike in 182 logike. V gimnazijskih razredih so imeli 94 dijakov retorike, 106 poetike, 117 sintakse. 158 gramatike. 119 principie in 164 parve.35
V	drugi polovici 17. stoletja je vrhovni jezuitski predstojnik spodbujal provinciate in rektorje kolegijev, da si pridobijo profesorje matematike. Jezuitski provin-ciali so se pritoževali, da za pouk matematike ni dovolj usposobljenih ljudi. Od jezuitskih univerz so zahtevali, da usposobijo dovolj profesorjev za to službo.36
Severnonemški jezuitski provincial je 31.8. 1652 vrhovno jezuitsko vodstvo v Rimu opozoril, da mu primanjkuje sposobnih članov, ki bi lahko študirali matematiko in grščino. Vrhovni jezuitski predstojnik Oliva je 8. 10. 1672 pisal južnonem-škemu provincialu, naj spodbuja študij matematike, grškega jezika, arheologije, cerkvene zgodovine in kontroverzne teologije.37
Leta 1654 je Južni Tirolec, kitajski misijonar Martini Martino (1614-1661) poslal v Rim dve spomenici o kitajskih obredih. Obe v zagovor jezuitske prilago-ditvene metode. Bilje eden od pomembnejših kartografov na Kitajskem.38
Kitajski jezuitski misijonar Martini Martino je leta 1654 prišel kot prokurator kitajske viceprovince na Dunaj. Cesar Ferdinand III. (1637-1657) gaje sprejel in bogato obdaroval, obljubil mu je vsakoletno obdarovanje. Martini seje vrnil na Dunaj naslednje leto in cesar mu je podaril glasbeno-optično-astronomsko napravo.39
34DuhrIII. 191.
35Duhrin, 201.
36Duhr m, 413.
37Duhr in, 376.
38Rivinius. LTHK VI. str. 1433-1434.
39Duhr m. 334-336.
64
POUK MATEMATIKE PRI JEZUITIH IN JURIJ VEGA
Začetki poučevanja filozofije v Ljubljani
Ko sta dobila rektorja ljubljanskega jezuitskega kolegija Rudolf Lewenbcrg (rektor od 1. 1. 1701 do 1. 1. 1704) in Vipavec Simon Karchne (od 1.1. 1704 do 27. 1. 1707) od nekaterih kranjskih družin, deželnih stanov in posameznikov darove v znesku 22.110 goldinarjev, so jezuiti v Ljubljani lahko začeli s celotnim učnim programom visokošolskega študija. V ustanovni listini visokošolskega študija filozofije ljubljanskega jezuitskega kolegija so zastopniki kranjskih deželnih stanov 29. 2. 1704 izjavili: ..Zaradi večje slave Božje in uspešnega uvajanja in pospeševanja svobodnih umetnosti ter dobrih ved in zaradi boljše vzgoje domače plemiške mladine smo naklonili za ustanovitev filozofskih študijev in predavanj cerkvenega prava v nadvojvodskem kolegiju Družbe Jezusove v Ljubljani k vsoti, ki so jo za ta namen že zbrali drugi dobro misleči domoljubi, letni znesek 400 gld. uradne veljave in te naj omenjeni kolegij prejema, dokler bo skrbel za filozofska predavanja s tremi in za predavanja cerkvenega prava z enim profesorjem." Leta 1705 so začeli s predavanji logike (142 slušateljev), v dveh naslednjih letih pa so sledila še predavanja iz fizike in metafizike. Tako je bil izpolnjen učni načrt triletnega filozofskega študija. Leta 1705 so v Ljubljani začeli predavati tudi cerkveno pravo.40
Ljubljanski rektorji so nekoliko pozneje odgovorili na pereče potrebe takratnega plemstva, meščanov in duhovnikov. Šibko gmotno stanje je gotovo zaviralo ustanavljanje visokošolskega študija v ljubljanskem kolegiju, ki je imel le malo dohodkov od svojega posestva v Pleterjah. Posestvo je bilo preveč oddaljeno od Ljubljane.41
Pouk matematike v Ljubljani do terezijanskih reform študija filozofije
(1704-1747)
Ljubljanski profesorji fizike so običajno poučevali tudi matematiko. Nemec Atanazij Kircher (1601-1690). profesor v rimskem kolegiju, je imel velik vpliv v prvih letih pouka matematike in fizike v ljubljanskem kolegiju.
Avstrijec Janez Krstnik Thullner (1668-1747)42 je bil v tem času najpomembnejši med jezuitskimi profesorji v Ljubljani. Matematiko je poučeval v Ljubljani (1708/1709), v Linzu (1705-1707) in na Dunaju (1707/1708 in 1710-1713).43 Lovrenc Danijel Wolbiz in Janez Ernest Erberg sta teze pri Thullnerju naslovila z "matematičnimi vajami". Izpit je bil 23. 6. 1709 ob koncu predavanj iz matematike
4HSchmidt, 1963. str. 133.
