zs Zalifevc mesarjevin hmct (Dopis iz laikega ol;raja.) Gotovo ima vsak staa pravico, da v njegovom imeau posamczaik, ali pa na skupnih zborovanjih izraža in pove svoje stanovske težnje. Tako šo tudi mesarji na svojem zborovanju _neseca oktobra v Mariboru stavili oblastvom svoje zahteve. Ker se pa omenjene zahteve ne tičejo samo mesarskega stanu, ampak nekatere zadevajo prav živo tudi kmetski stan, naj mi bo dovoljeno, da kot kmet izrazim s kmetskega stališCa nekaj misli. Dolžnost pa ima naŠa Kmetijska družba, da zastopa tukaj Ikmetske koristi. Predvsem je treba ugotoviti, da naš Łlovenski kmet ne kolje doma goveje živine, ako ni v sili. Klanje goveje živine doma po kmetih se je vršilo po kmetih doma, in izključno za domačo vporabo še pred kakimi 60 leti in sicer po večjih kmetijah. (V mislih imam tukaj laški okraj, pa so bile podobne razmere menda tudi po drugod.) Živina je imela takrat še tudi nizko ceno in kmetje so prodajali vino, fci je še takrat rastlo v našem okraju. Kmet, ki je imel staro ikravo, jo je proti zimi opital, zaklal in meso nasolil za poletje. Ako pa ni bilo doma take živine, je šel na sejem in kupil hrvaško bušo za 5 gld, jo poredil in doma zaklal. Tako mi pripovedujejo stari .kmetje. Ko so pa začeli proti koncu prejšnjega stoletja v našem okraju vsled trtne uši hirati viriogradi in je v zaČQtk-u tega stoletja goveja živina zaČela. prMlobivati na ceni, niso ikmetje klali doma, razven V slučaju obolenja. Klanje doma po kmetijah v večjem obsegu se je pričelo deloma lani proti jeseni, še bolj pa letos. Vzroka sta pred vsem dva. Izredno majhno popraševanje po goveji živini slabšc vrste, kakoršna se ikolje po kmetih s tem v zvezi izredno nizke cene in pa vsled suše pomanjkanje krme. Glede prvep-; zroka, da mesarji malo kupujejo govejo živino slabše vrste, kakoršna se pa seveda po kmetih nahaja, je dej.tvo. Prejšnja leta, ako sem hotel na sejmu prodati kravo staro 8—10 let, sem jo lahko prodal in sem prejel toliko, da sem lahko plačal davek, zavarovalnino in celo družino preskrbel za zimo z obutvijo. To je bilo v letih pred vojno in sedaj po vojni. Letos sem pa videl na sejmih, da se mesarji za tako živino sploh ne zmenijo, iker trdijo, da je uporaba mesa splošno silno padla. Ako pa mesar kupi tako živino, jo plača po 1 do 1.50 Din 1 kg žive teže. Sedaj pa lahko vsak izračuna, koliko prejme kmet za težko kravo, 400 do 500 kg. Niti za obutev za družino ne izkupi. Kje pa so drugi izdatki: davek, obleka, poprava poslopij! KoliIko je kmetij, kjer sploh ni drugega za odprodati ikakor kakšno goved. Kakor hiVro se cena nekoliko dvigne, kmetje ne bomo klali doma. Vzrok klanja doma je tudi Ietošnja su§a. Saj morajo ikmetje po hribovitih krajih že od avgusta naprej krmiti govejo živino s suhim senom. Sedaj, ko je dež namočil, je zrasla edinole paša. Tudi leta 1931 je bila huda suša, vendar kmetje niso fklali doma, ker se je -ivina lahko pro-dala. Vprašal bi mesarje: Kam naj gre kniet z živino, ako mu zmanjka krme, živine pa ne more niti za nizko ceno prodati? Ali naj jo odda l_onjederu? Ni na mestu tudi zahteva, da mora pri /vsakem zakolu živine meso ogledati živinozdravnik. Saj vidimo, da obči> :ki mesooglcdniki dobro vršijo ta posel. Gostilničarji tudi, ako koljejo svonje za gostilno, dajo meso ogledati občinskemu mesoogledniku, Če se pa cene živini dvignejo, pa kmetje itak ne bomo klali goveje živjjjie, (j-oma. Kmetijska podružnica Marifaor in okoliš. Še enkrat opozarjamo zlasti vinogradnike na predavanje, ki bo prihodnjo nedeljo dne "20. t. m., v učilnici sadjarske in vinarsk« šole o ravnanju z vinom s posebnim ozirom na pretakanje. Predmet bo obravnaval strokovnjak g. Franjo Vojsk, profesor na prej imenovani šoli. Ker imajo leto.nja. vina izredno malo kisline, zah(,evajo posebne pažnje. Začetek ob 9. uri dopoldne. Ljutomer. Okrajna posojilnica v Ljutomeru sporoča cenj. vlagateljem, da med drugimi sprejema tudi depotne vloge po primernem obrestovanju, katere pa so kot take v polnem znesku vsak čas na željo vlagateljev na razpolago. Domači denar v domače zavode! Delaj, varčuj, nanoži! -..,.; .,] _ ' Kmetska nadaljevalna Sola v Lfutomeru, ki je delovala ,že dve šolski leti v prostorih meSčanske šole, bo tudi letos pričela z rednim poukom, ako se javi dovoljno število učencev iz bbčin Ljutomer, Noršinci, Stročja vas, Cven, Presika, Slamnjak, Kamenščak, Cezanjevci, Stara cesta in Branoslavci. Vpisovanje se bo vršilo v nedeljo dne 20. t. m., ob 9. uri dopoldss v pisarni meščanske šole. Učenci pa s'e lahko javijo tudi pri svojih županih in dd 23. t. m. še pri vodji v meščanski šoli. Posebno onim učencem, ki so v preteklem šolskem letu prvič posečali šolo, se priporoča, da se prijavijo ter dobe na ta načfn pouk še tudi v ostali polovici učne snovi. Šola je namreč dveletna in vsa snov se predela v dveh tečajih. Slabe gospodarske razmere zahtevajo nujno, da pog'obi in razširi tudi kmetski mladenič svojo izobrazbo. Najboljšo in najcenejšo priliko za to mu nudi kmetska nadaljevalna šola, ki je brezplačna. Pouk bi se tudi letos vršil ob četrtkih in sobotah popoldne in bi se pričel z nastopom stalnega slabega vremena, nekako v začetku decembra.