95
Novica!' iz domačih io ptujih dežel.
Iz Dunaja. Se zmiraj se nič gotovega ne ve, ali bo mir ali bo vojska; saj pretekli teden se ni nič zgodilo, da bi jeziček na politični vagi bolj omahnil na eno ali drugo stran. Kakor pred, stojimo tedaj tudi se danes; vendar nekako potihnil je vojskini hrup in šum, čeravno nobeden ne ve: zakaj? Pa kaj bomo vpraševali o današnjih homatijah po tem „zakaj?" ker še nobeden ne ve: zakaj ima vojska biti? Ker v svojem premišljevanji ne lovimo radi praznih besed, ampak se le deržimo tega, kar se tii in tam godi, nimamo tedaj danes nič druzega povedati, kakor sledeče reči. Sardinska vlada je sedaj tudi svojo reservo k armadi poklicala, in tako šteje v vsem skupaj 150,000 vojakov za vojsko pripravljenih; to število ni sicer obilo samo po sebi, vendar je veliko, ako pomislimo, da sardinsko kraljestvo šteje le 5 milijonov pre-
•
bivavcov. Da ta armada, naduševana za vojsko od vseh strani, že na vso moč hrepeni po vojaki in da je bo nazadnje celo nemogoče berzdati, da bi na vrat na nos ne sprožila kakošnega nepokoja, je lahko zapopasti. Zatega voljo je že iz Pariza došel sardinski vladi opomin, naj železa preveč ne beli. Ker se sardinska vlada pri-duša, da ona ne bo vojske začela, ampak se le branila, če jo avstrijanska vlada začne, — in ker tudi fran-cozka vlada zagotovlja, da bode le sardinski armadi pomagala, ako jo avstrijanska napade, avstrijanska armada pa tega sama po sebi storila ne bo, — tedaj utegnejo Sardinci in Francozi devet let čakati, preden bojo zagrabili za meč. Ker pa po vojski hrepene, pravijo, da bi se utegnila ta tako-le sprožiti: Kakošna prekucijna stranka začne nalašč punt v Moden i ali Parmi; po zvezi od leta 1815 mora avstrijanska vlada tema deželama v zadregi pomagati; avstrijanska armada jima hiti res na pomoč — in lejte! v tem hipu bojo Sardinci zavpili, da je avstrijanska armada napadla Laško. Zoper to natolcovanje se sicer vzdiguje francozki časnik „La Presse" , — pa vendar morebiti ni popolnoma prazno. Se ene druge važne prigodbe moramo omeniti, namreč da se je 15. t. m. vradni francozki časnik „Moniteur" spet oglasil, pa vse drugač je govoril kakor 5. dan t. m. Tabart ni besedice zinil od miroljubja Napoleonovega; vse njegovo govorjenje je posebno nemškim deželam namenjeno, ktere hoče potolažiti, češ, da so se preveč prestrašile, da njim nič zalega noče Francoz, kteri jih le ljubi kot naj-bolji prijatelj. Ko jim je „Moniteuru tako pokazal gladko stran francozkega kožuha, jim pa ob enem tudi kaže kosmato stran ter pravi: ?,Al gorje vam, ako zdražite na vojsko pripravljenega leva!" Da s takimi besedami „Mo-niteur" ravno dosti rožic ni posadil po Nemškem, razodevajo že serditi glasi nemških časnikov.
—   C. k. dnarstveno ministerstvo je dogovorno s c. k. ministerstvoma notranjih zadev in kupčijstva, potem z vojaško osrednjo pisarnico Njih Veličanstva in najvišje policijske oblasti, prepovedalo i z vožnjo, v vožnjo in prevozu j o, orožja vsake verste, streliva, solita rja, žvepla in svinca čez mejo ob tujih italijanskih, deržavah, ob Svajci in ob  morju.
—  Pisemske marke po 3 krajcarje ne bodo prihodnje več čer ne, temuč zelene, marke za časnike pa bledo-vijolične namesti višnjeve. Dokler je omenjenih mark še kaj, se smejo rabiti za pisma in časnike.
—   Angležki poslanec lord C o w lev je živel na Dunaji res kakor navadno bogati Angleži živijo. Plačal je v naj-dražeji gostivnici „Hotel Munsch" za se, za svojo ženo in otroke in za ostalo družino vsaki dan 400 gold.
—   15. t. m. je terčil pri Mitterndorfu na zgornem Štajarskem vozovlak, ki je vojake peljal, z drugim praznim, tako da je bilo več vojakov poškodovanih. Vodnika vozo-vlaka, kteri je bil s svojo nemarnostjo te nesreče kriv, so zaperli.
—   Te dni so pripeljali na Duti a j 620 centov srebra iz Angležkega.