4IKovaČic. 1998. str. 64.
42Južnič, 2002, str. 367.
43CGAS1III, 1711: Stoger. 364: Sommervogel VIII, 7.
TEREZIJANIŠČE
65
v Ljubljani. Jezuitski viri posebno cenijo Thullnerjevo delo Geometria extempora-nea, izdano leta 1711 na Dunaju.44
Dunajčan Franc Schmelzer (1678-1738) je poučeval matematiko v Ljubljani v letih 1711-1712. Njegova latinska učbenika matematike in fizike sta bila sestavljena v Ljubljani in na Dunaju. Ostala sta v rokopisu. Ko je vodil ljubljanski kolegij Andrej Miigerl (1710-1713). rojen v Gradcu, je leta 1712 izšla Schmelzer-jeva prirodoslovna knjiga Brevis mathesin incluctio 45
Štajerec Sebastijan Stainer (1679-1748) je od 2. 11. 1714 do 25. 10. 1717 učil v Ljubljani logiko, fiziko in matematiko, prej pa je bil profesor v Linzu (1712) in Gradcu (1714). Pod njegovim vodstvom so v Ljubljani priredili številne filozofske razprave in javne nastope.46
Štajerec Jožef Kraus (1678-1718) je poučeval fiziko in matematiko v Ljubljani v letih 1716-1718. V Ljubljani je leta 1717 izšla njegova razprava o fiziki in matematiki Consolatio geographiae in solatium desolatae mathesin. Takrat je vodil kolegij rektor Maksimiljan Galler (1716-1719), rojen v Gradcu.47
Terezijanišče
Dunajski plemiški zavod Terezijanišče je prinesel veliko novega v jezuitski in vzgojni program. Pobudo za ustanovitev tega vzgojnega zavoda je dal jezuitski zgodovinar Franc Wagner (1675-1748). Nemec iz Švabske 48 Wagner je leta 1738 jezuitskemu vrhovnemu predstojniku Retzu predložil nov študijski program. Retz je že 8. 11. 1738 avstrijskemu jezuitskemu provincialu svetoval, naj ustanovi takšen zavod. Vrhovni predstojnik je hotel ustanoviti tak plemiški zavod, kot so ga imeli v Parizu. Avstrijskemu provincialu Krieggerju je svetoval, da pritegne k vzgojnemu delu tudi piariste. Jezuiti so imeli dolgotrajne pogovore z avstrijskim cesarjem Karlom VI. (1711-1740) in njegovo hčerko Marijo Terezijo (1740-1780). Novi plemiški zavod so lahko leta 1746 poimenovali po cesarici. Istega leta je izšel študijski in vzgojni program Terezijanišča. Nikogar niso v zavod sprejeli brez cesaričinega dovoljenja.
V Terezijanišču so v gimnazijski pouk vpeljali prevajanje iz latinščine v nemščino. Visokošolski študij je obsegal le dveletni pouk filozofije. Obsegal je pouk logike, fizike, matematike in etike. Poudarek je bil na pouku matematike, gradbeništva in na gradnji vojaških objektov. Pri pouku fizike je bila v ospredju empirična
"Hlu/.nič. 2002, str. 347.
45Južnič, 2002. str. 347.
46Južnič. 2002. str. 373.
47Ju/nič. 2002, str. 349.
48CGASIIII. 1795: Stogcr. 386-387; Sommervogel VIII. 940-946.
66
POUK MATEMATIKE PRI JEZUITIH IN JURIJ VEGA
fiziku. Pri pouku etike je bil poudarek na državljanski vzgoji. Po filozofskem študiju je sledil triletni študij naravnega in ljudskega prava, zgodovine prava, civilnega in cerkvenega prava. Vključen je bil tudi študij zgodovine, geogralije in rodoslovja.
V	prvih šestih letnikih so jezuiti poučevali tudi občo zgodovino, kronologijo, geografijo in heraldiko. V prvih letnikih so poučevali nemško gramatiko in književnost ter aritmetiko. Na željo staršev so profesorji učili dijake žive jezike, obrambo-slovje in jahanje, imeli so tudi plesne vaje.4''
V	Terezijanišču je v letu 1747 delovalo 15 jezuitov, leta 1750 jih je bilo že 35, leta 1770 pa kar 60 (54 patrov in 6 redovnih bratov). Dijakov in študentov je bilo v Terezijanišču 79 (leta 1748), 110 (1750), 130 (1752). 150 (1765). Ob ukinitvi Družbe Jezusove (1773) je imelo Terezijanišče poleg profesorjev za gimnazijske razrede in filozofije tudi profesorje za nekatere nove učne predmete: za francoski jezik (1). za madžarski jezik (3). za češki jezik (2). italijanski jezik (2). grški jezik
(1).	za zgodovino (3). za francosko in nemško govorništvo (po I). za gradbeništvo
(2).	za leposlovje (2). za fiziko (1). za matematiko (1) in za arhitekturo (1 ).5H
Pouk matematike na Dunaju, v Gradcu in Celovcu v 18. stoletju
V dunajskem jezuitskem akademskem kolegiju je delovalo od 120 do 130 jezuitov. Leta 1770 jih je tam delovalo 139: 56 patrov. 60 bogoslovcev in 23 redovnih bratov. V začetku 18. stoletja so na univerzi učili sholastično teologijo dva profesorja. moralno teologijo dva profesorja, cerkveno pravo en profesor. Sveto pismo en profesor, hebrejski jezik in kontroverzno teologijo po eden. Filozofijo je poučevalo pet profesorjev, matematiko pa eden. V gimnazijskih razredih je v šestih razredih poučevalo šest profesorjev. Sredi 18. stoletja so predavali cerkveno zgodovino (en profesor), občo zgodovino (en profesor), cerkveno govorništvo (en profesor), civilno govorništvo (en profesor), fiziko in astronomijo (po en profesor). Leta 1738 so imeli 2300 dijakov in študentov, kar je bilo največ do takrat, do leta 1762 pa se je število zmanjšalo na 1200.
Leta 1729 je bil vpeljan študij zgodovine (3 ure tedensko). Leta 1737 je bilo vpeljano v okviru študija geografije praktično delo za izdelavo zemljevidov. Tudi v gimnazijske razrede je bil vpeljan študij geogralije. S terezijanskimi šolskimi reformami je bil leta 1746 prenovljen študij fizike in matematike. Vpeljani so bili posebni učbeniki za geometrijo in trigonometrijo, logiko in tudi za vaje iz aritmetike in algebre. Leta 1746 so začeli z vajami iz eksperimentalne fizike. Ob koncu šolskega leta v juniju, juliju in avgustu so obiskovali vaje nadzorniki s cesarskega dvora.
49Duhr IV/1,358-360.
5,)Duhr IV/I. 362.
POUK MATEMATIKE NA DUNAJU. V GRADCU IN CELOVCU
67
Že leta 1714 je bil v dunajskem kolegiju odprt matematični kabinet. V naslednjih letih so ga razširili. Kabinet je imel 79 optičnih . 48 hidravličnih in pnevmatičnih. 45 astronomskih in geografskih inštrumentov. 52 inštrumentov za sončne ure. 78 za geometrijo in aritmetiko, zbirko mineralov, favne in flore, kitajskih in japonskih redkosti. Knjižnica je bila zelo bogata. Leta 1733 je bil zgrajen astronomski observatorij, ki so ga leta 1735 razširili. Leta 1767 je pridobil matematični kabinet nove inštrumente in izboljšal že obstoječe.51
V	»ruškem kolegiju je bilo leta 1705 trideset patrov, pet bogoslovcev. ki so bili profesorji ali vzgojitelji v kolegiju. V kolegiju je študiralo 100 bogoslovcev in delovalo 20 redovnih bratov. Leta 1720 so poučevali: sholastično teologijo (dva profesorja), moralno teologijo (dva profesorja), kontroverzno teologijo (en profesor). cerkveno pravo (en profesor), Sveto pismo (en profesor), hebrejski jezik (en profesor), filozofijo (štirje profesorji) in matematiko (en profesor). V gimnaziji sta poučevala dva patra in štirje bogoslovci. Leta 1760 je začel po en profesor poučevati občo zgodovino, cerkveno zgodovino, cerkveno govorništvo, civilno govorništvo in grški jezik. V gimnazijskih razredih so poučevali samo patri. Spekulativno teologijo sta poučevala samo dva. eden pa fiziko.
V	graški gimnaziji je bilo leta 1701 1000 dijakov (100 dijakov iz višjega plemstva), filozofijo je študiralo 400 študentov in teologijo 200. Po sedemletni vojni 1756-1763 seje zmanjšalo število dijakov, in sicer že leta 1761 na skupno 771 študentov in dijakov (od tega 417 dijakov). Pred razpustitvijo graškega kolegija seje zvišalo število dijakov in študentov, in sicer leta 1770 na skupno 1036 (od tega 514 dijakov). Leta 1728 so v graškem kolegiju vpeljali pouk zgodovine. Leta 1745 so zgradili novo zvezdarno. Za novogradnjo je kolegij dal 7000 forintov. provincial pa je daroval 2000 forintov. Nova stavba je imela fizikalni in matematični kabinet z devetimi sobami. V zgornjem nadstropju je bila astronomska opazovalnica. Imeli so tudi delavnico za izdelavo inštrumentov. Ustanovljen je bil fond. v katerega je bilo naloženih 4300 forintov.52
V	celovškem kolegiju je bilo ob ukinitvi Družbe Jezusove leta 1773 celo 47 jezuitov: 30 patrov, 4 bogoslovci in 13 redovnih bratov. Leta 1773 so poučevali moralno teologijo (2), cerkveno pravo (1), filozofijo (2), etiko (1). matematiko (1) in mehaniko (1). V gimnazijskih razredih sta poučevala profesor retorike ter profesor poetike, v gramatikalnih razredih pa so poučevali štirje bogoslovci. Leta 1765 je bilo na višji stopnji študija 102 študentov in 438 dijakov.53
51Duhr IV/1. 349-350.