Iz Ogerskega. 11. t. m. je pogorelo c. kr. zalo-žišče hrane za vojake v Debrečinu; škode je za 40 do 50 tavžent gold.
Iz Galicije. VRadzehovu v zločovskem okrožju je bila 6. t. m. strašna nevihta z bliskanjem, gro-menjem in točo. Trešilo je v nek hlev, v kterem je vsa živina poginila.
Iz Serbije. Raje vi č prevzame ministerstvo notranjih zadev. Serbi, ako je časnikom verjeti, niso nič kaj dovoljni z Miloševim vladanjem in pravijo, da je za dvajset let zaostal v vladanja, kakoršnega je treba današnje dni, in si želijo njegovega sina Mihaela za kneza.
—   12. t. m. je izročil avstrijanski general-konzul v Belem gradu knezu Milošu, kteri je ta dan svoj rojstni
96
dan obhajal, pismo avstrijanskega cesarja, ktero je prav prijazno pisano.
Iz Rusije. Tudi ruska vlada je prepovedala, iz Rusije in Poljskega v druge evropejske dežele konj prodajati.
Iz Nemškega. Iz Bero lina. V deržavnem zboru je govoril minister unanjih zadev, baron Schleinitz, o sedanjih političnih zadevah 9. t. m. tako-le: »Pruski deržavni zbor je doslej samo pričakoval, kaj se bo zgodilo; zavoljo tega zasluži vladno zahvalo. Zdaj je pa prišel čas, da govorimo. Skerb zavoljo vojske ne izvira iz po-samnih, ojstro izraženih zadev, ampak iz globocega raz-pora med posamnimi deržavami. Pruska vlada je zdajci spoznala, kaj ji je storiti, namreč se potegovati, da obstoječe pogodbe ostanejo in se mir ohrani. V tem prizadevanji ima Prusija angležko vlado za tovaršico, s ktero živi v iskrenem prijatelstvu, in upanje, da bo to prizadevanje uspešno , prihaja poslednje dni čedalje večje. Pruska vlada se ravno tako zaveda, ktere dolžnosti ima kot evropska velika vlada, kakor tudi nikolj ne bo pozabila svojega domoljubnega namena. Vselej se bo z vso močjo potegovala za narodne zadeve, pravico, samostojnost in čast Nemčije. V tej politiki se čuti vlada ojačeno, ker sta narod in narodni zbor složna, in krepko in mirno pričakuje pri-hodnih prigodb." — Od Avstrije minister v tem govoru ni besedice čerhnil.
—   Grof parižki, najstareji unuk bivšega francozkega kralja Lu d o vi k a Filipa, je imel namen, v prusko armado stopiti, pa pruska vlada mu ni dala privoljenja za to.
—   Zlo so se nadjali o kerševanju novorojenega kraljica, da bo vlada političnim jetnikom pomilostenje naklonila; pa to se ni in se menda ne bo zgodilo.
—   Iz Badenskega. Ministerstvu za vojaštvo je 1 milijon goldinarjev za armado privoljenih, da se za vojsko pripravi. %
Iz Svajce. Napoleon je neki od Svajce zahteval, mu pripustiti, da pojde 60,000 Francozov čez vališki.kanton v 6 dneh na Piemontežko. Ako je ta govorica resnična, potem z Bogom švajcarska neutralnost!
Iz Italije. Iz Piemonta. „Staffetta" pravi, daje po njenem mnenju doslej 6000 prostovoljcov v armado stopilo; „Gaz. del Popolo" pa piše, da jih je le 2300 mož. Francozki časniki terdijo, da se je dosihmal že čez 35,000 Lahov iz družin dežel v Turinu snidilo, kteri pričakujejo vojske.
—   Govori se močno, da se bo vlada iz Turi na preselila v Genovo, kjer je več varnosti za-njo.
—   Sardinski vladi de, kakor je brati, kaj dobro simpatija in ponujanje mož v njeno službo, kteri ji res dobro hočejo in ne porajta na to, kakošno je bilo njih življenje prejšne čase. Ona pa je terdno sklenila, se s tistimi nepoboljšljivimi možmi ne pečati, kteri ne morejo druzega nič storiti, kakor s homatijami strank narodno reč spodkopavati. Tako piše vradni sardinski časnik „Gazz. piemonteze".
—   Iz Rima. Cela papeževa armada šteje 16,977 vojakov. Papež ima tedaj le majhno armadico in lahko je mogoče, da se prekucija začne, kadar bodo zapustili Avstrijanci in Francozi njegovo deželo. Iz Dunaja je prišel nadvojvoda Raj nar v Rim; poslan menda je do papeža, da se pogodi zavoljo odhoda cesarskih vojakov iz Rimskega. V Parizu pa neki nimajo še nič kaj volje, Francoze iz Rimskega poklicati; kaže se temveč, da na-merjajo še le več vojakov tje poslati.