52Duhr IV/1.384-385.
53Duhr IV/1,396.
68
POUK MATEMATIKE PRI JEZUITIH IN JURIJ VEGA
Pouk pozitivnih znanosti v ljubljanskem kolegiju
V 18. stoletju so se zučele vse bolj uveljavljati pozitivne znanosti. Cesarica Marija Terezija je s šolskimi reformami posegala v ustaljeni jezuitski študijski program. Ljubljanski jezuiti so se obotavljali vpeljati reforme, ker so za to potrebovali soglasje provincialnega vodstva, pa tudi zaradi pomanjkanja osebja in gmotnih sredstev. Ljubljanski rektor De Giorgio (1746-1749). Ljubljančan, seje najprej obrnil na provinciala. ko je posebna dvorna resolucija 12. 8. 1747 zahtevala skrajšan študij filozofije in v tretjem letniku predavanja i/, matematike, eksperimentalne fizike in osnov geometrije.54 Provincial Avguštin Hingerle (1747-1750). Ljubljančan.-"0 je v šol. 1. 1747/48 imenoval p. Jožefa Paumgartnerja. Avstrijca,56 za profesorja matematike v Ljubljani. Rektor Jožef de Giorgio je v istem letu odgovoril, da nimajo denarja za nabavo instrumentov za fizikalni kabinet. Tako je ostalo nekaj let. Pouk matematike pa seje redno nadaljeval.
Profesor Franc Haller. rojen v Varaždinu leta 1716. je leta 1748 prevzel pouk matematike od Jožefa Paumgartnerja in je bil profesor do leta 1750. ko je odpotoval v misijone. V letih 1751-1754 je čakal na ladjo v Lizboni. Komaj je prišel v Brazilijo, je leta 1755 umrl.57 Hallerjeva naslednika sta bila profesorja matematike Slovak Janez Schotter (1711-1777). ki je poučeval v Ljubljani v šol. 1. 1752/53,58 in Dunajčan Leopold Pfeiffer (171-4-1759), kije poučeval v Ljubljani v šol. 1. 1753/54.51' Profesorja se še nista usposabljala v Terezijanišču na Dunaju.
Ljubljanski profesorji matematike, ki so se usposabljali v Terezijanišču
S profesorjem matematike Bernardom Ferdinandom Erbergom (1718-1773) se je začelo obdobje profesorjev, ki so se usposabljali ali poučevali na Terezijanišču. Erberg je poučeval v Ljubljani od 1750 do 1752 in od 1755 do I758.6"
Dunajčan profesor matematike Jožef Kauffmann (1725-1791) je v letih 1757/ 58 in 1766-1771 kot nekdanji profesor Terezijanišča v šol. 1. 1757/58 vpeljal študij geodezije in gradbeništva na ljubljanski kolegij. Kaufmann je bil profesor filozofije v letih 1758 in 1763. ko je Ruder Boškovič obiskal Dunaj. Boškovič je bil strokovnjak za geodetske meritve. Leta 1766 so jezuiti v Ljubljani s pomočjo Kranjske
54Schmidt. 1963. 119. 140 in 146.
55CGASI 1,563: Stoger. 143: Sommervogel IV. 394-395.
56CGASIII. 1163.
57CGASI I, 500: Ju/nič. 2002. str. 349.
58CGASIII. 1498: Južnič, 2002. str. 349.
59CGASIII, str. 1208: Južnič, 2002, str. 350.
60CGASI I, 295; Ju/nič, 2002. str. 350.
VEGOVI PROFESORJI PRED UKINITVIJO DRUŽBE JEZUSOVE
69
kmetijske družbe ustanovili katedro za mehaniko in risanje ter začeli poučevati zidarje in tesarje.61 Ohranjene so izpitne teze. ki so jih opravili ljubljanski študentje pri Kaufmannu. Iz matematike so ohranjene izpitne teze za leti 1769 in 1771.62
Štajerec Janez Krstnik Schottl (1724-1777) je imel velike zasluge za uveljavitev astronomskih opazovanj v širšem evropskem prostoru. V Ljubljani je v letih 1759-1761 poučeval matematiko, prej (1754—1757) pa je bil profesor filozofije v Terezijanišču. Tudi po odhodu iz Ljubljane je bil v šolskem letu 1762-1763 znova profesor filozofije v Terezijanišču.63 V Ljubljani je 6. 6. 1761 opazoval prehod Venere čez ploskev Sonca in mrk Jupitra. V Terezijanišču je sodeloval s Kristjanom Riegerjem (1714-1780), Dunajčanom.64 Rieger je bil v letih 1748-1761 v Terezijanišču profesor arhitekture, eksperimentalne lizike in matematike. Tam je ustanovil fizikalno-matematični kabinet, in sicer istočasno kot štiri leta mlajši Bernard Ferdinand Erberg v Ljubljani. Rieger je bil rektor ljubljanskega kolegija od 11.6. 1772 do njegove razpustitve 29. 9. 1773. Oba sta na Dunaju spoznala Bo-škoviča. Schottlove meritve prehoda Venere čez ploskev Sonca je pohvalila tudi pariška akademija/0
Dunajčan Ignac Rosenberger (1724—1801) je bil profesor matematike v Ljubljani od 1761 do 1763 in v šol. 1. 1764/65. V Terezijanišču je bil leta 1752 knjižničar. v letih 1755-1760 pa profesor gramatikalnih in humanističnih razredov.66 Franc Radieucig. rojen v Gorici leta 1725. je bil profesor matematike v Ljubljani v šol. 1. 1763/64. v Celovcu pa v šol. 1. 1762/63.67
Vegovi profesorji matematike in fizike pred ukinitvijo Družbe Jezusove leta
1773
Ko je Dunajčan Gabriel Gruber (1740-1805)68 prišel v šol. 1. 1768/69 poučevat mehaniko v Ljubljano, je bil Jurij Vega že v 2. letniku jezuitske gimnazije. Jezuitski bogoslovec Avstrijec Matija Krickl je bil njegov učitelj matematike v prvih dveh letih gimnazije (v prvem letniku, imenovanem parva. in 2. letniku, imenovanem infima gramatica. principia). Krickl seje rodil 14. 2. 1744 v Avstriji. K jezuitom je vstopil 23. 10. 1762 na Dunaju. Tam je bil v noviciatu v letih 1762-1764. Snov humanističnih razredov je ponavljal 1765 v Leobnu. matematiko 1766 v Trnavi in
6ICGASIII. 692: Ju/nič. 2002, str. 350-352,379-388.
62Ju/.nič. 2002. str. 352.
63CGASIIII. 1499: Stiiger. 320.
^CGASIIII. 1381; Stoger, 302: Sommervogel VI. 1841; Južnič, 2002. str. 354.
65Južnič, Zgodovinski časopis 2002. str. 354: Južnič. Kronika 2002. str. 144-145.
66CGASIIII. 1400: Južnič, 2002, str. 354.
67CGASIIII. 1322: Južnič, 2002. str. 354.
68CGAS11.470: Stoger. 109: Sommervogel III. 1882.
70
POUK MATEMATIKE PRI JEZUITIH IN JURIJ VEGA
jezike 1767 na Dunaju. Ob ukinitvi Družbe Jezusove je študiral teologijo v Gradcu (1770-1773).69
Vegov profesor v 3. letniku gimnazije (media gramatica. gramatica) v šol. 1. 1769/70 in 4. letniku v šol. 1. 1770/71 (suprema gramatica. sintaksa) je bil jezuitski bogoslovee magister Filip Putscher, rojen 7. 12. 1746 na Dunaju. K jezuitom je vstopil 18. 10. 1761 na Dunaju, noviciat je opravljal v letih 1761-1763. V Leobnu je leta 1764 ponavljal snov i/, humanističnih razredov gimnazije. Filozofijo je študiral v Gradcu v letih 1765-1766. Leta 1767 je na Dunaju ponavljal študijsko snov iz jezikov. V Celovcu je leta 1768 poučeval v gramatikalnih razredih, v Ljubljani pa v prav takih razredih v letih 1770-1771. Teologijo je študiral na Dunaju od 1771 do 1773.70
Vega je začel obiskovati jezuitske nižje šole v šol. 1. 1767/68. ko je poučeval v Ljubljani Jožef Kauffmann. eden od najuglednejših profesorjev na katedri za mehaniko. Učil je geodezijo in gradbeništvo. Katedro so jezuiti ustanovili s pomočjo Kranjske kmetijske družbe. Predstojnik katedre za risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko je leta 1769 postal v ljubljanskem jezuitskem kolegiju Gabrijel Gruber.71 Iz let 1760 do 1782 so ohranjene teze zaključnih izpitov v ljubljanskem kolegiju. Leta 1773 je bila Družba Jezusova zatrta, vendar je šola. ki sojo poimenovali licej, s svojim učnim programom delovala še naprej.72
Ohranjenih je veliko zaključnih izpitov iz matematike, ki so jih dijaki opravili pri Kaufmannu v ljubljanskem kolegiju v času. ko je Vega obiskoval šolo. V naslovnicah nekaterih izpitov je zapisan le profesor filozofije Jane/. Pogrietschnig. rojen leta 1722 na Koroškem. Bil je profesor filozofije v Ljubljani v letih 1763-1768.7-1 Vega je začel gimnazijski študij, ko so v ljubljanskem kolegiju v polnosti zaživele terezijanske reforme pouka matematike na nižji in višji stopnji.