—   Iz Rima. Sveti Oče so rekli 12. t. m. v kon-sistoriju, da niso tirjali, da bi šli Francozi in Avstrijanci koj iz rimskih dežel. Nasvetovali so le to in sicer zgolj zavoljo tega,   da   bi se perve dve katoljške  oblasti v
Odgovorni vrednik: Dr. Janei Bleiweis
Njih deželah ne začele vojskovati. Sedaj pa izroče sv. Oče vse božji previdnosti in ukazali so očitne molitve za ohra-njenje miru. Najnovejše novine iz Rima pa pišejo, da je bilo 11. t. m. francozkemu poslancu v Rimu papeževo pismo poslano, v kterem sv. Oče tirjajo, naj francozka vlada berž ko more odpravi   svoje   vojake   iz Rimskega.
—   Iz Neapolitanskega. Kralju so mogli stegna prerezati in bolezin še ni nič odjenjala; boje se, da bt snet ne pritisnil in življenje kraljevo v nevarnost prišlo. Zavoljo tega je zapovedal neapolitanski veliki škof in kardinal, naj se v cerkvah očitno moli za ohranjenje kraljevega življenja.
Iz Francozkega. V nekem te dni izdanem spisu, ki se imenuje „L' Empereur et le prince Napoleon" je bratir daje podal minister notranjih zadev cesarju odgovore 86 okrajnih glavarjev na vprašanje, kako in kaj misli ljudstvo od vojske. Med temi so samo 3 glavarji, kteri so odgovorili, da je ljudstvo za vojsko, vsih druzih 83 je zoper njo. Cesar se pač ni nadjal kaj tacega iz svoje dežele zvediti.
—   Dobro podučeni možje pravijo, da je rekla ruska vlada v Parizu, da naj se obderže pogodbe, ktere je sklenila avstrijanska vlada z nekterimi italijanskimi deržavami; tedaj ni pričakovati, da bi Rusi potegnili s Francozom, ako iz tega vzroka na Laškem vojsko začne.
—   „lndep. belge" piše 18. t. m.: Avstrija dovoli, da se snide evropejsk kongres na podlagi pogodb leta 1815. Da se na piemon težki meji kake zabavlije ne začnejo, za to je poskerbljeno". — Glede M o Id a ve in Valahije piše omenjeni časnik, da so se Avstrija, Prusija in Anglija v tem zedinile, da ima volitev polkovnika Kuza veljavna ostati, dasiravno je zoper parižki sklep od 19. avgusta 1858. Turška vlada se je tej osnovi zoperstavila.
—   „N. Pr. Z t g/' piše iz Pariza: V Parizu govore, da so že več let princu Napoleonu princeznjo Klotildo snubili. Cesar Napoleon je obljubil Sardincu, da mu bo pomagal v vojski z Avstrijo. Malo pred poroko, in da bi se zakon ne razbil, je sklenil Napoleon še celo skrivno pogodbo s sardinskim kraljem, v kteri mu je obljubil pomoči, ne le, če bi se ga Avstrijani lotili, temuč tudi, kadar bi pripravno priložnost za vojsko našel. Po poroki in ko je Napoleon vidil, da ima Evropa tudi še svojo voljo, je rekel sardinskemu kralju, da gre njemu samemu razločiti, ali je kaka pripravna priložnost za vojsko ali je ni.
—   Sliši se, da zberajo Francozi armado v okrajih ob Rajnu.
Iz Aligležkega. Angležka vlada je opominjala s a r d i n s k o zavoljo sprejemanja a v s t r i j a n s k i h begunov v svojo armado in ji dobro zaterdila, naj ne raz-žaljuje avstrijanske vlade, ker je to miru Evrope nevarno.
—   Gotovo je, da je Mazzini iz Londona zginil.
—   Neapolitanske izgnance so v Londonu sprejeli skoraj kakor brate. Dnarjev naberajo za nje v znamenje usmiljenja angležkega ljudstva z njih terpljenjem, ktero so mogli toliko let v ječi prestajati.
Iz Valahije. Napoleon je obljubil knezu 18 oficirjev poslati, da bodo armado vadili in urili; daroval je tudi moldavski in valaški armadi vsaki po 4000 pušk.
Iz Azije. Iz J a pariškega. V glavnem mestu Jeddo mori kolera ljudi tako silno, da jih je nek v enem samem mescu  150 tavžent za njo umerlo.
Iz Amerike. Pisma iz Novega Orleana pripovedujejo, da se je parobrod ?)Princess" razpočil; 400 ljudi je bilo na njem; polovica teh je utonilo, ali se sožgalo, popa-rilo in sicer žalosten konec vzelo.
. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.