V ljubljanskem jezuitskem kolegiju je delovalo ob ukinitvi kolegija leta 1773 skupaj 43 jezuitov: 27 duhovnikov. 4 bogoslovci in 12 redovnih bratov. Duhovniki so bili profesorji moralne teologije (2), cerkvenega prava (1), filozofije (3) in matematike (1). Vpeljan je bil študij agronomije. Leta 1705 je bilo v kolegiju 795 dijakov in študentov (od tega 548 gimnazijcev). Študentov cerkvenega prava je bilo 67. moralno teologijo jih je študiralo 38. filozofijo pa 142. Leta 1714 je obiskovalo jezuitske šole v Ljubljani 922 dijakov in študentov, leta 1763 je bilo skupaj 711 dijakov in študentov in 1768 skupaj 668.74
69CGASIII. 806.
70CGASIII: Sommervogel VI, 1310-1311.
71Južnič, 2002, str. 379.
72Štrubclj, 1998. str. 93.
73CGASIII. 1253; Stiiger, 273: Sommervogel VI. 919.
74Duhr IV/1,395.
VEGOVI PROFESORJI PO UKINITVI DRUŽBE JEZUSOVE
71
Ko Vega še ni obiskoval višje stopnje študija v Ljubljani, je poučeval v šol. 1. 1771/72 matematiko v okviru študija filozofije Mihael Schmidt, rojen na Dunaju leta 1735. Schmidt ni bil gojenec Terezijanišča in tam tudi ni poučeval. Potrebno znanje iz matematike sije pridobil v času študija filozofije v Gradcu v letih 1755— 1758. V Ljubljani so izšle leta 1771 izpitne teze zaključnega izpita, ki so jih študentje opravili pri njem (naslov Tentamen publicum ex parte practica geometriae et trigoiwmetriae planae).15
Prelomnica za nadaljnjo Vegovo strokovno usmeritev je bil 5. letnik gimnazije (poetika) v šol. 1. 1771/72 in 6. letnik (retorika) v šol. 1. 1772/73, ko je bil njegov profesor matematike p. Jakob Knauer. Knauer seje rodil 16. 3. 1740 v Strassfriedu na Koroškem. Potem ko je najprej hotel postati častnik, je 7. 10. 1659 vstopil k jezuitom v Gradcu. Nižje študije je obiskoval v Terezijanišču. V Leobnu je leta 1759 ponavljal učno snov iz humanističnih razredov. V Gradcu je v letih 1760-1763 študiral filozofijo in ponavljal učno snov iz matematike in jezikov. V Celovcu je 1764-1766 poučeval v humanističnih razredih. Teologijo je študiral na Dunaju med leti 1767 in 1770. Na zadnje redovne zaobljube seje pripravljal leta 1771 v Judenburgu. nato pa je deloval v ljubljanskem kolegiju do njegove ukinitve. V tem času je vodil tudi Marijine kongregacije.76
Knauer je izdajal nemške prevode latinskih Ciceronovih govorov od leta 1772 do 1779. To je bilo v času, ko je Vega študiral v Ljubljani. Nekaj let je tudi urejal časopis Laibacher Zeitung. Na gimnaziji je poučeval do leta 1813. torej še v času francoske okupacije. Leta 1813 je postal kanonik Kurchpergove ustanove. Umrl je v Ljubljani 20. 10. 1819.77 Vega je bil med najboljšimi Knauerjevimi učenci.
Z Antonom Reilzem je dobil Vega ob koncu nižje stopnje študija avgusta 1773 prvo nagrado iz aritmetike. Reitz je bil rojen leta 1754 v Kanalu ob Soči. Za Antonom Linhartom je bil drugi v kozmografiji. Pri tem predmetu je bilo potrebno veliko znanja matematike in fizike 78
Vegovi profesorji matematike in fizike po ukinitvi Družbe Jezusove leta 1773
Ob koncu leta 1773 in na začetku njegovih študijev na liceju v Ljubljani je Vegi umrla mati. Vegov profesor matematike na višji stopnji študija v Ljubljani je bil Jožef de Glatfort Maffei. ki mu je pomagal pri premagovanju gmotnih težav. Maffei seje rodil 15. 8. 1742 v Gorici. K jezuitom je vstopil 19. 10. 1757 na Dunaju in je bil tam od 1757 do 1759 v noviciatu. V Leobnu je leta 1760 ponavljal učno snov iz humanističnih razredov. Filozofijo je v letih 1761-1762 študiral v
75CGASIIII. 14 Sommervogel VII. 808: Južnič, 2002. str. 354.
76CGASIII. 740: Stiigcr, 188: Sommervogel IV. 1125.
77SBI. III. str. 471.
78Petemel, 1854. str. 3-13.
72
POUK MATEMATIKE PRI JEZUITIH IN JURIJ VEGA
Gradcu. V Gorici je 1763-1765 poučeval v humanističnih razredih. V letih 1766-1769 je v Gradcu študiral teologijo. V Judenburgu je 1770 preživljal duhovno leto pred zadnjimi redovnimi zaobljubami. V Terezijanišču je bil v letih 1771-
1772	vzgojitelj in katehet. Na začetku delovanja v Ljubljani je v šol. 1. 1772/73 kot jezuit poučeval matematiko in zgodovino." Ko je predaval matematiko in balistiko, je postal pomočnik Gabrijela Gruberja.
Tudi Maffei je odločilno vplival na Vegovo strokovno usmerjenost. Jožef de Glatfort Maffei in Gregor Schottl sta bila 9. 10. 1773 potrjena za profesorja matematike na ljubljanskem liceju. Jurij Vega in Sigismund Zois sta bila pod izrazitim Maffeievim vplivom. Maffei je leta 1775 objavili 70 tez i/, matematike, med njimi pet tez o geodeziji in 17 o balistiki. Teze za Vegov izpit iz matematike leta 1774 se niso ohranile, ohranjene tudi niso tiste ob koncu nižješolskega študija (1773). To seje gotovo zgodilo zaradi razpustitve jezuitskega kolegija v Ljubljani. Maffeieve ohranjene izpitne teze so zelo pomembne za poznavanje učnega programa. Vega je avgusta 1775 končal študij filozofije skupaj z Antonom Kallanom iz Škofje Loke in Poglajnom. Na končnem izpitu so odgovarjali na vprašanja o logaritmih. Izpraševalci so bili nekdanja jezuita Jožef de Glatfort Maffei in Gregor Schottl ter Anton Čoki. ki ni bil jezuit.
Gregor Schottl seje rodil 14. 2. 1732 na Štajerskem. K jezuitom je vstopil na Dunaju 18. 10. 1747. Tam je bil tudi v noviciatu (1747-1749). Leta 1750 je ponavljal učno snov humanističnih razredov. Filozofijo je študiral ter ponavljal učno snov iz matematike in jezikov v Gradcu v letih 1751-1755. V Celovcu je v šol. 1. 1756-1757 poučeval v gramatikalnih razredih. Teologijo je študiral v Gradcu od 1758 do 1761. V duhovnem letu (1762) seje v Judenburgu pripravljal na zadnje redovne zaobljube. V letih 1763-1765 je poučeval v gramatikalnih razredih. Leta 1766 je bil v Celovcu pomočnik voditelja seminarja, katehet in spovednik. Na Reki je bil 1767-1768 profesor filozofije in spovednik. Profesor filozofije je bil tudi v Ljubljani in sicer v letih 1769-1776. Umrl je leta 1777. kmalu potem, ko sta skupaj z Maffeiem morala zapustiti Ljubljano, saj nista bila več dobrodošla v mestu.80 Schottl je objavil za Maffeiem 38 tez iz fizike. Bil je zagovornik Newtonovega nauka v Boškovičevi obliki.
Anton Čoki je bil Vegov izpraševalec na zaključnem izpitu. Bil je tudi zaupnik ljubljanskega škofa Karla grofa Herbersteina (1772-1787) in "politični" nasprotnik Maffeia in Schottla. Čoki je po odstranitvi Jurija Japlja (1744-1807) prišel 29. 11.
1773	za profesorja z Dunaja v Ljubljano.
79CGASIII. 920; SBL V. 4-5.
8HCGASI III. 1498-1499.
OKRAJŠAVE
73
Vega jc bil nekdanjemu profesorju in dobrotniku Maffeiu hvale/en. Maja 1800 mu je posvetil 2. i/dajo logaritmičnega priročnika. MalTei je po odhodu iz Ljubljane postal prošt v Stari Boleslavi in prelat kraljevine Češke. Vabili so ga na seje na dvoru, ko so obravnavali vprašanja iz matematike in stavbarstva.81
Okrajšave
•	ČASI I—H: Ladislaus Lukacs S. I., Catalogi personarum et officiotrum Pmvinciae Austria Societatis lesu /-// (1551-1640), Romae 1978-1982.
•	CGASI K—III: Ladislaus Lukacs S. I., Catalogus generalis sen Nomencla-tor biographicus personarum Pmvinciae Austriae Societatis lesu /-///. Romae 1987-1988.
•	LTHK: Lexikonfiir Theologie un Kirche, izd. Walter Kasper. Verlag Herder. 3. izd.. Freiburg im Breisgau. 1994.
•	SBL: Slovenski biografski leksikon. Ljubljana. Jugoslovanska tiskarna. 1: 1925-1932; 2: 1933-1952; Ljubljana. SAZU. 3; 1960-1971; Ljubljana. SAZU.4: 1980-1991.
81 SBL V. sir. 4-5.
Literatura
[ 1 ] Balilini'as. Ugo As assistencias ibericas da Companliia de Jesus e a actividade cientijica nas missoes asidticas (1578-1640). Alguns aspcctos culturais e institucioniais. Rcvisla portugucsu de tilosotia. volume 54. Fucultade de Filosotia Braga 1998. str. 195-246.
[2]	J. Ciperle. Jezuitski učni pmgram in njihovi študiji v Ljubljani. Redovništvo na Slovenskem. Jezuiti, zbornik simpozija. St. 3. Gorenjski tisk Kranj. Ljubljana 1992. str. 157-159.
[3]	C. Collani, N. Trigault. S. J. LTHKX. str. 236-237.
[4]	B. Duhr, S. J.. Gescliiclite derJesuiten in den Utndeni deutscher Zunge l-IV. Freiburg »« sgau. Herdersche Verlagshandlung. Miinchen. Regensburg 1907-1913. Verlagsanstalt vorm. G. J. Man/ 1921-1928.
[5]	J. Glonar. J. J. Knauer. S. J. SBL III. str. 471.
[6]	S. Ju/nič. Dilllieri: Rieger, Scliiitil. Gruber in Ambschell. Jezuitski jiziki r Ljubljani 1754-1785, Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino, izdaja Zgodovinskih društev, št. 50. Ljubljana 2002. str. 139-169.
[7]	S. Južnič. Hallerstein, Kitajski astronom iz Mengša. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana 2003.
[81 S. Južnič. Jezuitski pmfesorji matematike na višjih študijih v Ljubljani. Celovcu. Gorici, Trstu in na Reki. njihova matematična terjizikalna dela. Zgodovinski časopis, letnik 56. Ljubljana
2002,	str. 345-398.
[91 F. Kidrič. J. de Glatfort Maffei, SBL V. str. 4-5. [ 10] Konstitucije Družbe Jezusove z deklaracijami sv. Ignacija Lojolskega. slovenski prevod. Izdalo Predstojništvo Slovenske province Družbe Jezusove. Ljubljana Dravljc. 1990.
[11]	L. Kovačič. Jezuitski misijonarji 17. in 18. stoletja med soglasjem r Rimom ter suverenostjo kitajskega cesarja. Mandarin Hallerstein. Kranjec na Kitajskem dvoru. Didakta - Muzej Mengeš
2003.	str. 85-103.
[12]	L. Kovačič. Rektorji jezuitskega kolegija v Ljubljani (9. 8. 1597-29. 9. 1773), Redovništvo na Slovenskem. Jezuitski kolegij v Ljubljani, zbornik simpozija, št. 4. Ljubljana 1998. str. 49-76.
[13]	R. Malek. S. V. D.. Johann Adam Scliall von Bell und sein 400. Geburtsjuhiliium 1992. Archi-vum historicum. anno LXVI. fese. 131. Institutum historicum S. I.. Rim. 1997. str. 51-74.
[14]	M. Peternel. Georg Freiherr von Vega. Zweiter Jahresbericht der k. k. volstandigen Unterreal-schule in Laibach. Laibach 1854.
[15]	M. Prosen. A. Kobav. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga. 5. zv.. Ljubljana 1991. str. 169.
[16]	Ratio atque institutio studiorum Societatis lesu 1599. Napoli. Ponatis: Antwerpiae apud Ioan-nem Meuersium 1635.
[17| J. Rivinius. K. Martini Martino. S. J.. LTHK VI. str. 1433.
[18| V. Schmidt. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. I. del. Državna založba Slovenije. Ljubljana 1963, str. 148.
[19] C. Sommervogel. Bibliotheque de la Compagnie de Jesus, Premiere partie: Bibliographic par le Peres Augustin et Aloys de Backcr. Nouvelle Edition par Carlos Sommervogel S. J.. Stras-bourgeois. Bruxelles - Paris 1890-1900: publiče par la province de Belgique. Tome I-IX.
74
LITERATURA
75
|2()| J. Nep. Stftger, Scriptores Pmvinciae Austriacaa Societatis Jesu ah ejusilem origine cul nostra
usque tempom. Typis congregations meehitharisticae, Viennae, 1855. |2I | L. Štrubelj. Ohranjene teze zaključnih izpitov v ljubljanskem kolegiju. RedovniStvo na Slovenskem. Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597-1773), št. 4. Ljubljana 1998. str. 93-100.